Spedfcdone in abbonamento poslale — FoStnina plačana ▼ gotovini	___
Leto XI., št. 4 (s,jutro" st. «»> Ljubljana, ponedeljek 25. januarja 1943 XX1
Cena cent. 80
Upravništvo: Ljubljana, Puccuiijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
> Pubblicita Italiana S. A„ Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccuujeva ul. 5. Telefon tL 31-22. 31-23. 31-24, 31-25. 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
OONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblidtš dl provenlenza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano
Uspešni boji v Tunisu
Nsva sovražnikova postojanka osvojena — 265 ujetnikov 19 sovražnih letal sestreljenih — Torr ' ' " ^ novražne
torpedcvke
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 24. januarja naslednje 974. vojno poročilo:
Premikanje italijansko-nemške oklepne armade proti postojankam nove razvrst tve se v redu in pravilno nadaljuje. Včeraj so bili samo delni spopadi oklepnih oddelkov, ki so jih zaposlile naše prednje straže. V letalskih dvobojih so naši lovci sestrelili eno sovražno letalo.
V	tuniškem odseku je bilo v bojih, v katerih smo osvojili novo sovražno postojanko, ujetih 265 vojakov in zaplenjeno vojno gratlivo.
V	zadnjih dveh dneh je bilo sestreljenih 16 nasprotnih letal, izmed katerih so jih 10 sestrelili nemški lovci, 6 pa protiletalsko topništvo.
Med brezplodnim napadom torpednih letal na naš konvoj, sta se dve zrušli v morje, ker so ju spremljajoče ladje zadele v polno.
Sovražna letala so obstreljevala s strojnicami v bližini Castellamero del Golfo (na Siciliji) potniški vlak, pri čemer je bilo 6 ljudi ubitih in 30 ranjenih. V drugih letalskih napadih v pokrajini Catania v bližini Raguse, Licata in na Lanpeduso, so bile povzročene lahke poškodbe na poslopjih in dve žrtvi med prebivalstvom. Eno napadajoče letalo je zadela protiletalska obramba In je padlo v morje.
io^V'"; "^ft^V^^a^il Pan'e!!eriat
Ahras 1	Fiscia^Han>nuTTict zr^rrr—
^ ______
, V-; ^ ri.Jr7Tr—----->	------;
Tebessa-,	tJi;eTMana'a T9--,---—~
J/Zbeitla . v, --LampedusaM)-------}
lir GrJS </SfaX---------J
Podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Alpina Locintija je torpedi-rala in zadela protitorpedovko, ki je spremljala konvoj na Sredozemlju.
Pregled bajev v ssvoi Afriki
Rim, 23. jan. s. Velika bitka, v kateri ge je Italija 32 mesecev borila ob afriški obali Sredozemskega morja, je dosegla svoj epilog. Bistvene točke te borbe s kakovostno bolj izbranimi in količinsko številnejšimi silami angleškega imperija so znane od prvih spopadov okrog utrjenih postojank Capuzzo in Maddalena do naslednjih množinskih bitk. Brž ko se je pokazala naša grožnja proti Egiptu in preko njega proti angleškim imperijainim oporiščem na Srednjem Vzhodu v konkretni obliki, kar se je zgodilo z ofenzivo poleti 1940, s katero smo prišli v enem skoku do Sidi el Baranja, je Anglija zbrala mnogo ljudi in zlasti sredstev ter pričela proti nam v naslednjem novembru svojo prvo zimsko ofenzivo, ki se je časovno vezala z naprej določenim napadom na naše albanske postojanke in ki naj bi že tedaj zlomila sposobnost italijanskega naroda in njegovo voljo do vojne. Tedaj smo se umikali v borbah in ob ogromnih izgubah, katere smo natančno in prosto pri2nali, do črte El Agheila—Marada, kjer je bil napor nasprotnika ustavljen in odkoder smo spomladi ob sodelovanju nemškega zaveznika zopet zavzeli Cirenaiko. Z bliskovito akcijo smo prišli do libijsko-egiptske meje že za Veliko noč 1941, to je v tistih dneh, ko se je Jugoslavija zrušila in je smrtno zadeta Grčija v marcu prosila za premirje. V naslednji zimi se je sovražnik na široko okoristil s trdnjavo Tobruk, ki je ostala v njegovih rokah, ter je obnovil napad ter nas drugič prisilil k umiku proti Sirtiki. Ustavljena v poskusu prodreti z Gebela za hrbet naših edinic, ki so se umaknile ob cirenaiškem loku, in močno obdelovana z naglim ofenzivnim povratkom motoriziranih italijan-sko-nemških edinic, ki so se bliskovito odtegnile njeni množinski akciji, je bila angleška armada znova odbita v najkrajšem času do postojank pri Ain el Gazali. Tu so se pričele naše operacije v naslednjem maju.
Ko je bil porušen južni steber nasprotnikove razvrstitve v dneh Bir Hachiema in ko so bile zavzete utrjene črte pri Ain el Gazali, je bila 21. junija zavzeta močno utrjena trdnjava Tobruk, kjer se je 33.000 mož s 5 generali, skladišči in zadostno oskrbo še naprej borilo 6 mesecev, pa se končno predalo našim četam po 24 urni bitki.
V vrsti najostrejših borb, ki so trajale več tednov, je bila celotna 8. angleška armada dejansko uničena, kakor so naknadno izpovedali angleški voditelji. Ostanki te armade so bili v takem stanju, da niso mogli preprečiti in niti ne zakasniti nadaljnjega prodiranja čet Osi. Ko je bila v naskoku zavzeta Halfaja, vrata Egipta, in nato še Marsa Matruh, so se čete Osi utrdile v prvih dneh junija pri El Alameinu. Nevarnost je sedaj pretila najvažnejšim središčem nilske delte. Italijansko-nemške edinice so bile 100 km oddaljene od Ale-ksandrije. Iz Srednjega vzhoda, Indije in Južne Afrike je med tem prihajalo v naglici vse, kar je mogel sovražnik zbrati, vrnitev avstralskih in novozelandskih divizij je b'la prekinjena in preklicana Ljudje in potrebščine so prihajale iz Anglije in Amerike po Rdečem morju, da bi oja-čili nasprotnikov odpor. Na ta način je bila angleška 8. armada popolnoma obnovljena in opremljena z obilnimi nov;mi oklopnimi ln motoriziranimi sredstvi. Naš končni skok proti Nilu je tako postal nemogoč. Medtem ko so se Angleži okoriščali z bližnj:mi pristaniškimi oporišči in bogatimi viri zaledja, se je morala naša armada, ki je bila preizkušena v prejšnjem zmagovitem naporu, boriti z dolgo puščavo za hrbtom in je bila odvisna v vsej svoji oskrbi od varnosti sredozemskega prometa. Angleška admiraliteta je zbrala na morju največji del svoje pod-morniške mornarice, ojačene z močnimi ameriškimi skupinami, da bi čimbolj otež-kočala naš promet po morju. Borba podmornic, ki so j'h podpirala torpedna letala, se je neprestano usmerjala proti naši plovbi v Afriko ln lz nje. V tak?h okoliščinah je sovražnik z močnimi četami in oklopn'mi sredstvi pričel svojo tretjo zimsko ofenziva
Važni sklepi ministrskega sveta
Pod Ducefevlm predsedstvom je odobril državni proračun za L1943-44
v višini 47.985,016.610 lir
Sile Osi so dirzno vzdržale sunek ko se je pričel ob koncu oktobra & sik raj no silovitostjo N'pad je b i zadržan ustavitn -n odbit. Kakšne so bile angleške zgube v dneh El Alamema. se je zvedelo iz priznanj najvišjih nasprotnih generalov in iz soglasnih izpovedi u etnikov.
K.o ie bil obširni unrkalni manever neizogiben. s>e je hudo preizkušena angleška a.rm' da omejila na to. da ie silediila bo>'j kakor zasledovala našim mehan zrranim edi-nicam kj so v borbah pn Halfaji E)l Ageil' v S rt'ki m te dni v Tntpolitaniji dokazale da niso izgubile svoje borbene sposobnost* in sto s- tem obdržale svojo tradicijo hrabrosti. Na ta način sta bila zagotovljena prostor in čas in so bili oaiemogoAeni poskusi obkolitve ter zajamčeno vedno beli ? zma-gov^mi spopadi prednjih stnž dostikrat v zelo kočljivih okoliščinah, knt.ie glavnin To ie zgodovina dolge b'tke Ce je treba priznati uspeh, ki ga je seda) dosegel sovražnik, lahko prav tako poudarimo, da ga je plačali z najvišjo ceno po zasiiugi na'"ih vojakov ;n nem'k'h zaveznikov ki s< znali zadati nasprotn:ku najbolj trpke poraze in ki so v celoti izkazali svojo hrabrost svoj o predanost dolžnosti in zastavi Žrtvovanje ozemlja ki je sedaj potrebno jc gotovo boleče, tembolj, ker gre za predele ki so pripadali Italiji že tretj:no stoletja -n katere je Italra oplodila z dolgotrajnim delom in mnogo krvi, toda v vojni je ozemlje vedno le en čini tel j in ne konec manevra-z druge strani pa je zl"sti v vojni kont:nen-ta!n h obsežnosti kakršna je sedam ja usoda vseh ozemelj zlasti onih onstran m ona. v zvezi z zadnjo in dokončno zmago Le ta zmaga šteje in odloča Taka izkustva so Italijani že spoznali Sedanii voja"ki položaj v Sredozemlju je v zvezi s širšim okvirom afriške vojne V tem smislu ga je treba cen:ti isn presojati. Angleško-ameriško izkrcanje v Francoski severni Afriki in sledeča zasedba Tunisa po četah Osi s*a resnično Spremenila v bistvenih strateških pogledih sredozemsko vojno.
