St. 10.
V Gorici, v cetvrtek 6. marcija 1874.
Tecaj 1\.|
^ota." izbajsi vsak cetvrtek in velja
s j'osto   prejcmana aii v Gorici ua tloin
poiiljana:
V?e leto......f. 4..W
Pol leta       .......2.30
Cetvrt leta       ....    „ 1/20 Pri oziianilih in ravno tako pri ,#»-
litnkah" ;?j   placuitzanavadnotristopno
vrsto:
8 fcr„ ce se tiska i krat ------------T__........_......_.-----Tkm..........
6   „   „   „   „     a krat '/m v«ce  fcrka po   prosfcoru  in   pri ©sraaniUh mk p<>6 30 kr. aa kolek.
s'over '       olitiCnega druStva gori§kega za bn
Posamezne §tevilko se dobivajo po' 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So liarju; v Trstu v tobalcavnicah „Via del Belvedere 179" in „Via dcila caserma 60"
Narocnhia in dopisi- naj   se blago
iljajo urednika: Viktorju Bo-
nci, (Jon. del Cristo 186 hlizu
WtysJgggfrg&Mw so nahaja tudi uprav-
tokopisi so no vrafcajo; dopisi
igovoljuo fvanlcujojo, — Dolal-
rugim nepiomozium se narooiiinn
| o sc ogliwe pri uredniiSfcvu.
5$     .
I
pravic.
Obletnica avstr. ustave.
Triuajst let je pr«Slo, od kar je daua poatava o tU'xavjjem zastopstvu za kraljestva in di'tale avhtnjske, ra<un Ogrskfga, Hi vaskega, Slavonskega in ScUmo-gi-;iskegn, tn trnajsta obletnica j". previa hre/. .suma in ropota; ne iz ene kronoviuu mj d >aia vest, da t>e je ta dan talk© pra/uoval. Nekvaleznost Ijndstva nij4mtu-da zadoMtia, da bt se t;t eudna prika/on razlozila, ker vidirao cruga Ijudstva pi mnogib btoltstj.h bistoricne moment* njih razvoja praznovati, iu velika rt'publika on»tta» morju bode slovesno obhajala I. 1870* otolet-itieo svoje neodvisnosti.
Da se !j» l-tva, ki so le mala koiiBtitucijunatiiih darov dobda in ki se proti u->tavi §e vedno kiselo drXe, tstidan posebno naudusiti uijso mogla, je t'isto narav-Do; da je pa ista strankn, ki se rada„ustavovernau i-menoje, v*ako slnvesnost opustda, je znametijo &i8»; has tak<> je dudtio, da vladt* nij mislila in no m sli tdovosno praxnovfti 21. februvarija 18(11, mej tern ko nn 1M-giskeni teptemberske dnove vedno oiieiduo pr<r/.mijejo.
Pa to pnk,'»/iii n»j^«» neundjivf, iiku ae premisli nm^« tifMikretne rhzmerf, k> se p«» trinajttlettieiii obstatiku nstave od 26. febr. 1801. vkljub p»«tavtimA 21. decern* bra 1871. in liaprila 1871. d« vedno nHbajajo, tako da ni mora vlada pomagati th sreds-tvi, ki m bila v jt.vadi p.ed 4K letoro.
Mi Mtj»nm bili nikedar princip?julni nasprutniki uitavi, ai ipak smo celo v tlauku od tl. febr. 187U. §tev. 0 pnvdarjai, da k skupi&na, v haten je vac ccsarsivo zastopano, in fcakra inm pravico (hwljevati ilavke, po-soj'da, wjakc, Mrmke, potrjevati driavnc pogodbe, more irneti mo'jocen nplio na vlatlo, da res v enmlu vc6ine vlada. h poleg tega smo tudi rekli, An smo v Av-sliijt od tacib razmvr se moeno oddaljeni iu da raise! ustatoveine strauke, da bi vlada notrattjo i*i zuaanjo politiko po zinistu ustavoverc»v uganjnla, je mnota one muhe v ftasat, ki je bila mdomljtm visolm tm mimiku sedcti, dn M $c po tern bahala, kako ona vos in snprego rlada, v restrict pa saino iieljana hifa.
(Potest is francosko-prmke tojske, post. Dav. Ihstnik.)
(Konec.)
Edini Beniadiu ogovarja, lica se uiu gorcla, v pr-vi« je wu govoril, aego *e je imeio od njega piica-kovati.
—   K«j, r«ce, bodeme res krvoloku daii domace o^njiice, zeno in otroke, n« da bi izatrelili paSki-V Ali boa mo tako Kni, da jim ne pokazemo, da so jib ue bojiBiO? To bi bda sramota, in rni bi nc bili vec vredui imena moL. Dokazimo, da so i.a Ft-anco»kem ljttdje, ki se no boje nmreti. Braninio se, kolikor se moremo. Mi iaiamo d«»bre puske. Franes-tsreuisi n»jso dalec, pridejo nam g«>tovo poniagat. Akopram ne o-pravimo veliko, nekaj ipak. Ako vsak Francos stori, fear more, Prasi us bo«lo dolgo.-drii v uaso domovinoj Pondsljavei mn pravijo, da je norec, in ali ne ve, da vsak strel, vsako orozje, ki se ^ajde v vasi p«ouzroci, da se liudje pokoljejo in hi§e zazgo ?
—   Jaz vem to, rede Bernadin energi^no, toda ako se nam poauja na eni strani sramota, na drugt emrt, izvolimo si rajsi smrt, da se ogneiao sramote. Smrt je v bo2jdi rokah!
—  Lepe bcsedel mu kriie nnsproti. Da si das ti streho zapaliti, to le tebe brigat a mi ho&mci svoje hiSe varovati, pa tudi noCerao, da bi nas obesili.
Bern <din jib nagovarja, pros'. Obcutki, katori 80 raucili njfgovo duso, so mu podarili zgovornost. A vasfani si nijso dab svetovat'. Rasiti so hoteii nekaj zlutnine, ki so imeli skrito v svislth  in nekoliko ovac,
OintiJili mho pri isti priliki tuili, da ta od ustu-vuvercev toliku hvaiisana voiilna reform i ho 8climt'r-lmgove napuki; poveCa, dokler ostauejo islo nieiodajno Oioue iu isti \ob\ni red, ker je biio Scbmotiiiigu in lovat-Uein /.a to, da pri tern volilnem rodu morejo le i.e/ko uuodvUui, svobodomiseljnt Ijudje pro I rot i.
A ubUvovorna Ktrauka je uic 20. "t'ebr. xpo/audn, da ustaNovcruo miumtergtvo zni po uet>0H'L(lu) li vo-litvab, kakor prod ujuni, se svojo zeljo iu voljo pioti utstavuvi'i-ui sirauki iu s poinocjo uasprotrnkov asmagati, ce m le ajego«e misli in njib interessi ne vjemujo t, intetessi vudtnkov in glasil tako »vatio liburaltie majo-iitate; o.»i nijso padb uasproti parlameiitar.6 li oppo* ziriji, empale uasproti ininisterstvu, katero so k svoji sttauki stoli, propaii so ti juuaSkt ustavoverci in iiL-mski libetalci pri glasovanjt ob odpravljauji uovt-narskeg:i kolka, in koudskaoije ustavo^eruih oasmkov zadnjo dni se uijso vrfiiie od stratii oppozicije, ampak od ttitavovtuue vlade, ker so listi uiimzuiio pc-do svoje druzino /uccli coram populo % mocuojlm  lugoin pratu
Toda z.iiadi tega m uu moremo vcsi-lin, da w se nasa prerokovanja tako ixpoinilaf ker iz takih pnkaxnij su tiklepa ua gnjdo razniero, in akopram ne moremo zabiti, daje taliburaluo-uscavovernastrankasia na roko vdakim. nuzadnjaskim prtnarvdbain, ko':ik>r ju mislila h tern zadeti druge nal'oduosti in nruge politicie siran-ke, da je dovolda o'ojckuvu / po>lopanj»i v uskovmb zailoali, odrtdjunje poroutib sodnj, obsedm htsm na Ocskeiu in da je v najaovejsem cusu vsUdpo^ave 23. m«»ja 1873. ludi zacasno ustavljeitje porotuihsolnj pri-poznala iu da po vrliu lega s« &# veiino liboraluaatrauka iuieuuje: puleg v»ega teg.i tuoramo l „Neu« treie Presse* od ^2. teor. t. i. se skLulati, ko pravi, da ttUti s i u-cuji b i v « ii d a r mogli umctti illusijo avstrijsko svobodu iu mi so ue moremo otre-sti mtbli, da bi se ;aku pocetja zmda poaavljati Se pri v.i/.uejdi prasanjib, pri ptasaiij.b, kt uaut pojiejo za kri iu premozenje, posebni pri prasanjt zaradi davkov, kderuij vse eno, ali bodo dr2. poslanci pri dovoljenji ...dr-2avuib siroskov giedali b»dje \w pivjazne iu lepoglusae
pred vsem pa svoje fcivonjo, ki j;m je biio v sredi te dobe polne revsetue in nevarnosti ve.idai le drtgo. Si-lili so ga, n.*j jun da svojo puiko, di jo bodo se svo-jiud vrcd pokopali pod aluijem <iom ce ccrkve. Ber« uadinu so se v oceti pokazale zgt6>; hQUQ.