Bern. 23. jan. s. Nek doniš listu »Gazzet-te de Lausanne« iz Londona navaja: Kakor je triumfalna ura zasedbe Tripolisa za Angleže, vendarle vojni dopisn'ki iz Afrike ne skušajo pretiravati pomena uspeha. Dopisnik »Evening Standarda« napoveduje celo silovito protiofenzivo Osi. brž ko se bodo Rommlove čete strnile s turškimi če^mi List priznava, da tvorijo čete Osi hrabri vojaki pod vodstvom izkušenih poveljnikov, ki razpolagajo tudi z najkrajši mi oskrbovalnimi zvezami. Dop!snik tudi zatrjuje, da bo strnitev obeh armad Osi v Tunisu postavila zavezniško vrhovno poveljništvo pred najtežji strateški problem po izkrcanju v severni Afriki.
Junaški podvigi italijanskega letalstva
Operacijsko področje, 23. jan. s. Potem, ko so hudo preizkusili v preteklih dneh sovražno brodovje v pristanišču Orana in pred Alžirom, so oddelki bombnikov in torpednih letal Kr. letalstva ponovno napadli včeraj kasno zvečer pomorske objekte v pristan šču Bone. Obramba nasprotnega letalstva, ob kateri se je še bolj izkazala neprimerljiva drznost našh hrabrih posadk, ni mogla zadržati ofenzivnega zaleta poveljnikov in podrejen'h. ki so se v več patrolah približal angleškim m ameriškim parnikom. določenim za prevažanje oskrbe za sovražno armado v Francoski severni Afriki. Prvi napad je bil izveden z večmotomimi bombnik', ki so med 18 58 in 19,15 odvrgli težke tovore eksploziva jn povzročili velike požar v pristanišču Boni. Zadnja patrola ee je spopadla s sovražnimi lovci, kr so se medtem pojavili. Vodilno letalo skupine je bilo zadeto z več streli iz strojnic. Pokvarjeni so bni važni doli letala, toda vcd;a popadke, mlad n hraber kapitan, ki se je že izkaza' a vojo drznostjo, je z nenavadno spretnostio n hladnokrvnostjo obdržal letalo v zraku. Čeprav je bilo hudo poškodovano. Po dramatičnem letenju v vremenskih okoiišči-
Rim, 23. jan. s. Ministrski svet se je danes sestal ob 10 pod Ducejevim predsedstvom in navzočnosti tajnika ter državnega podtajnika ministrskega predsedništva
Ministrski svet je proučil in olobril proračun za finančno leto 1943/44. Po skrbni ocenitvi državnih stroškov in dohodkov so bile določene naslednje postavke:
Finance (vštevši lir 882,748.045 za pred-sedništvo ministrskega sveta in odvisnih poslov) 23.067,615.832 lir, pravosedstvo 733.811.700 lir, zunanje zadeve 521,139.477. italijanska Afrika 224,863.207, narodna vzgoia 2.458,319.2S0. notranje zadeve 1.583,346.919, javna dela 1.152,735.346, promet 687,683.244, vojna 5.676.647.200. mornarica 4.913.589.130. letalstvo 4.340.176 tisa«";, poljedelstvo in gozdarstvo 1.060 milijonov 598.706, korporacije 295.030.560. narodna prosveta 158,557.500, zamenjava in valute 43,902.500, skupaj 47.985.016.610 lir. Dohodki: 40.348,900.000, primanjkljaj 7.636,113.610.
V	primeri s proračunom tekočega finančnega leta 1942 43 kažejo stroški povečanje za 4.159.05 milijona. Okroglo dve tretjini te vsote m sicer 2.702.9 milijona, se tičeta finančnega ministrstva in jih predstavlja po večini večji izdatek za obresti državnih dolgov (2.585 5 milijona). Postavke v proračunih vojaških uprav so se zvišale za 778.2 milijona v razmerju s potrebami poslov normalnega značaja.
V	proračunu ministrstva za narodno vzgojo je povišek v znesku 442.5 milijona, in sicer predvsem za ukrepe v korist uči-teljstva osnovnih šol, za uresničenje šolskega zakona, za šolske izdatke v anekti-ranih ozemljih, za gradnjo novih šol in zavodov v skladu s porastom prebivalstva. Drugi povišek je v proračunu ministrstva za poljedelstvo in gozdove v zneske 98.2 milijona zaradi izdatka 100 milijonov lir, ki je določen za obdelovanje in kultiviranje naravnih pašnikov. Ostali povišek stroškov v skupnem znesku 137.7 milijona gre na račun razn.h manjših postavk drugih ministrstev.
Dohodki v primeru s proračunom leta 1942-43 se bodo povečali za 4 924.3 milijona. in sicer predvoeru na račun državn.h monopolov, neposrednih davkov in poslovnega davka
Ti višji dohodki krijejo večji del navedenih stroškov, tako da bo pr.manjkljaj v znesku 7,636.1 milijona lir za 764.8 milijona manjši nego primanjkljaj, ki je bil predviden za tekoče poslovno leto.
Finančni minister je nato podal obračun državne uprave za f.nančno 1. 1941-42. Po tem obračunu je bilo efektivnih dohodkov 14.223,816.235.60 lir, efektivn.h izdatkov pa skupaj 118.569,357.767.90 lir s previškom stroškov v znesku 77 milijard 345,541.532.30 lir, kar gre predvsem na račun izrednih izdatkov v zvezi z vojno. Kategorija gibanja kapitalov predstavlja aktivni previšek 45.625,124.799.73 lir.
Nato je ministrski svet odobril poleg drug.h naslednje ukrepe:
Na predlog Dueeja m notranjega ministra se je odobril načrt posebnih ukrepov za protiletalska zaščitna dela v določenih krajih.
Na predlog ministra za Italijansko Afriko se je odobril zakonski načrt za spremembe v uredbi o Kr. poljedelskem zavodu za Italijansko Afriko. S tem ukrepom se ustanovi dveletni tečaj višjega tehničnega zavoda pod naslovom tropskega in subtropskega poljedelstva. Nadalje se je odobril zakonski načrt, s katerim se do roka er.ega leta po zaključku sedanjega vojnega stanja preložijo roki za razpis in zapadlost neposrednih davkov, poslov-n.h davkov in druge davščine v Italijanski Afriki.
Na predlog pravosodnega ministrstva se je odobril zakonski načrt z odredbami, ki se nanašajo na skrb za vojne ujetnike.
Odobril se je načrt odloka o preložitvi roka za odobritev b.lanc družb in na ocenitev po vojnih dogodkih uničenih ali poškodovanih imetij v teh bilancah. Razne okoliščine, ki so v zvezi z vojnimi dogodki, družbam včasih zelo otežujejo sestavo in predložitev bilanc v odobritev v predpisanem roku. Da se popravi to stanje, odreja ukrep, da bo lahko predsednik sodišča na prošnjo upravnikov podaljšal rok za predložitev in odobritev bilance, vendar pa ne za daljši čas nego 4 mesece.
nah, ki so se postopno slabšale, je letalo doseglo ponoči svoje oporišče, kmalu za ostalimi bombniki. Zaiadj poškodb na letalu je moralo letalo - Ltati na poseben način :n pristanek je junaški pilot izvedel z izredno veščino. Nekaj torpednih letal je odletelo medtem, ko so se bombniki že vračali nad zaliv Bone Letala so premagala vremenske ovire in dosegla pristanišče. Sovražna obramba, opozorjena že od prejšnjega napada, je sprejela naše s silovito protiletalsko reakcijo in z lovci, katere so podpirali številni reflektorji, s katerimi je sovražnik skušal izslediti napadalce. Kljub temu so se naša letala obdržala skoraj pol ure nad pristaniščem ter izsledi a skozi oblake in umetno meglo nekaj edinic, na katere so sprožili ob 20 55. 21,17 in 21.40 tri torpede, ki so zadela prav tako tri parnike srednje tonaže. Posadk* so lahko opazovale eksplozijo torpedov, kateri so sledil-' visoki stebri dima. kakor tudi potopitev dveh ladij, dočim ni bilo videti, ali se je potooila tudi tretja ladja Četrti parnik je zadelo neko drugo letalo ob vhodu v pristanišče, toda nezaslišna silovitost protiletalskega streljanja ni dopuščala posadki, da bd lahko opazovala uspehe svoje akcije.
Na predlog finančnega ministrstva se je sprejel načrt odloka, s katerim se ureja povračilo vojne škode s posebnim ozirom na državne papirje. Ta odlok bo spremenil sedanje stroge norme, ki ne dovoljujejo izdajo duplikatov takšnih papirjev niti v primeru, da so se uničili, medtem ko dovoljujejo družbam in podjetjem emisijo takšnih duplikatov. Po novih odredbah bodo imeli zasebni imetniki brez vsake omejitve vsote in z izkliuč tvijo vsakega fiskalnega stremljenja možnost, da nadomestijo navedene papirje, če bi jih morda un-čili vojni dogodki, z drugimi papirji iste vrednosti.