— Rajii bi jo labd boga-ua proti vam, lepci, nego da bi vas pustil ^iveti, da nas vse osramotite!
Va§6ani ga hoto natepsti, a lieine Aiix jim ubran:. Moj sin, mu rece, ti imas prav, oni ue. Ti imas svoje zsvenje na razpolaganje; oui n.sj so srojim pocno, kar jim drago. Ti ue naredis iz ovac levov, pa tudi nij treba, da bi bralova krv uaprvo tekla.
Bernadsn poslu§a babseo, pr.me puske, ter jo nese pod altar.
—   Zdai se nam pa nij nicesa b«ti, rece. krojafi cudnim domoijubom. Ko bi bd ta norec po svoji volji delal, bi biio vse izgubljeao.
Reine-ALx deje svojemu nazuj prisleuiu vimka: — Ti si storil, kar si mogel.
Po tern se obrne, ter si Ziivije giavo v ruto; 3olz<; ji zalijo oci, da je zivela le zaradi tega takt. dolgo, da bi videla, kako bo poginil njen rojsiveui k'dj.
Bernadin postane miren in inolci, kakor <.b;cajno. Nijenega upanja ntj imel. Ko zapre vruia, oojaiue z eno roko BOprogo, z drugo pa stisne rnrzlo, suho roko svoje babice.
—  Zdaj imamo samo cukati, re^ie ta.
Dau je poda^i §el. Streljanje poneba za nekaj dasa, po tem pa se zopet zacne in je cedalje bbzje. Iz nova vse potihne.
Proti poludne pride pastir, siokaje, bled, krvavec, razsekan. Pravi, da so ga Prusi hoteii imeti za kazi-potat da so ga privezali za vos ter ga vlekli sob >j, da je skoraj tru«ia umrl. Ponofii se mu je posruedo, da iim ie ni^L   - Pa niiso dalec, distavi.    Mesto s> uze
beeede ministeratva, ali pa na skeleco upitja obubo^a-nega ljudstva.
Na dmgi strani pa no moremo nnSe zulosti doiiti z Izraelom --¦ z dungjskim novinarstvom namroc — zaradi obstoja noviuarskega kolka, ker smo prepricani, da onega pol milijona bi ustavoverua fitumpa vtek-nila v svoj ^op; in iz slicnega vzroka ne moremo s to stranko javkaii in ministiu D«j.protisa obsnjati,kor nofio vkljub postave 13, docembra 1673, ilriavim blagajuico olpvoti iu razltciiiin propalim bauknm na Duiiaji' po-mo6i, ker nam jo dobro znaim, da nodolinim aktio-narjem bi to cisio malo ali nio ne poinagido.
Saj mj, kukor pi§e D. 'A, 5. jun. 1873. od svoje tovariSice N. fr, Presse, zaradi svobode, nij zaradi praviee cnake m vse, ampuk Jo o p p o % i o i j a, katom li g o v 2e p a m o 1 ir 6 o tumUterttv a* kali k-te to k o nee«i j a odb i je, in isaradi &mu> fie vedno dunajako novjnarstvo uniju proti tfnau$iieuitt mi-ui.siiu, ker m mj noviuairtki kolok odpravil, in kur so n»j drzavna pomo«5 razdelila mej Ineuo baronc, da bi takj pospeSevalo boisno slepnt'stvo,
To popolno pornanjkanje pravicoljubnosti proti drugim avstrijikim iiarodnostnn, la slepa strait nemike omike, ki se vedno bori le za gospodaratvo eno same svo^ati, se najbolje razvidi iz napadov vclicili duuaj-skih li8tov na ogr«kega .ministra grofa S/tapary a, ker so ,o preiUznil razpustui sakson^ko naroduo skupsci-no v Hermanstadtu, ko se je hotela pntoziti pri ogr-skem dris. zboru zaiadi zaljenja po elenu XIII1. 1791 in X.LII 1. 1870 ji zagotovljeno praviee.
Prav iepo je, da se dunajski voliki listi toliko brij ajo iu da toliko zagovarjajo razzaljcno drzavuo pravo, a su je-h kedaj sli§alo, da bi se bili kelaj p)tegovali za iolikateri cislejtanski de^. zbor, ee je bil se tako ua pravicnem stalisci?
D. Z. od 22. febr. t. 1. zuga celo, da se bodo onieiementi,kisosedajse silo potla-6 e x i, proti Magj a ro m s p u n t a 1 i iu da bode §e d o kr v i pr is I o, in ne pomidi, di isti list ia dru^i vsak dan na druzlli narodnostili to u6injajo, kur
Jim je
Bcrnadinn pade solza raz oko. Kaj mu je izvoliti? Ali mozki ravnati, pa gledati, kako se davijo njegovi dragi in se palijo bile, ah pa sramotno pripogniti giavo ter ziveti kot izdajica.
lleiue-Mix se ga okleue.
— Ne bodi zalosteu, mu rece. Kadar pride cas, delaj, kar ti sice veil
Bernadin zacne globoko vzdihovati. Kar je bil otrob, ga nij videla v takem stanu.
No6 pride; proti ve6eru tega jesenskega due zadne rositi pobleveu de2, katerega je veter metal sem ter tja. Vela peresa so letala po zraku. Gosta tma je objeniala va§ke hise. Nobeao okno nij biio svitlo. Vascani se uijso hoteii sami izdati. Naenkrat se za-duje strasuo gromenje. Zasli§i se peketanje konjskih kopit in javkanje pregnanih nesreSuezev. Tisufi lucic prezene temo. Bernadin, ki so je dozdaj naslanjal na rnizo, skoci pokonci in obledi. — Prisli so! roce sam pri sebi. Polasti se ga ne strah, ne groza, marvee straitao pozvljenje, dati svoje fcivenje za drago domo-vino. Pa nijma orozja! Odlocno odpre dari, stopi na prag kazaje sovrazniku celo. Ulica je bila polna pe-scev in jezdecev, ki so imeli na glavi pikelhavbf. Po gozddi in po cestah jih je vse gpmezlalo. 7sedli so se oez vas, kakor krokarji (iez mrtvo j«gnje.
To je bil boga-mi nedolzen kot, katori bi bd so-vrn2aik z dobro vestjo srael pustiti v miru, knjti vascani so bili vojsko toliko zadolzili,. kakor novorojeno dete. Toda nolikanemu* Bovraimku-je bila m:rna vas na poti: zgiuiti je morala tedaj pod tujoevo peto. Prusi so bili slisali, da sov vasi francs-tireurji, d-> je orozje tarn skrito. Preiskavati zacuo tedrtj cer-kev'in hise. Drugi pa so grabili in kradli, kar jim je v roke prislo. Kmetje se jim nij30 uic vsmyljali. 0-tozuo so gledali kako je Prus jemal ujihove male z v velikmi trudom, pocasi pridobljeae zaklade. Oakali, so
pri Magjarili po pravici grajajo, in da birokratom, ki bi moral* nepristranski biti, §e hvalo pojo, de se le germanizacija sui.
Ce pa tako zvaoa hberaleo-ustavoverna stranka tudi po zadnjih dogodljajih ne vidi deske v svojem oku, ampak le bruno v tujem, de ne sprevidi, da po-slanc'eva neodvisnost obstaja le v enakem zastopstva vseh narodov in t prosti izvrsitvi voiitev, ne pa v u* metnih sistemib, kar vzroSi tudi le nmetne ve&ue : po tern je zopet dobra priloznost izgubljena, da bi se dr-gavni voz, ki je uze trinajst let iz svojega tira, reSii po novi in pravicni osnovi volilnega reda.
Stoprv tedaj in samo tedaj bi mogii avstrijski narodi Stirioajsto obletnico nstave z cdkritosrcmm veseljem praznovati.                  ;_'_ -                             Lucanus.