Podobne določbe omogočajo tudi kreditnim zavodom, hranilnicam in drug m zavodom možnost, da izročijo prinašalcu v zameno za državne pap rie. ki bi jih morebiti uničila vojna, druge enakovredne papirje.
Na predlog Duceja in vojnega ministra se je sprejel zakonski načrt, k: se tiče vpisovanja v Oskrbovalni sklad za podčastnike Kr vojske in za vpoklicane podčastnike. Druga določba pooblašča vojnega ministra da izvrš; izreden vpoklic poročnikov in podporočnikov različnih vrst orožja v stalno službo, in sicer za skupno 3740 edinic.
Na predlog Duceja. ministra Kr. mornarice, se je sprejel načrt Kr. odloka, ki spreminja zakon od 13 julija 1. 1939 glede rekvizicij trgovskega ladjevja. S tem odlokom se odškodn na za začasno rekviri-rano ladjevje, ki bi bilo zavoljo vojnih dogodkov hudo poškodovano ali imob'li-zirano, ne bo plačevala v celotnem obsegu, temveč v omejeni meri od dne vojnega dogodka.
Na predlog ministra za narodno vzgojo se je odobril zakonski načrt, ki odreja premestitev ravnateljev osnovnih šol iz 10. stopnje v 9. stopnjo z veljavo od 1. januarja 1943.
Drug odiok se tiče osnovanja organič-nih imenikov srednješolskih učnih sil, tretji pa se nanaša na pripustitev k izpitom za pouk strojepisja in stenografije.
Na predlog ministra za javna dela Je bil sprejet zakonski načrt, ki 6e tiče gradenj na obalah in v področjih, ki so izpostavljena uničevalnemu delu morja. S tem ukrepom se bodo ured-le modalitete za javna dela. ki bi bila potrebna za zaščito začasnih ali stalnih zasebnih zgradb pred učinkom morskih plim in izpodjeda-nja. Nove odredbe bodo zavrle neredno postavljanje novih zgradb na obalah.
Na predlog min;stra za poljedelstvo in gozdove se je sprejel načrt Kr. odloka za pospeševanje proizvodnje krmiL Ukrep ima poseben namen, pospeševati izboljšanje pašnikov, da se doseže večja proizvodnja in ustvarijo boljši pogoji za živinorejo V ta namen odreja posebne državne podpore, ki bodo krile dober del stroškov za ta izboljševalna dela.
Na predlog prometnega ministra se je sprejel načrt Kr. odloka, ki izboljšuje prenočevalni prispevek za strojevodje in spremljevalno osebie na vlakih državnih železnic, nadalje načrt Kr odloka, ki razširja ukrepe v ko-;<-+ '^djedelniške industrije tud: na anektirana ozmlja v pokrajinah Fiume. Zara. Spalato in Cattaro, končno zakonski načrt, ki pooblašča državno podjetje za telefonsko službo, da započ^e del« ^tev narodnega telefonskega omrežja s podmorskimi in Dodvodnimi kabli.
Na predloe	"a korporacije, so
se sprejeli načrti Kr odlokov za izplačevanje družinskih doklad na področjih po-krai;ne Fiume. Zara. Spalato Cattaro in Ljubljana. Drugi	-azširjajo veljav-
ne določbe o socialnem zavarovanju na pokrajino F:ume, nadalje urejajo postopanje z zasebnimi nameščenci, poklicanimi pod orožie. in izplačevanje doklad delavstvu v zgoraj navedenih ozemljih
Odobril se je končno ukrep za koordinacijo veljavnih določb, ki podaljšujejo za ves čas pedaniesa volnena stanja blokiranje cen blaga gradbenih del, industrijskih naprav in najemnin.
Ministrski svet ie zaključil svojo sejo ob 12.30. Prihodnja seja b0 prve dni marca.
Sovjetski poraz ob Donu
Na zap^ccm Kavkazu in sb spodnjem Donu so bile sovjetske čete zavrnjene na izhodiščne postojanke — Junaška otiasnba posadke v
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. jan. Vrhovno poveljstvu nemške vojske je objavilo danes nasiednje poročilo:
Zimska bitka na v^hodui tronti se nadaljuje z nezmanjšano siio. Med skrajševanje.« južne froiite, ki se izvaja po načrtu, so se boji na severnem Ivavka/.u prestavili na področje Kuhana, kjer so se tudi včeraj ponesrečili slabši sov jelki napadi. Na zapadnem Kavkazu so nemški gorsKi lovci in rumunski oddelki z uspešno podporo letalstva vrgli sovražnika ua izhodiščne postojanke.
Ob spodnjem Donu so brzi nemški oddelki padli inočni sovražni skupini v bok in jo vrgli z velikimi izgubami moštva in materiala proti vzhodu nazaj.
Pri Stalingradu se je položaj z novim vdorom močnih sovražnih množic z zapada poostril. Kljub temu vztrajajo branilci Sta-lingrada kakor doslej kot svetel vzor junaškega nemškega vojaškega duha in se v vedno bolj zožujočem krogu okoli mesta junaško upirajo močnim sovražnim silam ter že več mesecev preprečujejo sovražni oskrbovalni promet na eni najvažnejših točk.
Prav tako so se izjalovili med Donom in Doncem močni sovražni napadi ob junaškem odporu neke nemške oklopne divizije, ld je uničila 16 oklopnih vozil.
Južno-vzhodno od Ilmenskega jezera je bil neki sovražni oddelek po večdnevni ob-kolitvi uničen.
V	bojih južno od Ladoškega jezera valove boji sem In tja. Fronta je povsod vzdržala sovražni pritisk. Novodošli polki so vrgli sovražnika z vseh postojank, v katere je prejšnjega dne vdrl.
Zapadno od Tripolisa nI bilo razen Izvid-niških sunkov nobenih posebnih bojev.
V	Tunisu so se ponesrečili sovražni napadi proti višinskim postojankam, ki so jih v zadnjih dneh zavzele nemško-italijanske čete. Zajetih je bilo več ujetnikov in zaplenjen vojni material. Po nočnem napada letalstva proti pristanišču Bona so bili opaženi obsežni požari.
Pri dnevnih In nočnih napadih proti krajem na zasedenem zapadnem ozemlju In v zapadnl Nemčiji je bilo sestreljen'h 16 sovražnih letal. NemSka brza bojna letala so metala podnevi bombe težkega kalibra na vojaško važne cilje ob južni obali Anglije in so s strelnim orožjem zažgala neki oskrbovalni obrat-
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 23. jan s. Madžarski glavni stan ie obiav:l naslednje poročilo:
Med tednom so madžarske čete nadaljevale v okviru premikalne vojne vojaške operacije po vnaprej določenih načrtih. Sovjetske čete so imele hude izgube.
Budimpešta, 23 jan. s Iz vojaškega vira se doznava: Sovjetske čete še naprej napadajo z velik:mi silami in brez Stedenla človeških ž vljenj in vojnih potrebščin. Madžarske čete zadržujejo s taktiko po-kretljive obrambne n-^-^o sovražnika tei prehajajo na nekaterih točkah v protinapad in zadajajo sovjetskim četam najbolj krvave izgube.
S finskega bojišča
Helsinki, 23 jan. s. Vzdolž vse finska fronte se opaža nemirno vojno udejstvo-vanje sovjetskih čet, ki se izraža z akcijami majhnih napadalnih oddelkov, ki v splošnem ne presegajo sile ene stotnije. Prozoren je namen sovražnka. ki skuša dobiti ujetnike, da bi kaj izvedel o gmotnem fn moralnem položaju finskih čet. Vsi ti poizkusi na so se izjalovili zaradi budnih in naglih akcij finskih prednjih oddelkov in učinkovitega ognja vsega orožja, s katerim so bijj naglo onemogočeni vsi poizkusi vdorov. V zadnjih 24 urah ie beležiti na vseh frontah izredno bojno udej-stvovanje. Na fronti Karelijske ožine so b'le z naglo reakcijo pehote odbite ma^^e sovjetske patrole. kž so se pojavile v velikem številu pred sprednjimi finskimi postojankami Sovjetski oddelek, ki je prišel do finskih ovir, je bil deloma uničen, deloma odbit s topnišk:m ognjem. Na fronti Aunuške ož'ne je finsko topništvo razpi> šilo nekaj sovjetskih oddelkov ter je obenem obdelovalo z uničevalnimi uspehi ostanke ofenz:vnih mest. V '-žnem odseku vzhodne Karelije je bilo zabeležen® pri kanalu Belega morja izredno silovito borbeno udejstvovanje.
Težkoče zimske vojne
Berlin, 23. jan. s. Učinkovit prikaz hudih vsakovrstnih težkoč, kj jih morajo junaški borej na področju Stalingrada obenem s silovitimi sovjetskimi napadi prestajati, je podan v vojnem dopisu, ki ga objavile prve izdaje opoldanskih listov. Izreden mraz, ki dosega v nekaterih uran podnevi in ponoči 50 stopenj pod ničlOt zahteva krčevito napetost vseh čutil ao skrajnih človeških možnosti. Medtem pogosto sneži in doseže višina snega višino človeka, kar preprečuje nagle kretnje in naglo gibanje, kakršne bj okoliščine često zahtevale, ko ni mogoče zaradi zamrzlega snega prevaliti najkrajše poti. Posebno skrb zahtevajo konji, kakor tudi vse druge ž'vali in tudi motoma sredstva, čeprav se ne uporabljajo. Treba jih je spraviti v čimbolj zaščitene kraje, da je mogoče ob primernem trenutku lahko računati na njihovo pomoč. Prehrana vojakov je v teh okoliščinah izredno težavna. Poleg težkoč, ki jih je treba premagati z dovajanjem hrane v prve črte. 1e hrana, zlasti pa lenih, n. pr. pokrita z ledeno skorjo, ko pride do vojakov, ki morajo uporabljat ra^na sredstva. da odstranijo ledeno skorjo. Sami borci morajo opravllati razna dela ki jih v normalnih okoliščinah opravljajo nalašč za to določene čete Kidati morajo sneg in razdeljevati strel jjvo ter tudi graditi jarke in odporna središča.
Angleške letalske Tzgufce
Berlin. 23 jan. s. Iz vojaškega vira se doznava. da je angleško letalstvo 22. Januarja med napadom na zasedeno področje na zapadu izgubilo 16 letal, pretežno težkih bombmkov.
Vojna na morju
Rim, 23. jan. s. Angleška admiraliteta objavlja, da je bi'la ob sovražnem nastopu potopljena angleška podmornica »Traveliler«, ki je bik najnovejše gradnje te«- je izpodrivala 150 tem. Oborožena je bila z enim 102 mm topom un z 10 torpednimi cevmi. V mirnem času je imela 70 mož posadke.
Lizbona, 23. .ran. si. Angleška admiraiHteta objavlja, tla je izgubilo življenje 307 eticir-jev, podoficirjev in mornarjev ko je b:la potopljena angl čuka nosilka letati »Haven-gor«. Noeulka letal se je potopila med severnoameriškim izkrcanjem v Francoski severni Afriki.
Buenos Aires, 23. jan. s. Ameriško mor-nasritfko mkrotretvo objavlja, da je bila na Atlantiku potopljena ameriška stražna ladja »Matlek«.
Pofj533irjs:®e največja
nevarnost v 3. 1943
Lizbona, 23. jan. s. »E ven ing Nevvs« piše v svojem uvodniku da so sovražne podmornice največja nevarnost za vojno v 1. 1943. Čeprav tu pa ta,m v nasprotnem taboru mislijo, dn &o napravili majhen korak naprej, ne poteče dan. da bi angleškega ljudstva ne spomnili! da zahteva bitka za življenje m s-mrt pral i p>- dmornicam vedno več naporov cd Angli:e in zaveznikov. To je bilo strašno priznanje. piše list. ki smo ga morali izreči ob zadnjem napadu na angleški^ konvoj. Kazen velikega števila podmornic, ki so štiri dn: m štiri noči neprestano napadale in za-ledovale ta konvoj. s>o bili celi roji podmornic, ki so noč in dan prež ali na plen in ga tudi našli. Leto 1943 bo za Nemčijo gotovo leto. v katerem bodo1 poslal vedno več podmornic na sedem morij sveta. Čeprav se morajo nemški vojaki sedaj trdo boriti na vzhodni fronti, bodo imeii prihodnjo pomlad zopet možnost zadati smrtne udarce sovjetski armadi.
Tajstik španrke falange v Monakovu
Monak0vo, 23. jan. s. Semkaj je dospel tajnik španske falange Arrese, ki je obiskal osrednji sedež narodne socialistične stranke. Monakovski tisk pozdravlja gosta in omenja, da pripada v vrste najzve-stejših sodelavcev Franca.
Fsmen gospodarskega
sodelovanja držav Osi
Carigrad, 23. jan. s. List »Tasviii Efkar« komentira gospodarski sporazum med Italijo, Nemčijo in Japonsko ter poudarja, da je nadaljnji dokaz medsebojne vzajemnosti narodov trojnega pakta, kakor tudi, da so podpisnice med seboj stalno vzporejene tako, da vsaka ;zmed njih lahko vedno direktno ali indirektno pomaga v borbi proti skupnemu sovražniku. Po zasedbi Nizozemske Indije in Filipinov je Japonska postala lastnik velikih količin surovin ter sedaj z zadnjim sporazumom omogoča soudeležbo svojih zaveznikov pri izkoriščanju teh surovin, prepuščajoč jim kavčuk, razne kovine, kinin, itd.
Španski zlati zaklad
v Mehiki izginil
Buenos Aires, 23. jan. s. Iz Mehike poročajo, da je med rdečimi španskimi begunci povzročila velikanski vtis vest, ka jo objavlja list »E1 Universal«, po kateri se je zaklad republikanske vlade, ki so ga prepeljali 1. 1939 v Mehiko in ga cenili na 150 milijonov dolarjev, sedaj skrčil na 10 milijonov mehiških pezov. Zaklad je upravljal odbor, ki mu je načeloval Prie-to. Pred dvema mesecema so ga postavili pod nadzorstvo mehiške vlade, ki je ugotovila, da je skoraj popolnoma izginil.
Ukrepi proti davčnim
utajevaleem v Turčiji
Carigrad, 23. jan. s. Pričeli so z zaplem. bami premičnin in nepremičnin oseb, ki to bile v zaostanku s plačevanjem davkov. Te operacije se tičejo za sedaj tistih oseb, katerih dolg davčni upravj znaša več nego 100.000 turških lir. Zaplenili so imetje 47 zamudnikov, izmed katerih so jih i8 postavili pod policijsko nadzorstvo in jih odpremili v koncentracijsko taborišče v Kadiheju, odkoder jih ne do razposlali v določene kraje na pristno oelo. Mfed njimi je več veletrgovcev, industrijcev kakor tudi dva odvetnika, ki sta dolgovala državi vsak po 400.000 turških lir. Na Policijsko nadzorstvo bodo obsodili davkoplačevalce, ki niso državi nič plačali ali pa so ji dali na račun manj nego 50*/« dolžnih zneskov. Ti so po večini Zidie. Ti ukrepi so v Turčiji naprav"Ii ogromen vtis že zaradi odločnosti, s katero je začeia vlada izvajati zakon.
Fašistična Befana v Vel. Laščah
Tiskovni urad Zveze faSijev sporoča: Dne 22. t. m. se je Zvezni podtajnik Ca-purso v spremstvu pokrajinske zaupnice j ženskih fevšijev tov. De Vecchijeve podal v Velike Lašče, da bi prisostvoval razdelitvi iaril fašistične Befane 100 otrokom iste občine.
Potem, ko je obiskal sedež centra PNF v tajnikovem spremstvu, je odšel v šolo, kjer so se ob navzočnosti zastopnikov vseh oblasti zbraJi v spremstvu svojih staršev otroci, ki bi morali dobiti Befano.
Zvezni podtajnik je razložil malim or-ganizirancem pomen akcije Ducejevih daril za Befano.
Po razdelitvi se je župan Velikih Lašč v imenu obdarjencev zahvalil hierarhu in ga naprosil, naj tolmači hvaležnost slo-; venske mladine Duceju. Nato je zvezni
j podtajnik v spremstvu zaupnice in poveljnika krajevne posadke obiskal razne vojaške postojanke in bolnico, kjer je izročil darila Zveznega tajnika bojevnikom.
Pokrajinska zaupnica je istočasno razdeljevala darila ženskega fašija v obliki volnenih stvari in drugih daril, ki so jih izdelale v delavnici ženskega fašija ljubljanske fašistične ženske, ki dajejo svoj stalni prispevek zaupanja in dela kot vredne članice fašija v »prvi črti«.
Na delu za Rdeči križ
Ob dvojnem prazniku Antona Jagodica
Vsa Ljubljana pozna Antona Jagodica, ki za svoje zvesto delovanje v silužb- dobrodelnosti pač zasduži da se ga spooraniamo-Rodil se je 24. januarja 1868 v Loki pri Mengšu. Biil je srn umov i tega posestnika saj je bil Vrbančkov oče 34 lef vaški rihtar in ugledna osebnost ter je umrl v visoki starosti 87 let
Tončkova nežna mladost je hitro minila Sicer so starši poslali v ljubljanske šole sina Miho, ki je postal duhovnik, vendar je sklenil oče, da poskusu tud1, z Antonom, ki je bili krepak deček dobrega vrča m
Sneg naglo kopni
Ljubljana 24. januarja.
Še malo. pa ne bomo imeli v Ljubljani in najbrž tudi v vsej Ljubljanski pokrajini nobenega snega več. Kar sproti ga požira juž-nozapadni veter, k" je pred dnevi zavel čez našo pokrajino. Današnjo nedeljo smo prvič v novem letu zabeležili jutrnjo temperaturo nad ničlo, in sicer je bilo 1.5° C. Medtem ko je živo srebro v zadnjih nočeh še padlo pod ničlo, imamo podnevi prav topilo ozračje, in sicer se je v soboto dvignilo živo srebro kar na 7° C S sitreh se rušijo celi plazovi snega in ljubljanske ulice so polne brozge. Mestni delavci so pridno na delu, da čistijo pouJično nesnago Velika izorememba v temperaturi je povzročila v Ljubljani mnogo obolenj, ki pa so bolj al* manj lahke prirode.
brihtne glave, ln tako je nastopil svojo pot v latinske šole, ki pa ni bila dolga, saj je usoda hotela drugače Oče je zbolel. Tone se je moral vrniti m zamenjati latinščino s plugom. Ko je dozorel za vojašč;no je biil potrjen, ker je bil fant od fare. In tako je bil že leta 1889 uslužben v stari vojni bolnišnici na Dunajski cesti Kmalu nato j^ postal ekonom pri Rdečem križu; 1891 mu je bilo izročeno skladišče na Ljubljan skem polju.