Vmattev   «s«s»»:wj«~
Nas* cwopis, kot politicen list, vedno razpravlja javna opravila, in vedkrai nam je prilika pojasnavati razna politicna nacela nafieniu Ijudstvu iu javoim o-pravdom y prid. Tako delajo tudi drugi casopisi pri vaeh narodih nase drzave, in nadejati se je, da se a caaoma doseze namen vsestranskega truda, da se do-seze izurjenost Darodov iu posamoih drzavljanoy pri delovanji za blagor, krepkost in slavo nas<> Avstrije.
Nuravuo je, da zeli vsaka driava, v*ak narod ra-zvoja mo6i in veljave, kajti to je ljudtin pnrojena iu je pcgoj uapredka; toda le bistrountni drzavljani vi-dijo iu uajdejo pravo pot do tega. Posamezm fclovek doseze kaj takega pred vseni polasinein trudn, zraven pa morajo inu okolnosti ugodne in njegove uaprave primerne btti; prav tako je pri drzaruh. Pametno de-lovanje drzavljanov, okolscino srecne, posebuo prinu'rne naprave in uravnavna oblika drzave uplivajo na lo. Ta uravjiavua oblika je drzavi k»j osodunosua in je apluh all absolutna (samovladarstvo pogkvarju), ali je svo-bodna, v kateri ima ljudstvo vee ali manje odlocljivcga glasa.
Obe obliki ate po razmerah potrebni in nobena nij nepogojno dobra, V obeli so drzave pridobile moe in veljavo, v obeli so se narodi razvijab.
V prvi absolutiii se da to izpeljati, de ima drzava modre in krepke vladarjo, brez katerik ona le bira, in lehko v despotizem pade, v kojem nij samo pametoa volja vladarjeva postava, (kar velja v absolntni)ampak ceid njegovega trma, to pa je drzavam v gutovo po-gubo, zgleda druzega nij treba, Turcija nam je dovolj. Modrih, krepkih samovladarjev so imeli evropejski narodi nekaj in takih ljubijo zlasti se surovi narodi, ali v konstitucijonabuh drzavah znajo nastopiti casi, ka-tari tirjajo take moze na prestoiu, in celo v Ijudovla-dah je kaj konstno, da vodi dfzavno krrailo izurjena, krepka roka. Previdnost in mozka krepkost je prav za prav povsod potrebna pri vsakem vodstvuT tudi v privatnih zadevab in celo v druiinah.
Menda v nobeni drzavi nijso se samovladarji tako zkazali, morda v nobeni nijso svoj narod iz globine snrovosti in barbarizma povzdigoiii do take stopinje omike, velikosti iu casti, kakor v Kusij:. Gotovo je, da nij §e noben samovtadar s mogodoo svojo bescdo prostovoljno osvobodii snzuega kmeta, kakor je storil Aleksander II.   Nas cesar Jozef II.,  prav  take voije,
da bi jim zelezo in ogenj odlocila osodo. Gledali so pocenjaoje sovraznikovo molde, ker so se ball, da bi cajmanjsi izraz oevolje ne izvabil krogle iz Prusove puSke.
Pod vebkansko lipo, s katere je padalo zamrlo listje stoji Bernadih nepremaknen, bled. Iz oci mu odskakujejo iskre zanidevanja in besnosti. Okolo njega strmi kopica uesrecnezev, Marjeta z otrokom v narocjt. Beine-Alix tiSci v veli roki otrocjo kapico.
Za ujimi je hisa, na katere ognjisdi je umir^l o-genj, hila, ki je bila sredisce njibovih nadef in njiho-vega veselja; pred njimi se je razprostiralo mracno polje, na katerem so pokaie voja§ke puske. Jzmej ob-orozene trume se zacnje glas: -. Pripeijite mi onega kmeta.
Stirje yojaki primejo Bernadina ter ga peljejo na kraj, kder ^e sedel stotnik nlanovna konjt, penecemse krvi in tresodem se utrajenja, 2rehec se prestopi za korakj ko mu stotnik popustt uzde.
—  Vi nijste tako strahopezljivi, kakor drugi, mu rece prnski dastnik. Ali poznate dobro ta kraj?
—  Prav dobro.
Pozaal ga je res dobro, kakor zafljubljen mlade-niS pozna obraz svoje ijubice. 2;ivel je od otroSjib let v Berceau-de-Dieu.
—  Vi imate orozje, rece Nemec.
—  Da imamo.
—  Kaj ste mislili storiti z njim?
-- Lo bi bili vasdani mene poslufiali, bi me vi ne praSah, nego bi dutili.
Castnik ga zanidljivo pogleda.
—  Ali poveste, kde je? . ¦ — Ne.
~ Vi veste, da vojna postava zapoveduje one ka-znovati s stnrtjo, kateri orozje skrivajo. r- To postavo ste vi naredili
nij mogef storiti ve5 nego to, dajesaznega kmeta pod-Ioznega proglasii, torej le na pol osvodil, in drugi, ka tere „TOiikea itnenujejo, §e toliko nijso naredili.
Da je v Rusiji zares velik napredek, najtebnej§i dokaz so nam duuajski listi, ki nij$o poprej imeli ne ene dobre besedice za Rusijo in za Slovane sploh; zdaj pa po svetovni razstavi v Been in te dni po po-tovauji naSega cesarja spremenilt so se. Buska, »Slo-vanstvo sploh jim je svojo mog©e"oostt->kazasO, ter jim imponoje.
NevSeino jim je to, za to pripovedujejo, tudi da nemajo Rusi se pojema ne o svobodi, da si brez cara drzave misliti ne morejo, da so mu slepo vdani. Nu-da je velika ye^ina Rusov cam bvalezoa, nij 5nda, saj je kmeta oprostil, da pa vejo tndi oni kaj je svoboda, dokaz nam je to, da imajo ved let uze porotue sod-nije, katere smo mi komaj letos dobili.
Tudi imajo neke zastope podobne na§im deSelnim zborom s tem bistvenim razlodkom pa, da ne morejo c. uradniki po ne kakem poslanci biti, kakor smo pred leti po dunajskib hstib braii. 'Iz tega pa sledi, da tudi parlainent dobo o pravetn casu.
Ti Casopisi v svojein snlu olrekajo celo-vsem Slo-vanom svobodoljubje. 0 budobnezi ali pa seme! Ne veste ali nofiete vedeti da so Staroslovani naj svobacl-nejsi narodi bili. Slovan je bil pokoren le zupanom, knezem in vojvodam, ki jib je sum izvo'i!, in se v za-drugah so gospadarja tndi vulili. Sovrazne okolnosti, menda tudi njib preveliko svobodo!jabj«v in iz njega iftvirajoca uealoga so Siovaua v suznust spravile (le hrabnh Crnogorcov ne), toda tczHvno in krvavyocVg.-; srea je to preua&at, to num kaze zulost, ki h« odmevn v uaroilmh napevih vseh sSovanakib piemen, in dokaz so nam lepe juuaSke pesni jiiZrtih Slovanov.
Ob enem priznavajo vsi ti cusnki velik napredek vseb Slovanov v zndnji dobr, to je od kar nijsmo ved sazni. Zdaj pa jib pmSanuy ali nij prav to najteht-nejSi dokaz, d.t smo vredni si.iovi n vdi dasov. dasm> vredni svobode, ki je pametna saraodehuuost ljudij ozi-roma narodov.
V dragi nravni obliki drzave, t> je v svobodut se dajo vzviSeui naineni 6love§tva hi drzav«i najboljn do-sedi, veudar pa le 6e so svubodni drzuvljaai providni, domoljobni, postavam pokorni, pravidm iu znaCajni ^e so sploh moraine osebe, kar je Sodu aze mnogokmt r^zlagala in povdarjala. Ta oWika je cloveku najpri-stnjnej§a in dastnejla, 6e se drzavijani te casti in takih opravil vredne in zmozne kazejo.
Ce nijso taki, po tem mora drzava in obdni blagor trpeti, saj v^ak vidi, d* budobnez;, ali neutnni alt nemarni Ijtidjo nijso za svobodo, kajri prvi b>d<i nalaSe in le sebi v prid, drugi pa nevedoraa in nehote slabo opravlj; li javne koristi. Iu zares vidimo v zgodovini, da so drzave in narodi le v tej obliki uajbolje napre-dovali in si najsijanejSo slavo pridobili, seveda dokler so djzavljani gori omenjena lepe lastnosti imeli. Tako je bilo v Grlki de^eli, v starodavnem Riinu, a v novih 6as»b na Anglezkem, t Frauciji, pri Nemcih, v severni Auieriki itd. Stari Rim je sicer zlato dobo videl pod Avgustoni, ali poprejsna republtka je vse pripravila, da se je pod njim tudi vse razcvete.lo. N&sprotno se v Rusiji pod earstvom vse lepo pripravlja, da se bode potern vsvobodi sijajno   razevetelo.    Narava je   ne.z-
—   Da mi, pa pruska volja je od zdaj za n:i prej Francozom postava. Vi ste prevzetni, zasluzite smrt. A vendar, poslusajte . . . Vi ste rekli, da kraj dobro poznate ?
Bernauin se ZB-smeje, kakor mati, eejo kedo upra-sa, ali se §e spominja tta obraz uvojega umrleg.i detet-i.
-- Ako vaua dragd, se lahko resete. Peljite nia uruo na kraj, kder imate orozje skrito. Ako ne.,..
—  Ako ne?
—  Vas ustrelimo.
Beruadin mol6i, ter gleda preko sovrazne trume, proti soprogi in babici. Te dve se rinite proti njeinu, a vojaki ja snjejo oazaj.
—   Ali ste izvolili? upra§a nepotrpczljivo ulan. Niti glas, niti ustna Se nijso tresla Beruadinu, ko
je govoril besede: — Izdajica uoeein b-ti.
Bernadm se §e eukrafc ozre proti sinku, kateri je strmel v narocji Marjaue.
—  Ali so le bahate, upraila Nemec, ali govorite resnobno ?
—   Izdajica nocern biti.
Prus da vojakom znamenje. Dve paski pocite. Bernadin se zgrudi mrtev na tla. Eua krogla mu je sesula glavo, druga mu je predrla prsi. Vojak suae trepetajoce truplo na strau. Saj je bil samo eden kmei manje ua svetu.
Veliko javkanje se zasKSi mej kmeti. Reine-Alix se rine skozi trume, pade ksvojemu vnuku, terzatisne o6i oni glavi, katera jej je tolikrat sladko spavala v narocji. Marjeta pride za nje, straw pogleda truplo, po tem pa se z otrokom vred vrze pod castnikovega konja.
—  Umorite n&ji, zakridi. Usmrtili ste njega, vze-mite ie nama zivenjel   Ali nijste tako milostoi?
Konj pogleda belo ter se spne po konci. ^Njegova noga stare rumenolaso otrokovo glavo. Marjeto  vzdig-
mernib razlifiaostij, in razne so puii do oniike, razvoja in blagra.
Le v Avstriji ne more svoboda zazeljenega sada roditi, in codno je pri nas vse. Absolutizem nij pri* nesel ne sreee ne zadovoljnosti, zastaral jej a svododa tudi ne kaze nid dobrega. To je dokaz, da nij v Avstriji pravih svobodnjakov dovolj. Veliki zvoa nosijo Nemci in Madjari, in ti so trdi, nepravidni, sebidnt gospodarji v Avstrij*, wndar pa govortjo o svobodi. Zares zmesno! Sami so hegemoni (imajo prvastvo), trobijo pa v svet, da scgajo Slovani po hegemoniji ali nadvladi, da si torej rajsi sami obranijo to prednost, ker so v njenem posesu.
To je grda hinavSdiua. Ali so Slovani ceutralisti? Ne, izkreni federalisti so, in prav to izkljucujo vsako prva&vo ali nadvlado. Federalist ho6e le en; koprav-nost in pravo svobodo, ki je v tem, da vsak >o svoje pametno dela iu se razvija. Nemci in Madjari hocejo pa svojo du§o drugim ucjpiti po sili, toda tika sila rodi le napduoit, sebiciost, nepraviluost, opcrtunsko politiko it h Zatoraj je pri nas vse nirobe, in vsi so litzadovoljni, Nemci in Madjari, ker jim. ne ne posreci nic, drugi pa, ker se v iraeni svubode zatirajo. Da na manjka meesa, je vsega tudi financni stan tu u unkraj Litave kaj slab, in prav v tem obziru tirja svoboda cistn znacaje.
Nai cesar, ki je te dni domov pridel, ne nore nic" kaj vts.d biti tega p>b/aja, tn«bi je, da h kre>ko ro-ko prime za krunlo v blagor vseb uarudov vseb iale-rebov dusevnili in matei ijaluih, in gotovo bo pstdpiraia voc'ina vseb narodov t.j govo konstitucijonalno oblast, V  to mu Z'dinio areeo in uspeb.
Dopisi.
V Gorici 4 marcga 1814. Po lauskem spanju se je letos vslel sprave naSa ditalnick probudila; celo lausko Uio uijsmo v u;t ilnici slidali domacih glasov, gotovo da smo jako hrepeueli po prvi letoinji besedu Nij se torej 6udrti, da je b.la zalnja beseda v nedeijo, I. t. in., tako mociio obiskaua, da se je vse trio v dvoratu in da so raorali poduiilci §) v postrainkib sobab stati. Opazovali smo pqaehno uuogo keasnega spola in Se celo Itabjanke so z volsko paxljivostjo po-slusaK: iiasj petje, po^ebito pi so jib kratk<>cisli na§i vrli igralci, vidi se, da je tudi v itdijanskih krogib prodrlo boljso mnenje o Slovencih, o njih jeziku, petju in da stari predsadki in staro mrzeoje proti sloven* semi pri nas pooehava. Ne inerimo tedaj dez tarSo, to recemo, da pooasi po^tane sloven^dsna v Gorici moderua.
Prav dobra mis'jl veseli^nega odseka je bila, &% se je pri tej besedi sicer ne pompozno, ampak prav po domace in toliko boljo gmljivo s primemom govo-rom obhajala petindvajsetletnica sinrti ua§ega prvega pesmka Franceta Pred.irna, da smo tako tudi mi gonski Slovenci duievuo cvetico polozth na gomilo neumrlega.
C beaedi sami mora mo porocati vse Iep> ia dobro. Nai pu.ski zbor, ki je po stevuu pr>meren C/tal-nicni dvorani, obstoji vecinoma iz dobnb izur^enib pevcev, vrh tega pa nas je §e izvrsten tenonst  g. Di-
I n^jo.    Bda je rartva, akoravno nij dobila nobene rane.
J         Roine-Alix se jrj drzala, kakor bi tega prizora ne
I videla. Skusala je Bumadinovo truplo spraviti   v svoje
I stanovauje.
I         — Spraviti ga raoramo domov! govorila je vedno
J in nij hotela verjeti, da vec ne zivi.
I         Z vso moej•>, ki jo je imela v mladosti, ga vzdigne
I ter ga tira pred domadf ognjiSce, katero je tako ljubil.
I Po tem ga /acne objemi.ti, kakor specega dojenca, go-
I vortca po tihoma: St, st.!
J         V Bernadinovem truplu nij bilo vec5 zivenja.
I         Po vasi je sum rastel.    Pru*i so naili  o.ozje,   ki
I je bilo  skrito   v cerkn.   Pet  kmetov   osmrti    crogla,
I pred ocmi njibovih otrok.    Potem se da ukaz,   naj   se
I vas na v^eh ogtib ziigi in naj se prepusti svoji osodt.
I Strehe z;»cno pokati.    Neki   starcek   pritece  k Reine-
I Alix ter jo prime za roke:    Vas gori,  brz !   brz !   ce
I ne ste zgubljeni,   vsklikne.
I        Stat a zena se   zasmehlja ter rece:   Tiho bodite!
I ali ne vidite da spi ?
I         Z as to nj jo starec sili ter vlece, kazaje jej strebo,
I ki je uze gorela.   Ta pnzor ji dokaze, da so starceve
J besede resniune.
I          -  Resite se samega sebe,  rece mozu.   Jaz   setu
j stara ter ostanem doma pri svojih mrhfiih.
I         Plamen in ogenj jo   zagrneta.   Reine-Alix se  ne
I preraakne.
I         Kmalu j& vas podobna ognjenemu jezerti.   Cerkev
pade na kup. Nekaj kmetov je se svojimi zentmi in 1 otrokt nbezalo v gozdl Kar so imeli. jim je zgorelo. I Z droves so padale veje,   na pragib   so ginili psi,  ki
ro tako dolgo varovali iineuje svojih gospodariev. Bol-I nike in starce je zadusil plamen.