Tedaj se je začelo njegovo pravo delo Za časa potresa nova bolnišnica še n' bila dozidana, z Dunaja so prispele barake, določene tudi za civilno bolnišnico. Dobrosrčni Jagodic je napel vs:e kripMe p oskrbe za bolnike in strogo paiziil na red ;n snago kair tedaj ni b:lo lahko Ko je bil kasneje imenovan za uradnika pr; finančiv direkciji mu je deželna vlada ponudba tehnično vodstvo premičnih bolnic Rdečega križa; to mesto je voljno sprejel. Ze tr e d svetovno vojno je organiziral 21 balin-c Rdečega križa, po vojni pa jc vestno zbra ves raztreseni material spet založil skladišče n sodelovali pri vseh dobrodelnih pogretih za siromake vedno upoštevajoč s?eslo: »Če moreš, daj revežu več kakor mu pri tiče!« Koliko dobrega je Anton Jagodic v dolgi dob svojega delovanja stori1! ve pač samo on. saj je še lani posredoval -n nadzoroval prevzem in razdelitev 22 vagonov premoga med revne družine
In tako dela že polnih 50 let kot ekonom Rdečega križa in praznuje oberem svO'j 75 rojstni dan. Pri svojih letih pa hiti š* vedno miladeniško čiil slednji dan na L 'ubljansk grad. kjer urejuje dve skladišči Rdečega križa. Ne boji se ne truda ne dela ves živahen in delaven, vedno pripravljen pomagati sočloveku. — Dragemu Tonem vsi prijatelji in znanci iskreno čestitajo
ŠPORT
Razpis
table-teniškega prvenstva Ljubljanske pokrajine
Športna sekcija Hermesa priredi v nedeljo dne 31. t. m. v svojih prostorih v dvorani hotela Miklič s pričetkom ob 8. table-teniiško tekmovanje za prvenstvo Ljubljanske pokrajine. Tekmovanje je pravilno prijavljeno pri O. N. D. za Ljubljansko pokra-
i iTKy.
Prvenstvo Ljubljanske pokrajine bo odigrano v naslednjih disciplinah: gospodje
(kategorija A in B) posamezno igre v dvoje in moštva ter dame posamezno.
Kategorija A. Pravico nastopa imajo vsn slovenski igralci iz Ljubljanski pokraj:ne, verificirani in tudi neverificirani. Igra se na izpadanje po sistemu best of three, zadnji štirje tekjiijvailci pa igrajo med seboj čet-vorni finaile na tri dobljene sete Če bi čas ne dopuščal, si uprava turnirja pridržuje - remembo s predčasno objavo načina tekmovanja med zadnjimi štirimi. Nagrajeni bodo zadnji štirje Prijavnma 5 lir.
Kategorija B. Pravico nastopa imajo vsi gralci Slovenci, verificirani ali tud" ne. ki se v zadnj;h dveh Hermesovih turnirjih niso i. Nagrajeni bodo zadnji štirje. Igra -,e na izpadanje na dobljena dva seta. Pri-iavnina za igre v obeh kategorijah 7 lir
Dame. Pravico igranja imajo vse dame Slovenke, ki bivajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine, verificirane in neverific rane. Pn-javnina 5 lir. Nagrajeni bosta prvi dve če bo več prijav pa prve štiri
Gospodje v dvoje. Pravico nastopa imajo vsi i_ra!ci Slovenci iz Ljubljanske pokra->ine, verificirani in neverificirani. Sestava parov je lahko poljubna, tako da lahko nastopajo med seboj tudi verificirani m neverificirani igralci kakor tudi igralci 'z raz-'ičnih klubov Prijavnina za par 6 lir Nagrajena bosta mrva dva nara. če bo prijav vsč kakor 24. pa prvi štirje par. Igra se v '/ adanje na dva dobljena seta finale na tri dobljene sete
Moštva. Priče tek tekmovanja za moštva bo v soboto 30 t. m s pričetkom ob 14.30 Konec prijav do 14 Vsako društvo lahko prijavi poliubno števillo parov. Igra se na izpadanje po sistemu Davis-cup na dva dobljena seta. finale če bo dopuščal čas na tri dobljene sete. Prijavn;na za moštvo znaša 10 liir; nagrajeni bosta prri dve moštvi odn. ob velikem številu prva štiri moštva Prijave sprejema vodstvo turn rja v petek itn soboto popoldne v dvoran, hotela Miklič. Igralce vabimo, naj se prijavijo čimprej, da bo vodstvo lahko pravočasno poskrbelo za hiter potek sporeda. Sprejemanje pOTjav bo zaključeno za gospode do nedelje ob 8., za dame pa ob 10. Urnik ie razdeli en takole: Moštva: sobota oh 14.30 kategorija A in B: nedčlja ob 8.. dame: nedelia ob 10 Vsitopnina za gledalce: 2 liri
Igralci feven Ljubljane bodo v Ljubljani po prizadevanju vodstva prejeli dovoljenje za povratek v kraj bivanja, če bodo prVSi na tekmovanje le z dovoljenjem za potovanje v Lii^iano
Med plavalci po svetu
Imenitna imena iz športnih kopališč
Za olimpijskimi disciplinami v prostem plavanju se zdaj nstavimo v pregledovanju najboljših plavalcev na svetu še enkrat aH dvakrat pri zastopnikih drugega sloga, in sicer starejšega in težavnejšega, v prsni legi. Evo nekaj strnjenih podatkov o prvi prosi te vrste!
Silna beda v čangkafškovi Kitajski
Lizbona, 23. jan. s. Dopisnik »New Yorlc Timesa« v Cungkingu brzojavlja, da je gospodarski položaj Kitajske zaradi izgube industrijskih okrožij, ki so jih zsjsedli Japonci, obupen. Denarni obtok se je ■zvišal za dvanajstkrat in inflacija je podražila vsak predmet za 60krat, toda cene naraščajo še vedno vsak mesec za 10%. To povzroča bedo in pospešuje umrljivost med prebivalstvom.
		
■ : . v. • • > ar.: -V- .. . . .		
Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa
MARIJA KRANJC roj. DEKLEVA
K zadnjemu počitku jo spremimo v torek 26. t. m. ob pol 3. popoldne z žal, iz kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnlca se bo brala v Zavetišču sv. Jožefa. Ljubljana, Beograd, Kranj, dne 24. januarja 1943.
Žalujoče rodbine: KRANJC, CIUHA, DEKLEVA
VENDITA ALL'A5TA
Mercoledi 10 febbraio 1913-XXI. alie ore 9, l'Ente per 1'Amministrazione dci bc.ni | confiscati ai rivoltcsi, nella sede di Piazza j Napoleone n. 7-II in Lubiana, venderfi all'asta sulla base di perizia per Lit. 76.770.—, tutto il materiala del negozio j /Krom—Kovina». del fu Medvešček Rudolf, i Bleivveisova 34 36. — Lubiana.
Condizioni di vendita vlsibili presso Ente.
II Commissario Straordinario Aw. LUIGI PILO
PRODAJA NA DRAŽBI
V sredo, dne 10. februarja 1943-XXI ob 9. uri se bo vršila dražba pri uradu za upravljanje predmetov, ki so zaplenjeni od upornikov v sedežu. Napoleonov trg št. 7-II, kjer se bo prodalo na dražbi na podiagi ocene za Lir 7S.770.— vse predmete delavnice »Krom—Kovina«, Medvešček Rudolfa, Bleivveisova 34—CS. Ljubljana.
Izredni komisar: Adv. LUIGI PILO
Opozarjamo, da bo začetek nocojšnjega. VI. simfoničnega koncerta, točno ob pol 7. uri zvečer v veliki unionski dvorani Koncertni spored bo izvajal celotn' sinfo-nični orkester pod vodstvom priznanega dirigenta ravnatelja Mirka Poliča Opozarjamo na točni začetek.
*
Scla Glasbene Matice bo imela svojo III. javno produkcijo v letošnjem šolskem letu v sredo, dne 27. t. m. ob 18 uri v mali filharmonični dvorani. Nastopila b0 cela vrsta gojencev klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka. Podrobni spored bomo priobčili, spored bo od jutr dalje na razpolago v Knjigami Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica k pro-dukciji. Na nastop gojencev matične šole opozarjamo.