Berc au-de-Dieu je postata pogorisce. Kup fcopa-I lene'ga kamenja ti kaze, kde je stala ta vas, vas, ki jo I zginila, kakor lahan list v straiuem viharji.
trill iz Vipave vkljub straSni burji v vipavski dolioi obiskal in razve3elil so svojim kaj prijetnim glasora. Od pevskih tocek, dasiravno bo bile vso prr.v izbrane, je posebno dopadala dr. Ipavteva aDanici% brenteti zbor id baritou solo, katerega je g. Goljevstek kaj ©bcutljivo in koiektno pel, po tern Jeokov ssbor „Na moru". V tern krepkem zboru je skladatelj mojstersko izrazil jugoslovanski pevski zuacaj iu nasi pevci so ga prav precizno m v skladaieljovera duLu peli. Sploli Jenkove kompoz cije v Gorioi dopadajo ne samo Slo-vencem, ampak nidi Nenueiu in Italyar.om, tesar smo se uZe tolikokra: preprifiali, dasiravno tnjmajo te kom-pozicije nobene sorodnosti z nemskim m iialijanskim petjera. ^RoHca-* m Vecerua ste dw>. iz uemsVg.* prestavljeni nezni pesmt za Ijubeta grca, k itere ube je zbor jako obtutljivo preda\al. Najtezeja in najlepSa pevska totka pa jo bil Voglov zbor ,CiganK Povski zbor je spretno izrazii vse krasote te burae m cig-m-sko dtvjost izrazujote skladbe in gosp. Ditnh jo je po krasnem samospevu do uajlepgega efekta pripravil. Komiten stopaj, v katerem je jmski zbor posnomal razne instrnmente je vzbndil, veselost mej obtinstvora in g. GoljevStekov „tetereteu je So pevee silil k smehu. Ta totka se je morala ponavljati in dasiravno jako naivna, se je obtinstvu bolje dopadala, kakor vse druge, te se sine ploskanje za mero zadovoljnosti vzctl
Slovesen znataj besedi dal je stoprv* g. Sirok se svojiin govorom v „Presirnov spomin". Govornik je razkladal razvoj slov. slovstva do PreSirnove dobe, in pokazal mogoten apliv prvega pesnika na slovenskem slovstvenem polji in tudi na socijalnem. Govornika bi radi videli pri znanstvenih predavanjih, njegov „phlegma" bi bil tukej popolnem na svojcm mestu.*)
§e imarao govoriti ob igri: Meno uro doktor" ; sujet te igre ima Se-preeej zdravega zrnavsebi: iehko-miHljen in Saljiv sluga Bkerjantek' (g. Fur! an i) in hi mi a Aneika (gospoditina Pavlina Doljakova) sta prava za-drega gospodarju dr. aerjal-u (Ant Ferfila): kateri ne more obvarovati prave avtoritete. skerjantek se pri odhodu doktorja zraisli, da bi tudi on lebko bil doktor in skoro celo nro izvrSuje doktorsko prakso, (Antika mu po ni a git) kar mu nakopiti vse polno zadreg. H koneu se vse razmota se zenitvijo. Glavna aktorja g. Furlani in gospoditina Pavlina Doljakova sta dovrSeno igrala in g. Furlani je pokazal pri toj priliki valik talent za komitne role. Igranje gospodifiine Boljakove Pavline ne bomo natanjfino popiMvafi; ker je nagemu obcinstvu uze znano, da ^a ona Bnti popolnoma domaSo na deskah, ki poraenijo svet. ^elimo le, da le dolgo Sasa zvesta. ostane doniagema odrn, ravnotako naSnovi k i ait* G. Anton Ferfila je fcudi dobro izvrSil svoio iiilogo, in I njim zadobi na^ oder prav fletno mofi. Se moramo omeniti simpatigne prikazni mlade gospodieme Teodolinde Boljakove, katera je imela sieer Je malo rolot pa je vendor imela priliko pokazati, da zamorerao v njo staviti najlepie nade.
S tem sklenemo porofiio, ter se zahvaljojemo v imenu slovenskega naprtdka'vnaSera mestu vriim gospo-diSinam igralkam. mladim gospodom igralcera, pevske-ma zboru in g* pavovodja, ki vsi so nun napjavili tako lop vefer, kor lepsih zabar si ne moremo zeleti.
Pribodnja beseda bode mnnda namesto 19. t. m. v pondeljek 23. t. m. Nadejamo se, da ne bode nic manje prijetna od prve. Samo to z>liino, da bi se za-rad spretnerabe tudi kaj zabrenkalo na glasovir in da bi tudi kaka krasotiea pokazala svoj muzikalni talent, ali pa kak solo zapela.
Jutrevho predava! in eksperinn-ntiral v eitalniei g. professor CVbnlar o telografiji. (iotovi smo; da bo tudi predavanje dobro obiskano.
Iz gorilk« okoiice 3. marcija. [fzv. dop.] Ker je poslovanje eostnega odbora za goriski okraj glede ma-terijalnosti za vse posestntke t«»ga okraja g)tovo vazna ret, menim da je potrebno. da priobcim slederi jako vazni korak. Vie 6 let jo ta odbor dplalen in nienda se nij zarad nobene stvari tolikanj kavsal in ravsal, kakor zarad mitniee mej mestoni in bliznjim St Petrom; odbor je vedno z veiiko veeino glasoval za to, da bi se ma dovoltla na s>np-terski cesti ona mitnica, da bi iz tiohodkov te mitniee pokrival srroske za izdrzavanje te cet.te in je «Ia zarad naprave te mitniee prosnja na nam.^stnijstvo v Trst, katero jo jo po dolgem eakanju zavrglo; po tem je odbor poslal drugo prosnjo na mi-ntsterstvo in pred par dnevi |e prisla zavrzena tudi od ministerstva.
Cesta St. Peter-Dornberg je bila izdelana na stro-ske okraja pred 40. leti, nadaljno izdrzevanje ceste so pa zmerom bliznje obfcine preskrbavale in to prav dobro; pred kakimi 15. leti je pa vlada v porazumu z goriskim Supanstvom k akor na vse druge drzavne ceste tudi na to eesto postavila drLavno mitnico, to je tam-ko§ne obeine tako razdrazilo. kar je bilo naravno, da nijso hotele vee vzdrzevati ewstc vkljub vserau pritiska in strahovanju. Tsled tega ]¦? bila cesta, od nobenega popravljena in vzdrzevana^ ^riSia v tak stan, da se je moral ie bezeci zajec na nji vsak hip spodtekniti.
PriSla je postava o napravljenju in vzdrzavanju cest, in cestni odbor ustanovljen vsled te postave je precej mislil, kako bi se pomagalo ti cesti. Preeej o zacetku se je odbor odlo&l za mitnico, za katero pa je Se le *1 (*. govornik pa menda vendar nij tak pblcgma, kakor Bi gA mishte, vimh. ie prav vrota krvi!
Giuseppe, utavec.
prositi, moral, in da bi pokril najnujni^e strode zadelo te ceste, je bil primoran naloziti okraj po 60°/0 na naravni davek. Tudi dez. zbor je moral k sin >kom za to cesto veiiko pomagati, iz cesar so vidi, daje^a cesta veiiko zrtev zahtevala in jih se bode, kor ser ne more reci, da je okiajna, ampak dezelna, kakor hitro ne samo okraju, ampak celi dezeli in tudi Ttranjcein in dru-gim sluzi.
Zdiy so pra.sa, ali je vlada praviGno postopala glede omenjene mitnico ? Ma to je tezavno odgovoriti, ce se ne pozna namer vlade v tej zalevi. Co vlada misli po vzgicdu italijansko vlade odpraviti vse mitniee, tako sem jaz prvi, ki vladi prikimam; dokler pa vlada sama vkljub pritozbam ljudstva take mitniee ne odpravi, ki so proti vsaki in tudi naravni postavi in zdravemu ra-zumu, kakor je na pr. solkanska za nas hribovee in pa ona pri mostu za Brico, ki morajo, samo da na cesto stopijo. Goritanom tlakovnino dvakrat placati in to brez da bi se tlaku le priblizali in ce se na pr. kedo skoz mesto vozi, da mora po tem dve mitnici kje in nazaj placati, toliko 6asa se ne morem strinjati z postopan-jem ministerstva, ne jaz ne nobeden, ki ima v sebi kaj pravieoljubja.              ______
te Av8 21. febr. [Izv. dop.] (§e enkrat o ^olitvi kalikega s tareiinstva.) Glasov dopisnik iz Kala se o tej zadevi umija v 8, Hatu, trde eta jaz vso stvar proved zvijim, Ka to naj mi bo dovo^eno, da mu spo-dobuo odgovonm: Moje porodilo v w8oci" je bilo od besede do best do resnicno. Res jo namrei, da je g. vikar vzbudil zabtevo mej obdinarji kalSkega vikarjata, da bi se tamoSnja soseaka loCila od sedajne zupanije, ter ustanovila kot samostalna ?.upanija; saj je to 6isto nova misel, katera se je rodila So le pod nj ego vim dusnim pastirstvom.