Radio Ljubljana
PONEDELJEK. 25. JANUARJA 1943-XX1
7.30: Pesmi in napevi. 8.00 Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20 Plošče. 12.30: Poročilla v slovenščini. 12.45 S:mio-nična glasba. 13.00: Nape,ved časa, poročila v italijanščini. 13.20: Glasba in pesmi orkester vodi dirigent Zeme 14.00- Poročila v italijanščini 14 10: Koncert radijskega orkestra, vedi dirigent D. M šijancc. Glasba za godalni orkester. 14.45. Pisana gl.sba. 15.00: Poročala v slovenščini. 17.00- Napoved časa; poročila v ital.janščini 17.15: Koncert kvinteta harmon;k 17 35. Koncert sopranistke Margherite Cossa. 18.30: Prencs javnega simfoničnega koncerta z I menske dvorane, koncert vodi dirigent Mirko Po!;č 19.30- Poročila v slovenščini 19.45 Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. poročila v italijanščini. 20.15: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 45: Simfonične priredbe iz filmov: simfonični orkes:cT družbe EIAR vodi dirigent Ferrcro 21.30. Predava nje v slovenščini. 21.40: Lahko glasbo vod dirigent Petralia. 22-}5. Skupina Favarctto 22.45: Poročila v italijanščini.
loo m prsno za moške
Prsni slog v plavanju je mnogo starejši od cravvla in ie bil pred njim najimenitnejša vrsta plavanja. Svetovni rekord so izboljševali takole: 1. 1907. je plaval Madžar Barony 1:24 in 1. 1909. je znižal Belgijec Courbet na 1:22,6. Ze naslednje leto je bil rekord spet v rokah Madžarov (Tol-di 1:21.8). L. 1910. so jim ga odvzeli Nemci: začetnik slavne nemške prsaške tradicije Bathe, olimpijski zmagovalec iz leta 1912., je plaval najprej 1:18,4 in nato 1:17,8. Njegov rojak Liitzovv je 1 1914 znižal, znamko na 1:16,8. L 1922 je rekord zadnjič prišel v madžarske roke po ra^ln-gi Siposa (1:16,2). L 1925 pa ga je slavni Rademacher spet priboril Nemčiji z 1 15.9 2e naslednje leto je njegovo znamko zrušil drugi Nemec Faust (1:15.6). L. 1927 so se tukaj prvič pojavili Američani; Walter Spence je preplaval progo v času 1:14. Odslej se je rekord boljšal v znamenju dvoboja med Ameriko in Evropo. L. 1932. je romal nazaj v stari svet po zaslugi slovitega Francoza Cartonneta (1:13.6 in še 1:12,4). S pomočjo »metuljčka« ga je spet priboril Ameriki John Higgins: 1. 1935 je plaval 1:10.8. leto pozneje pa 1:10. Toda »stari« Cartonnet se ni dal ugnati- leta 1937. je bil rekord spet njegov (109.8). Tudi naslednji rekorder je bil Evropec, Nemec Balke je 1 1938 plaval 1 09.5 Naslednje leto je spet prišel v Ameriko: najprej je plaval Kaslev 1:08.6. zatem pa Hough 1:07.3 Končno besedo ima pa zdaj vendarle Evropa! In sicer po zaslugi Rusa Bojčenka. ki je 1 1940 plaval celo T06! Rekord ni bil uradno priznan ker Sovjetska Rusija ni bila članica FINE.
Nekaj o „metuljčku"
Poleg »klasičnega« prsnega sloga (vse kretnje so pri njem izvedene pod gladino) se je sredi preteklega desetletja poiavil nov slog: »butterf!y« — ali »metuljček« Izumili so ga ameriški cravvlisti pri treningu. Pri cravvlu vlečemo izmenoma iz vode zdaj desnico, zdaj levico. Američani pa so za vajo plavali tudi tako. da so izvlekli obe roki naenkrat, kar je seveda precej težko Striženje nog so potem nadomestili s »škarjami« klasičnega sloga. (Glavno pravilo prsnega plavanja je namreč skladnost gibov.) Tako so iznajdljivi Američani ukanili FINO Ob pojavu eravv-la je bila namreč FINA. ker je hotela ohrrniti »plemen''ti« stari slog. v svojem nraviln;ku natančno določila, kako je treba plavati prsno Toda »metuljček" prqv za prav ni v nasprotju z nobeno določbo pravilnika, tem bolj, ker pri gibu z rokama naprei ni posebei povedano, da mora biti izveden pod gladino. Čeprav je jasno, da gre za ukano. FINA ni prepovedala •>me:uličk3« pri tekmovanju v prsnem slosu, temveč se je odločila za čakanje na razvoj dogodkov. »Metuljček« je danes brez dvoma že dovolj razvit in po vojni se bo moralo rešiti njegovo vprašanje. Nemci ki imajo dolgo vrsto in tradicijo klar,;čnih prsačev. so odločno proti novo-tariji. medlem ko so Američani navdušeni zanjo
»Metuljček« je dosti hitrejši od klasičnega slega (izdatnejše delo rok), a tudi neprimerno naporr.ejši (gib. s katerim vrže plavalec roke po zraku naprej, za-h'eva precej meči). Zato je primeren predvsem za kratke proge: v lestvici de-e. h najboljš.h prsnih sprinterjev sveta so prav vsi »metuljčkarji« Najboljši »kla-s;k« Japonec Hamuro je šele enajsti. Na daljših progah, tudi na najvažnejši — olimpijski — na 200 m pa plavalci menjavajo; najprej plavajo »butterfly«. nato klns:čno. v fin;<-hu na spet »prhu^ajo«. če imajo še dovolj moči.
Ob pojavu »metul;čka« (prvi ga je po-
v Evropi Američan Bryndethal 1. 1535.) so nasprotniki trdili, da je neokusen. prenaporen in sploh nima bodočnosti. Res so na zadnji olimpiadi vsi »metuljčkarji« propadli, toda dandanes ne vidimo več važnejše tekme brez »butterflya«. Zinsti na 100 m »klasiki« nimajo besede. Tudi glede napornosti ni tako hudo kakor mislijo nekateri. Plavalci, ki se posvetijo »metuljčku«, tekmujejo tudi vseh 200 m fnko. To se je posrečilo doseči celo neki ženski: robustni Brazilijanki Mariji Lenk. prejšnji svetovni rekorderki na 200 m prsno (2:56) Trditev, da metuljček ni lep. oa ie sploh neutemeljena. Kdor je kdaj videl plavati Kamničana Toneta Cererja, 'e gc ovo prepričan o tem. — »Metuljček« posebno leži plavalcem crawla, kajti potegi rok so zelo podobni Zato so se mnogi slavni metuljčkarji (Nakache, Angyal, Cerer) razvili iz cravvlistov — Po postavah so prsni plavalci, zlasti sprinterji, pretežno miš'časti in atletsko grajeni Posebno plavalci »butterflya« so izredno krepki z močnim prsnim košem fHiggins, Bojčenko. Kasley. Nakache. Cerer).
Najboljše čase na svetu ima tehle 10 plavalcev: 1 1:06.0 Bojčenko fRusija) 1940. 2. 1.07 3 Hough (USA) 1939 3 1:08.6 Kas-!ey (USA) 1939. 4. 1:08.6 Nakache fFranc.) lf<42. 5. 1-09.5 Balke (Nemčija) 1938. 6. 1:09.6 Angyal (Madž.) 1938 7. 1:09.7 La-skovvski fNemČ.) 1939. 8 1 09.8 Cartonnet <Fr.) 1937. 9. 1:10,0 Higgins (USA) 1936. 10. 1:11.0 Borg (Švedska) 1941. Slede: Japonec Hamuro 1 11.2 ter Avstrijec Plachet-ta in Slovenec Cerer, oba z 1:11,5.
Lestvica je zredno pestra zastopanih e 6 narodov < Amenčani, 2 Francoza. 2 Nemca ter po 1 Rus Madžar in Šved. Prevladujejo torej Evropci! Najmočnejša ie seveda Amerika z 19 točkami, slede pa: Francija 11. Rusija 10, Nemčija 10, Madžarska 5 in Švedska 1. Če pogledamo po letnicah, vid mo. da so vsi časi iz najnovejše dobe
Spet druga slavna imena
Na čelu- je ruski velikan Semjon Bojčenko. ki ima na olimpijski progi še boljši čas ter ga bomo zato opisali podrobneje pri 200 m prsno Prav tako je tud; z Američanom Jackom Kasleyem. O vse-stranem Švedu Bjornu Borgu/smo že pihali
Američan Richard Hough je oficielni -.vetovni rekorder. Ta virtuoz v »metuljčku« se je nenadoma pojavil 1. 1939 s svetovnimi rekordi Najprej je plaval 200 y 2:22,0 :n pozneje celo 2;19,8. Na dan 15. aprila 1939 — to je bil njegov najlepši
športni dan v življenju — je obenem zrušil dva svetovna rekorda: 100 m je preplaval v 1:07.3 spotoma pa so mu izmerili tudi čas na 100 y 1:00.6 Tako je danes Hough svetovni rekorder na vseh progah prsnega sloga, ki so krajše od 200 m. Tudi naslednje leto je bi] najboljši ameriški prsač na vseh progah (220 y 2:40,5!). Pozneje zaradi vojne nismo več čuli o njem.
Še preden je Cartonnet zapustil bazene, je Francija dobila dostojnega naslednika v kodrastem črnolascu Nakarhu iz Severne Afrike To je edini Afričan, ki je kaj dosegel v plavanju in še ta je bele polti. Svojo kariero je začel s cravvlom: 1. 1936 je bil žp frp^coski prvak na 100 m prosto in je tudi plaval v francoski štafeti na olimpiadi. Toda še isto leto So odkrili njegov talent za prsni slog. ko je premagal samega Cartonneta z odličnim časom 1:12,4. Posvetil se je prsnemu slogu in kmalu z »metuljčkom« prekosil Carton-netove čase Postal je evropski rekorder na 100 (1:09.3) in 200 m pr=n0 (2:37,3. le de-setinko slabše od svetovnega rekorda). Lani je svoj čas na 100 m izdatno zboljšal (1:08.6) Nakache je v družbi z rekordnim hrbtašem Luc:enom Zinsom poskrbel, da je francoski plavalni spert spet prišel do take veljav? kot jo je imel v časih Tarisa in Cartonneta.
Joachim Balke je poleg Heinea najboljši nemški prsač L 1935 je 16 let star zrušil državni rekord na 100 m prsno z 1:12,5! Na o!imp:,adi se je prebil v finale, kjer je bi] predzadnji. Dve leti nato je dozorel v plavalca svetovnega razreda in začel rušiti rekordev Bremenu je postavi] nov svetovni čas na 100 m (1:09.5), v Hannovru nov evropski na 200 m (2:37.8) in v A?r-husu na Danskem evropsko na j bol v o znamko na 500 m (7:23,3). Razen tega je to leto zmagal tudi na evropskem prvenstvu v Wimbleyu pri Londonu na 200 m pred rojakom S:etascm in Cererjem. L. 1939 je dosege] najboIjš: čas na 200 m: evropski rekord 2:37.4 Še 1, 1940 je bil najboljši Evropec na tej progi, pozneje pa je popustil, ker kot vojak ni prišel do treninga Balke je manjše, vitkejše postave in el°"nntnih mišic Enako dobro ob_ vlada svoj »butterflv« in klasični slog; zato imn odlične čase od najkrajše do najdaljše proge.
Za Balke jem sta v lestvici dva manj znana atleta ki sta oba najprej plavala eravv] in se potem oprijela metuljčka: St<i'eišj je madžarsk rekorder Angyal. L 1936 je bil rezervni član madžarske štafete na olimpiadi, a že takrat je bil dober v prsnem slogu Ko se je na povratku domov japonsko olimpijsko moštvo ustavilo j v Budimpešti, je na 100 m z »metuljčkom « premagal samega olimpijskega zmagovalca Hamura Največji uspeh je dosege] 1. 1938 . ko se je na 100 m prsno za V10 sek. približal svetovnemu rekordu (1:09.6). Tudi na 200 m je madžarsk rekorder z 2:44.8.
Nemec Laskovrskj je stalen član državne reprezentance o^Sajno 23 cravvl Na svoji progi 200 m prosto je 1. 1940 dosege] lep čas 2:14,8 Z »metuljčkom« se Je uveljavil že večkrat tudi na prsnih progah. zlasti 1. 1939 v Bremenu, kjer je plaval 100 m 1:09,7 Tudi na 200 m ni in je n pr lani zmagal na dvoboju z lcalijo. Laskovvsk je majhen in droban. toda ml-šičast ter slovi po ^iipir.em f ni-hu, s katerim če=to v zadnjih trenutkih odloči zmago zase.
Najstarejši in najslavnejši plavalec v lestvici je Jacoues Cartonnet. Začel je že pred več ko 10 let: L. 1932 je zrušil svetovni rekord na 100 m in naslednje leto na 200 m prsno. L. 1935 se mu je na tej olimpijski progi posrečilo spraviti 4 dese-t-inke pod 2:40 fpod to mejo sta plavala le še dva klasika: Japonca Hamuro in Kolke) Isto leto je nnetsv" tndi svetovni rekord na 200 v (2:25.2). Na olimpiadah (L 1932 in	—Si je 1.1937 s ča-
som 1:09.8 priboril nazaj svetovni rekord na 100 m prsno, k: mu ga je bil dve leti prej odvzel Američan Higgins. — Jacques Cartonnet je visok, krepak in ima prsi kakor skala. Nekoč je bi] gospodar sveta v prsnem plavanju in ie takrat skupno s cravvlistom Jeanom Tarisom dvignil Francijo med vodilne plavalne narode.
Američan John Higginc; je silne telesne gradnje ter močnih in polnih mišic. Bil je med prvimi ki so se vneto posvetili »metuljčku« in je prvi »metuljčkar«, ki mu je uspelo zrušiti svetovni rekord; 1. 1933 je plaval 100 m 1:10,8 in naslednje leto 1:10 To leto s; je osvojil tudi svetovni rekord na 200 y (2:24.1). Na olimpiadi v Berlinu je bil naiu-pešnejši ameriški prsač in tudi najboljši predstavnik »buterflyja« na olimpiadi. Naslednje leto je plaval 200 m 2:40.5! Pa tudi v klasičnem slogu ni bil slab. To leto je namreč zrušil svetovni rekord rojaka Kayea na 500 m z odličnim časom 7:18,81	P. S.
GLEPAifSČB
DRAMA
Ponedeljek, 25. jan.: Zaprto.
Torek. 23. jan. Ob 17.30: Deseti brat. Red
Torek.
Sreda, 27. ian.: Ob 17.30: Zaljubljena žena.
Red Sreda. Četrtek, 28. jan.: Ob 17.30: Veliki mož.
Izven.
*
L. Prenner; »Veliki mož.« Komedija T
treh dejanjih. Osebe: Praznik — Cesar, Praznikova — Starčeva, Nada — Rasber-gerjeva. Zorin — Brezigar, Kresnik — Na-krst, Vrhunec — VI. Skrbinšek, Votlina — Peček, Močerad — Košuta, Pivnik — P. Kovič, Volk — Lipah, Lisjak — Kosič, Modrijan — Raztresen, Skaza — Bratina, Grajšek — Blaž, Mogočnik — Drenovec, Milka — Sancinova, komisar — Gorinšek. Režiser: M. Skrbinšek.
OPERA
Ponedeljek, 25 jan.. Zaprto.
Torek, 26. jan.: Ob 17. uri: Sestra Ange-
lika 7. simfoniia. Red A. Sreda, 27. jan.: Ob 17.: Beg iz seraja. Red
B.
Četrtek, 28. jan.: Ob 17.: Thais. Red Četrtek.
O športnem ribolovu
Športnih panog je mnogo ln vedno več. a vsem je eno skupno: kdor se udejstvuje športno, mora uravnati to svoje delo po točno odrejenih predpisih ter se mora neprestano truditi, da svojo telesno in duSev-no okretnost čim bolj ojača in poviša v mejah teh predpisov. To je edino sodilo športnega izživljanja in smotrišče športnega vrednotenja ter tvori etični cilj športa.
Nazor o športnem ribarstvu je danes 2e izoblikovan in izbistren, športni okus je izčiščen. Kakega velikega preveljavljenja ne moremo pričakovati v tem pogledu.
Splošno se smatrajo za vzornike ribičev-športnikov Angleži, ki so se oposelili za lov s perjenico, katerega goje pretežno. Domovina športnega ribolova je po občem naziranju Angleška, češ da izhaja odtod Športna ribolov z muho. Kajti kot šport se smatra dandanes v pokretnem in nepo-kretnem ribarstvu samo lov z umetno muho, z umetnimi slepili ter z drugimi umetnimi ali naravnimi vadami, v kolikor prihajajo v poštev pri ribnicah in se ne smatrajo za nedostojne športnega ribiča. Lov z glisto n. pr. ni športna in so črvarji ali glistarji v športnem svetu ovraženi in omraženi, pa tudi lov na potapljavca, na nastavnico, na talnik ne spada med športno izvrševanje lovi kakor tudi ne vade, kakor so sir, kruh, kri, čreva itd. Lov s saki ali z mrežami se smatra za pridobiten, zato že z načelnega stališča ne more biti športen.
Sedanji ribolovski šport sn nova Iznajdba
Moti se, kdor misli, da je trnkarstvo doma na Angleškem in da je mladega izvora. že rimski pesnik M. Val. Martial, ki je živel v drugi polovici prvega stoletja po Kristusu, pravi v enem svojih epigramov: V darilih (vadah) skrivajo trnke, kajti kdo ne ve, da se prevari požrešni morski papagaj z muho, ki jo požre?
Morskega papagaja so cenili Rimljani kot slaščico. Tako se imenuje zavoljo barvne lepote do 40 cm dolga riba, ki živi še; danes ob grškem arhipelagu.
Clavius Aelianus, ki je živel koncem druge in v prvi polovici tretjega stoletja po Kristusu, nam pčripoveduje v svojih spisih o posebnostih živali, kako so si delali. Macedonci za svoje trnke umetne muhe iz rdeče volne ter iz žoltih petelinjih peres in mamili z njimi na dolgih palicah ribe. Ta opis nas spominja na nam zelo priljubljeno umetno muho pikasti prapor (Red Pal-mer).
Pa še druge priče lz starega veka se
lahko navedejo za trnkarstvo, odnosno per-nlčarstvo. Ta način ribje lova je torej star. Kjer ni mogel človek zavoljo narave vode, odnosno struge in obrežja v dovoljni meri uporabljati mreže, sake, vrše in sploh nastave, se je posluževal trnka in perjeni-ce, torej današnje športne metode, da je dosegel s primeroma manjšim naporom priličen uspeh.
Tudi poribljavanje vod so poznali v starem veku. Rimski cesarji n. pr. so dali nekatere vrste rib pripeljati na ladjah od maloazijske obale in so jih izpustili ob obali Italije.
Lov na trnek že star šport
Ko beseda šport pri nas še sploh ni bila znana, so lovili v Savi in v večjih potokih na Goreniskem postrvi ter lipane z umetnimi muhami in sulce z vado.
Pred sedemdesetimi leti je vezal umetne muhe v Kranju neki preprost, star mlinar. Takrat je lovil s perjenico v okolici Kranja mož, ki so ga zvali oljar, ker je pre-šal olje po mlinih. Bil je nepismen ln se ni mogel naučiti tega načina lovi iz knjig, od tujcev pa tudi ne, ker se takrat za on-dotne vode niso zanimali.