R"8 je tudi, da je s tem oiuam pokazal, da mu je obdinska postava deveta briga, ker ako bi bd poprej bral §§. 3 in 97, bi ne bil nikdar take zahteve bpro-Lil in je podpiral. Dostaviti moram se tukaj, da je od tega dasa, od kar je v svojih vermb ovfiicah vzbudil brepenenje po lastnem gospodarstvu, nehalo bIoAiio ^ivenje in deiovanje v obdini, kar j&tno spricujejo ravno zadnje obdinske volitve, da je todaj, namestodu bi mir in spravo posp«ieval v obdini, ogenj prepira zaoetil v domadi hiii.
Gotovo je dobrof da gosp. vikar poduSujo svoje obfiane tudi v obdinskih zadevah, da jib izbuja iz do-sedivjue otrjjnenosti, jsm priporoda, da 8<i dele^iji) vo-litev itd., a vsega tega ne tako nedostojno, kakor jo kaliki goipod vikar Uelal: Prvi6 uij cerkov primeren kraj za take poduke in drugic" nij strahovanje s „kri-Spaujem14 kedar se bodo listki,za velikonocno spoved Ueldi, spodobno sredstvo v dosego taeib namenov. (U-mivaje se moSCi g. nunec o tej tstvari, kc riba).
Gosp. Gi. dopisuik mt ouiia, da se jaz potezam za svoje koristi, ker sem vsled isovdi volitev v u«var-nosti prisel. On cikji tukaj na avskega ubcniskega taj-nika, kateri tajnikuje tudi v Kalu. Ueeimr», da ste pravo zadeli in naj bom v bo2jein imenu jaz tajuikl A vedite gospo line, da se je avski tajoik Je vsled proSnje pregovoriti dal, da se do voliive novega zu-paustva tezavno, pa n ravno mustno siuzbo v Kalu opiavlja.
Komu se po tej slu?.bi alino cedijo, tegi uganiti nij prav tezko; me««»a je kalSkemu gosp. vikarju tako podoben, kakor krajcar krajca'ju. S.cer ne bodite Ludi, da Vas tukaj opouiuim na g. 10 obo*. volilnika, po ka-terem se castna sluzba starciin^ ne striuja s plac«no sluzbo tujnika. Zdaj pa viaite Se obe v zraku vsled podanih pntozeb.                                                      .
GI. dopsnik trdi, da nij bil kilski g. vikar km velike razdru2euo>ti ^ri volitvah. Kedo pa? saj je nij bilo nikdar poprej, dokler njega uij bilo. Go nij priSel prvi da i k volitvl, podkuril j<* pa Uoiua svoje voliloe ; drugi dan je pa pnuiarsiral, kakor general, na c\du svojega krdela rekoo niukaj sine voj§caki". Prav do-stojno   za dninega pastirja, kuj ne da?
In da s<j je ta volitev po^tavno vrfiila, trdite i Glejte no, od kotl pa pribaja to, da je slo pci volitVi II. in I. vohlne skupscme za 4 in za 3 glasove «ay-skrii, o katenh volitvah je sam gospod vikar kalski zapismk pisai? V III. skupscini je biio pa cehh 11 glasov pieveo. Je li to pjstavuo ? Bomo videli, kaj poreko vise gosposke, iu videli bomo tudi, kak sad bodo obrodile nove volitve, ce obveljajo. Jasc ne re-cem n«6 druzega, nego da obzalujem Jupanijo. kutera pride v tem primerljeji pod Vaso komando.
Iz Tolmina 1. marcija. [Izv. dop.] V zadnji §tev. ,So6e* brali smo dopia iz sv. Lucije obsegajoc po-hvalo tamo§njega zuuana g Ig. Kovacida, katero je tudi zasluztl.
Toda tudi mi imamo pobvale vrednega zupana in dolzoi smo mu jo, zatorej naj   veljajo v ta  namen  te
V kratkem 5asu. kar nam na§ vrli g. Jo2e Oeve-tak zupanuje, ueindo in dovrsilo se je pod njegovim vodstvom veo recij nasi obaini in vsi Sapaniji na korist.
Ukupil je namred na ime obfiine obSu\.i gozd za 8000 gld. Napraviii so se prav potrebui novi zvo-uove. katerih mdi in izvrstno vbraui glaaovi po d«e uri oddaljene farmane vzbujajo.   NaS trg ,je zdaj tako
teden in vredjen, da se lebko raajhno mestice iirienuje. Posebno pa se trudi na§ 2upan za izboIjSanje slabih in zidanja cesta splob in skazuje se povsod za znaj-? deiuga.
Vrhu tt ga je pa tudi v pisavi izvrsten in pri raz-sodbnb post-n, za'orej je v vsakem obziru pobvale vreden m ki-r se je uadejati, dn bodo v kratkem zaradi vpeljatve velikih zupauij nove volitve, priporofiamo na-§t-g;t zupana vscm voldcem. Bog nam ga ohranil _________      Ve5 Tolmincev.
Iz Cerknega 24. febr. [Izv. dol>.] Nadejamo se, da pride v Uerkno za druzega acltelja g. G.^Likar, kateri je uze pri uas blizu 7 let za namestuika onemoglega uSiteij.i in si je mnogo prizadeval ne lo za napredek v Sili, aa<pak tudi zvuuaj sole, ter je skrbel, da se je bila napravjla prav dobra domada godba, i lepo ubra-no petje, kakorSnega nij bilo prej nikoli pri nas ; tudi je s pomocjo g. Trepala najvefi pripomogel, da se jo bila pri nas tittluica osu>va!a tor jej je bil on ves das uajboljSi ogivljav.-o. On je imel kakor odini ufii-telj v Cerkuem samo 200 gld. letne plafio, i si je vendar toliko prizadeval za obeni napredek, sedanji nad-u5ite)j g. S. pa ima v^e 700 gld. ua leto, a vendar se ne zdi platan, da bi razen svoje ncogibne dol^nosti kaj ukreuil, k«kor jo obljuboval. predeu je to sluibo dobil. Kedor je doialca, svoje moti vedno krepi i vet stori, kakor Se tak junak, ki se ogibljo truda i pusti svoje raoti zastati,
V LjuWjanl 4. marcija (Ittv, dop,) (A n r i s a c r * f a m e s. — 70.000 $ld, x a 8 o 1 o p a 0 g 1 d. z s> s v.  m a fib. — Ma t i e a. — Zi m a. — ICo z e, ¦—)
Vidikrat so mtfti klorikolel kazoti na spridonost lujih v ikih most nonosno trkajo na prsi, da naSa sta-rodavna Ljubljana je fie vedno staro napopnAono mesto, v katorem korupcija iu popntenost Se nijsto zasadili svojih korcnik. A da mi Jpbljantanto nijmaino prav nobenega nzrokn Hebe hvalili, probivaleo volikih most pa kamenjati, to jo prav jasno pokaznlo tridnevno ka-zensko obravnaviinje, ki se je prod kratkiin vrSilo pred ljubljansko M,. sodnijo zopor dvo gospa T o r e z i j o A ristotolosovko  in  Ano Riosnerico.
Tereziji A., fam'i trgovskega ngenta, izobraztmi, elegantni gospe, se jo posretilo, da jo v dveh letih, ako'pram sama nij ithcla nobenega pwmofcenja, nuvodila 34.300 gld. dolga in da ljudi za celib 27.000 gld. osle-parila. fienar so jej proskrbovale tri gospo: z m'o vred zatozena tt i e s n e r i c a, umrla I z a fc i t e v k a in ne-ka Komelj ka. Na posodo so ga jomale povsod, gder so ga mogle dobiti, da celo ponujali sp ga jim Ijudje, kajti platovale so se visoke obresti, navadno po 5% na mesec. Da ne tak natin.ta famozna kuptija z donar-jem nij moglo vet casa obstati, to se samo ob sebi umeje, kajti Vetidel na posodo vzetega denarja so obresti po-2rle. Negnjusno jo bilo videti pri konetnem obravnavanji lepe, mlade elegantne gospe, pripovedovaje, da je jo „amor sceleratus haben&i* zapoljal, da so denar proti visokim obrestim posojale; negnjusno je bilo sliSati price, pripoveduioto, da so za par posojenih stotakov samo na obrestih dobile izplatan kapitai s poStenimi interosi vred, pa so \endar §e zahtevale, da so jim tudi kapitai izplaca. Po javnetn mnenji vetina prit zasluzi, da bi bile poleg Aristotelesovke sedele na zatozni klopi. Tako n. pr. je neka gospa za posojenih 1300 gld. v dveh letih samo na obrestih prejela 3000 gld., in druga, ki je Aristotelesovki posodila samo 500 gld., zdaj 1400 <*ld. od nje zahteva! Nokateri, ki so pri Aristotelesovki denar zgubili, pa se nijso hoteli oglasili; iz obrav-navanj se je videio, da so ti famozni oderuhi ali gospe ali pa popodi. Aristotelesovka je dobila 2 leti teSke jete, tako tudi moSetarica z denarjem Ana Riosnerica. IzaJitevka je se smrtjo kazni usla, proti Komelj ki se bode pa, kakor pravijo, zatelo novo preiskovanje.
Blagoga moza smo te dni v Ljubljani pokopali. Umrl je klavirar Andrej Vitenec (Witfceuz)> P°^Ga narodnjak, ki je zapustil prav monumentalno oporoko, v kateri je dolotil, da vse njegovo preinozenje, katerega po odbitih legatih ostane §e trez 70.000 gold., naj se razdeli na 7 delezev. Obresti ^estih dolezev vzivajo o-troci njegovih dveh bratov, sedmega pa ljudska §ola v h. Vi'du nad Ljubljano, od koder je bil nmrli doma. Kedar gdo izmej deditev umrje, se obresti dele na pre-zivete tako, da na posled St. v dska Sola ostane glavm in cdini dedit. V St Vidu se mora ustanoviti tetve-rorazredna ali obrtnijska Sola, v Dravljah m na Glim-cah, v poddruznicah §t. vidsko fare, pa enorazredne Sole. Ker v5t vidski fari zivimno^o obrtnikov (kaninosekov, podobarjev, slikarjev in mizarjev) bode ta Sola gotovo mnogo ioristila. Pevcem ljubljanske titalnice je ranik' voiil 100 gold., filharmonicnemu draStva p& tudi toliko, Tudi St vidskih ^gospodov" ta liberaiuh in framazon nij pozabil, zapustil je nainret g? zupniku 3 gold., g. kanlanu 3 gold, za raaSe — enkrat za vselej>
Slov. matiea je imela danes obtni zbor — za pre-teceno leto. Zbora se je udelezilo kakih 20 posvetnib in kakih 45 popov, ki so zvesto kimah in pritrjevali svojemu Skofu dr. Costi. Debate mj bilo nobene. Samo neki lokaUst je nasvetoval, da bi bdavpnhodnje dvorana zakurjena, kedar bodo niatitarji zborovah. Imenja ima matiea 37.( JD gold, v obhgacyah m 7748 v gotovini. Potrositi sme v tekotem letu 7718 ^old, 7 soldo v
Zimo imamo lefos kaj prijetno. Zjutraj in zvecer je nekaj mraza, opoludne nas pa grejo prav pomladanj-sko solnee. Megle nij nic, snega nic. Lepemu vre-menu kljabu nas pa vendar neSe zapustiti nemiJ gost — koze. Zdravniki imajo mnogo posla in obe bolnici ste polni kozavih bolnikov. A Ijndje so se jih uSe tako nayadJll, da malo govore o njih, presel je ves strah pred boleznijo, ki nas je v zafietku tako hndo straSila.
Politicni pregled.
Mavni zbor bode menda drugo polovico t.m., ko se namreS snidejo delegacije, samo odgodjen za nekoliko tednov, torej ne bo se tako kmalu konec sesije, posebno 2e se pomisli, koliko gradiva caka poslance: konfesijonalne, razne ftnanfine postave in budget, kateroga ravno zdaj pretresujn abor.
Ceski poslanci, katero je predsednik drz. zbora uze pred 14. dnevi povabil, da naj piidojo v zbor-nico, Se nyso prav nic* odgevorili; se bo menda zopet stara volilna komedija ponovila. VojaSki minister je predlozil hi§i jioyo postavo o vojaskih penzijah.
Ministerski nacelnik Auersperg je zbral v nc-deljo vse ministre in prvake ustavoverce v okoli sebe. Pri tej konferenciji so je nekda sklepalo, kako bo mioisterstvo nadalje postojalo v drz. zborn, kaUiru taktike se bo dizalo glede* konfcssijonakih postav itd. V drz. zboru so ustavoverci sprozili zopet nasvet, da se odpravijo kavcije <msopiso\r. Ustavo-verci hoCejo na vsak nacin „Neuefreie Presse* dati kako zadostenje za zadnjo ponizanje. Ta predlog vtegne v hisi prodreti in vse casnikarstvo bo tega ve^elo, ker se po tem iznebi drug© * eoklje. Da bi le tudi oni nasvet zarad odstranjenja sedajnega ob-jektivnega obravnauja prodrl in se s tem ve§ila itam-pa samovlasti vladoih organov. Sploh se letos vse stranke drz. zbora mocno sanimajo za svobodo tiska, kar je vendar dobro znamenje. Winkler je v od-seku za revizijo pogodbe z juzno zeleznico interpel-loval vlado, ce in kedaj ona hode predlagati drz. zbom postavo glede" zdaljsanja RiuMfove zelez-mce do morja. Kaj bo ministerstvo na to odgo-vorile? Menda se "bo zagovarjalo na diferenco, ka-tera je mej Predilisti in Lakisti in bo to vazno vprasanje zopet zavleklo, tako da bode poprej nasa dezela in Trst popolnoma unicen, in vse to na Cast in korist jnzne zelezoice in Italije. Bogme, to je ali slepa, ali pa sumljiva politika. Financnega ministra ustavoverci, posebno pa Herbst in Giskra strasno podajata v drz. zboru, tako na priliko je v eni zadnjih sej Depretis jezno odgovoril uapadni-kom, da si pripove' take re&, na kar je nastalo mrmranJA y zbomici. Bepretis ima slraSno trdo kozo in se noce se vmakniti Herfostu in Giskri. Yse pa kaze na razpor, ki je mej nstavoverci in tako je mogoLe, da pride do ministerske krize
- Na Ogrskem je ministerska kriza dovrsena, predsednik ministerstva Ssslavy bo te dni izro&l ee-sarju prosnjo za odpust in ob enem spomenieo, kako je mogoBe pomagati sedanji financni kalamiteti. Ce eesar potrdi Szlavy-jeve predloge, je mogoge, da on se minister ostane in da samo nekateri ministri od-stopijo.   Oudno je zabredel mogo(5ni Madjarizem t
Iz Spanjskega dohajajo telegrami o vehkih zinagah Karlistov; predsednik repnblike, marsal Serrano, je sam gel k repnbl. armadi; pri eni zad-njih bitev je vladna vojska zgubila eez 800 moz; rftpublika je tedaj v veliki nevarnosti in Bonrbonei imajo zopet nado, da pridejo na prestol spanjski, pa za koliko 6asa ?
Ka Franeoskem se pripravljajo bonapartistiCne demoRstraeije zarad polnoletnosti Napoleona IV; Ijndstro francosko pa pri vsaki volitvi pokage, da je vneto za republiko, (5e tudi sedajna vlada disi po izdajstvu in jej nij zaupati.
Razne vesti.
(iiovtu broiura) o predelski zelezuici ^Die Staats-hilfe und die Predilbalm" je ravno kar iz§la- - Spisal jo je Socinimfiitateljem zoani Lncanns; zadrfcaj bro-5ure ja tako ifcvrsten, da se ame trditi, da tako teroe-ljitega in ob enem intere?antnega dela o predelski Le-leznici nij se bilo; takih slanih in podprtth resnic pa ustavoverci in ministri tudi Se nijso citali. — Naj ti bro-
iuro preskrbe vsi inteligentni krogi, da se podu&jo in da spoznajo vaznost predelske zeleznice. Dobi se pn Paternolli-ju v Gorici, pri Scbimpf-u v Trsta, pri Gio-tini-u'vltiabliani in nasem npravn:§tvu za 50 krajeer-jev. Cisti dokodek te broSure je namenjen bolnisnici za uboge skrofuJozne otroke Priniorskega v Gradu.
„(l;italnle»> v Bojann vljttdno ^abi k „Pozi-galcevi Men,* resni igri v 5 dejanjib, katera se bode doe 8. t. m. predstavljala. Ystopnina k tej pred3tavi je za ude po 20 in za neudo po 50 kr. a. v. — Zacetek ob 6 uri tocno.* —
(iPo«iw) k izvaorednemn obcnemu zboru Vipav-skega Sokola* 8 marcija t. L bb'S pop. v 6italnicoi dvorani. Duevui red; 1) Odborniki polozijo svoje mandate; 2) Blagajnik predlaga sklep rafiuna; druJabniki, ki do tega obc. zbora zastalih meaocnin ne odrajta-jo, se iz drustva izbri§ejo, po §, H7;5j T.ijnik poroca o odborovem delovanju; 4) Razgovor o pogojnem pj epu-Sceniu gtediSdnega odrairi oprave „Vipavski citalnici;"* 5) Predlogt posam. drugov.                          ODBOR.
(f»ruresior iiominkwk) je prestavljon nenadoma iz cljskega gimnazija na tuknjSnjo nciteljslo pnprav-ui§ce m ob enem je na zrak postavljen g. Krsnik, ki je bil zacetkom leta za suplenta poklican na nag preparundij. Kolikor veins nijbd konkurz razpisanza katero si bodi ufiiteljsko siuzbo na tukajsnj.*m priprav-n:§ci, niti si nj g. Dominknfi .-ara p«>ra;»gal iz sta-rega Celj* v prijazno Gorico. Premefidenju exoffo naj-brze iz si uzbenih o/.irov, kateri oziri imajii pri premeScevanji ufiiteljev nokak posebeo pomcst.
0 zacetku letoSnj<'ga solskega leta seseskoro nij vedelo, kedobo nana§em preparandiji poduceval - zdaj mn nze ostajajo ofiitelji. Pomenljivo je tudi, da dobi to ue\l§ce, od kar se je pred par leti po novi postavi preuravnalo, mendi u^e dtrtega zgodovinirja, kar ne moie posebnougajatinapredovanji dtjikov.- G. Kt snik nam je pa 2tva prida, kako zavida vredno stanje imajo supienti v Avstrijr. Slabotnega zdravja pomagal si ji uJ5e lani vGorico, — a vod^tvo novome§kega gimnazija ga ui hotelo mej letom ptec pustiti. Letos an mu posre5 (?)dobiti suptenturovGorici,akomaj dobi mas-too siuzbo, kar gadrug ucitelj „aus Dieustes Rilksich-tec" izpodrine in oBenjen supleat, o6(t maiega otrodica, oaj si gre ftukor kak pastir mej letom slu2be isk.iti Gospodora na Duti»ji; kateri voilija oso-do uciteljiv, se dobro godi f
(Sne«) je §el v nedeijo cei dan v Ljubljani in sicer prav debet Toda nij se mu posredilo dobiti na zemiji stalnega poeitka.
(MPrvo desetletje Mnilce ¦lovenake.) '/, najvi§im sklepom 4. svecana 1864. leta so presvitli cesar Franc Joief pravila Matice slovenske potrdi6i biagovolili. De-seto leto se je toraj kondalo, od kar se je ta za du-yevui napredek sioveiiskega naroda tako vazni zavod vzbmiil v 2ivenje. Primerno in potrebno se mi zdi, pregledati, kaj da je Matica storila v tej deaetletui dobi, kako je dosegala svoj nainen, kako je rastla in na kateri stopinji je danes.
Matica Steje danes 5 dastnib in cez 2300 drugib udov (mej terai cez 400 ustanovoikov). Ona ima ofz 100 poverjenikov v vseh okrajih slovenske zemlje, in stoji s 32 ucenimi druStvi v dejanski zvezi knjizevne vzajemoosti.
Obcmh zborov je bilo 8, odborovih akupscin pa 29.
Maticno premo^enje Steje zdaj dez 61000 gl. a. v.
Vede doneske (namred 500 gld. in vec) je Matica prejela od sledecih: Dr. Lovro Toman 10000 gold. Matija Debeljak 8243 gdld. Hraniluica Ijubljanska 3000 gold. Dekan Rozraan h Konjic 1000 gold. Svetli dijakovski §kof Josip Jurij Strossmajer 1000 gld. Pre-svitli cesar Franc Jozef 500 gld. Fidelia Terpinc 500 gold.   Anton baron Cojs 500 gold.
Gosp. Peter Kozler pa je poklonil Matici 707 zem-Ijevidov slovenske dezele in 470 imenikov (nad 700 gold, vrednosti) in gosp. dr. Lovro Toman ptolce za krasue dtplome, katere Maticn daje tistrm udom, ki j»h zele.
PottosJa je Matfea do sedaj 34i>00 gld, i» s tem na svitio daia:
I.  Letopise. 1. Koiedar za 1865. leto. Kuledar in le?opis za 1867. leto. 3. Koiedar in letopisza 1868. leto. 4. Koiedar in letopis za 1869. leto. 5. Letopis z.-i 186U. leto. 6. Letopis za 1870. leto. 7. Letopis za 1871. leto.    8. Letopis za 1872. in 1873. leto.
II.  Zgodovinske in zemljepisne knjige. 9. Zgodo-vina slovenskega mtjoda. Spisal Ivan Terdina. 10. Voj-vodstvo^Kranjsko. 11. Vojvodstvo Koro§ko. 12. tjlo-venski Stajer, I. snopic. 13. Slovenski Stajer, III snopic. 14. Siovanstvo. Prvi del. Spisali Janez Majci-ger, Maks PieterSnik in Boiidar Raic.
HI. Naravoslovske kojige. 16. §tirje letni casi, po Rossmasslerjj sp. Iv. Tu§ek. 16. Rudninoslovje po Felloekerji, spisal Fr. Erjavec. 17. Schodlerjeva knjiga prirode, i. del. Fizika. 18. Schodlerjeva knjiga prirodf, II. del. Astronomija in Kemija. 19. Schodlerjeva knjiga pruode, 111. del. Miner^logija in Geogno/.ijst. 21. Rast-linstvo po Pokorniju, spisal iv. Tasek.
IV.  Lepoznanska dela. 22. Pesni V. Yodnika. 23. Razua dela Jovan Vesel-Koseskega.
V.  Jezikoslovno delo. 24. Slovnica ceskega jezika z berilom; spisal Marn.
VI.  Razlicna dela. 25. Olikani Slovenec. Spisal Ivan Vesel. 26. Nauk o telovadbi, I.' del. 27. Nauk o telovadbi II. del.
VII.  28. Prvi snopi6: Poluti — Evropa — Avstrija. 29, Drngi snopic: Azija ~ Severna Ainerika — Juzaa Araenka. 20. Tretji snopid; Afrika — Avstralija — Evropska Rusija. In v kratkem pride na svetla: 31. Cetrti snopid: Italija — Nem5ija — Evropska Turcija, Gotovo lepa vrsta zanimivih, poducnih in koristnib knjig, vecidel z dragimi prilogami in slikami. Posebao se nadujam, da bodo knjige zi 1873. leto, namrec letopis za 1872. in 1873. leto in Siovanstvo 1, del ca-stitim udom dobro dosle.
Letopis obiega 21);,/4 tiskane pole in imav prv^m dtrlu obSiruo porocilo o delovanji slov. Matice od 1. septembra 1871, do 1. jubja 1873. lut»in »memk udov; potcm zivotopisne c.tice odlicnth udov MatiOuib, nam-red: Bluza Potocnika, dr. Matije Pielo^a, Janeza Za-lokarja in Autona baroua Cojsa. — Drugi del prinasa zanimvo spise zgodoviiiskegii, naravopsstK'g t in lepo-znanskega zapopadka, mej drugim Gogoljev rusk; ro-man „Taras Bulbau in prvic poslovenjeni odlicni fran-coski roman «Pavl in Virginija". Oodana je slika bar. Antona Ci>jsa.
Slovaustvu (221/, pole) daje nam etnogmficni po-pis vseb alovaotikih rodov m s:coi' v I deiu (katcrega so sp .sali marljivi gospodje Jane/. Majciger, Maks l*le-tersn k iu Rozidar Raic), p> obcnem pregledu narodo-pisni popis ,,'ugoslovanov (lyovencev, Ilrvatov, Srbo^ in JBoIgarov). Ta knjiga jo goiovo eoa najzaniraivejsihiu poducuejlih in bode v.sukema Maticarju jako prijetno berilo. Ova prilcweria narodopi^na zemljc/id4 je nan-sal gosp. prof. Pletersajk.                     Konec prih.
tem, ki se pecajo s pridulovanjem svile.
Imam na prodaj sfjme svihiih drvov (kavaliu-jev) nimeno piskricaste pletenino po sodem gold. un6o. Kodor pa desefc unC na Qtikrat ukupi, dobi seme po §est in pol gold.
Triletna zaporedna skuinja je irnela vaelej do-ber uspeh, ker po veckratni preskuSnji s povelikav-iitkoin je bilo .spoznano seme popolnoma zdravo.
Kedor &eli kaj tacega semena knpiti, naj se oglasi pri podpisanem v italijanskem predmebtji, v Bolkovi hisi St. 39 na levi straw".
V. SCUBE.
Izdavatelj in odgovonii urednik; VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERflQIM x Gorici.