To je bilo v časih, ko je n. pr. v Ljubljani malokdo poznal pernico.
Za Bohinj je znano, da so lovili tam pred več kot sto leti postrvi s kapeljnom. Gorenjska vada za sulce (meh sveže enoletne postrvi), je stara, izvirna in dobra.
V Soški dolini ne živi v spominu, kdaj bi bili začeli loviti s trnkom, tako star je ta način lovi pri Sočanih. Trnke so izdelovali domači kovači. Tu so uporabljali tudi vado, ki je drugod ne poznajo, namreč neko sestavo muhe in ribice. Na trnek so navezali nekaj dlake ali las, na to pa nataknili malega kapeljna ali košček večjega. To vado so vodili in cukali vrh vode. Sprava se je imenovala cukalnik.
Druge priče o starosti trnkarstva
če te nanese pot k vodam Hercegovine ali Bosne, naletiš sigurno na seljaka-ribl-ča, ki si dela sam muhe. živo muho ki leta nad vodo, ujame jo položi predse, vzame iz pasa trnek ter malo perja in natrga kar iz svoje obleke nekoliko volne ter počne »periti«. V kratkem času napravi s svojimi okorelimi, žuljavimi prsti boljšo muho, kakor si jo moreš kupiti v trgovini. Za tvoje oko sicer ni tako lepa, a za ribje oko je bolj prirodna. Sigurno pa je, da se ta seljak. ki je skoro gotovo nepismen, ni naučil te umetnosti od kakega športnega ribiča, najmanj pa od Angleža, ampak da je podedoval svoje znanje od očeta ali soseda.
L. 1916. sem našel v Galiciji ob Stripi kmečkega ribiča, ki si je tudi sam naprav-ljal muhe.
Podobna poročila o preprostih izdelovalcih muh daleč stran od kulture imamo tz najrazličnejših časov in krajev. Za te ribiče pa nI bil in ni lov s perjenico šport ampak krušno delo.
Sedanji ribolovni šport nI nova iznajdba
Z ribolovom na umetno muho so se ba-vili že v davnini naši praočetje. Umetnost izdelovanja muh je prehajala od očetov na sine in se izpopolnjevala, dokler nismo dosegli sedanje stopnje v pogledu rl-barskega pribora in tehnike ribolova. Danes je ribolov z umetno muho svojevrsten odličen in priljubljen šport, katerega priporočajo mnogi zdravniki zlasti sedanjemu tankoživčnemu svetu.
Moderni ribolovni s^ort ni torej ntkaks gosposka iznajdba novejšega časa. ampak je le sprejet stari način, ki je bil že udomačen od nekuaj ob vodah posebnega značaja, ki jih imenujemo športne.
Samo dejstvo, da lovim s perjemico. me še ne dela športnega ribiča, kakor tudi ne pribor sam. pa naj ho š? tako fino izdelan in drag. kajti noben šport ne obstoji v odmetavanju denarja.
Ko bi bila finost in Izvenrednost ali sposobnost pribora merodajna za športno vrednotenje, potem bi bil športni trnkai tudi Japonec, ki uživa, če lovi v svojem akvariju zlate ribice na las svoje žene,
Predvsem je športu nasprotno koristo-ljubje. Kdor je izšel iz koristarske šole kogar vodi pri njegovem ribiškem udej-
Predvsem je športu nasprotno koristo-ljubje. Kdor je izšel iz koristarske šole, kogar vodi pri njegovem ribiškem udejstvo-vanju goltnl ščeget, se ne bo nikdar povzpel na stopnjo športnika, pa na i se še tako potajuje pred pravimi športniki.
Z ribiškim športom ni tudi združljivo re-kordavzarstvo. Pravi športni ribič je čuvar voda in ne njihov gonebitelj kakor kak dinamitaš ali trovač. Sicer ni vse rekord, kar se nam kot tak predstavlja. Kdor pride po velikem trudu enkrat do večjega plena, še ni rekordavzar. Kdor pa lovi in meče v svojo košaro ali nahrbtnik več kakor rabi, ni športn'k, ampak navaden slad-kohran in ropar. Ako ti nadmojstrenje rib napravlja kot športnemu ribiču užitek, povrni vodi vse, kar je za tvojo potrebo odveč.
športnik tudi ni tisti, ki pobira vsevprek in se mu ne smilijo niti nedohranje-ne in nedorasle ribice.
Katere ribice spadajo k športni lovi? Pri nas razne vrste postrvi, lipan, sulec in tudi še ščuka, krap in som, torej malcko-ščičaste ribe. S tem pa ni rečeno, da nI športnik, kdor lovi na športni način previdnega in prekanjenega klina, ne rado prl-jemljivo mreno ali kako drugo belico. Pri naših razmerah gre v glavnem za način, ne toliko za predmet lovi, česar ne smemo pozabiti, kadar govorimo o našem športnem ribarstvu.
K športni ribolovi spada tudi špartsna voda
Marsikdo si misli: voda ali vodna proga s športnimi ribami je športna. Vendar ni temu tako. Športna voda mora Imeti razen športnih rib še druga svojstva.
Po daljši progi leno tekoča, v splošnem enaka voda ni športna, četudi hrani plemenite ribe. Potrebno je, da ima precejšen strmec, ki se mora ugodno stopnjevati, t. j. tu mora biti večji, tam manjši. Voda naj vrvi in skače čez klečeta in prage razne višine v globokejše kotle in tolmune, kjer se za čas umiri in počije. Taka mesta tvorijo dobra skrivališča rib.
Dere čine, brzice ln slapi naj ne povečujejo samo romantičnosti vode, ampak naj tudi osvežujejo vodo z obilnim zrakom, kar prihaja ribjemu rodu v prid.
Od ene strani brega se naj zaganja voda na drugo stran, da se tam odbija v skale ali pa se vije ob njej ob votlem bregu nazaj proti glavnemu toku, da nastajajo globoke krnice, domovje velikih rib.
čim večja je obrazovitost pokrajine, skozi katero teče voda, tem bolje je. V celoti naj tvori narava z reko ali s potokom vred živopisno razporejeno lepotno enoto, kajti šport se ne izvršuje samo za okrepitev telesnih in duševnih sposobnosti, ampak tudi za kratek čas in za odmor od dela. V svetostni veličini narave se skuša človek ob športu otresti tlačečih in dave-čih čustev.
Vrednost športna vode zavisi od njene oblike, od njenih r%jih vrst, njihove množine in velikosti ter od naravne lepote krajev, skozi katere se vije, in njihove pristop-nosti. čim ugodnejša so občila, s katerimi lahko dospemo do vode, tem više jo cenimo. V take kraje prihajajo letovlščarji ln planinarji, ki so dobri porabniki rib, kai vpliva na povzdigo ribogojstva. Pri nas je
zaenkrat glede rfb večji zaproe kot ponudba.
Primer športne vode
Lep primer, kaj je športna voda in kaj ni, je Ljubljanica. Od Prul do izliva v Savo je športna, od Prul navzgor do Vrhniškega mosta pa je tipičen primer ne-športne proge, dasi ima vse ribe, ki žive pod Prulami. Gladina Ljubljanice nad Pru-lami je povsod široka in enaka. Ob mali vodi teče tako leno, da ne vidiš, kam se premika. Njen tok je enakomeren da ne veš, kje je bolj ali manj globoka. Nikjer ni znaka, po katerem bi lahko sodil, ali so tam ribe ali ne. Pri športni vodi pa presodi lahko ribič brez tujega opozorila, kje naj išče ribe, katero vrsto ter v kakšni velikosti jih naj pričakuje tu ali tam. Tudi prostore za dostišča spozna veSčak po kakovosti tal in po pretakanju vode v reki ali prostoru športne kakovosti.	L.
Naročite se na romane Dobre knjiger
Biaglo PantaJeo — Griša Koritnik;
Dušica v polju
iz Zemeljskih soli, cvetličica, dobivaš življenjsko hrano v travi In goščavi, pod žarkim soncem v rosi se umivaš, ko te zoudi, slovesno te opravi.
Razllstana na peceljčku počivaš, goščava daje senco ti in kritje, in v njej, puščavnica, se plaho skrivaš m v dolgočasju snuješ svoje žitje.
Pekoči obiskujejo te scn-i- žarki, tipajo v tvoje šarasto zavel je, s poljubi laskajo ti samotarkl, ki čutiš v njih ljubezni razodetje.
C božiča brez glasa In jezika, a tvoje barve povedo veliko, umikaš plaho se o<l zoprn.ka, ki z gluho keso reže ti stebliko.
Odkrita si, nedolžna, hči goščave, in čista, neškodljiva, trobarvita: Up zbuja tvoj zeleni del oprave, a v belem mir in v rdečem moč je skrita.
O ljubi me in reci, nežnolista, to, česar ni še rekla ženska živa, zgolj tebi še verjamem, dobra, čista, ti stvarca šibka, nepreračunljiva.
Zavidam te, poljančlca molčljlva, s teboj bi hotel biti sred zelenja, pri tebi trudno naj srce počiva, proč od sveta in hrupnega življenja.
O sprejmi me, ti dušica v rastlini, daj zatočišče v svoji mi goščavi, zgolj tebi še zaupam v solz dolini, o da, zgolj tebi, — sprejmi me v težavi!
Misli o ljubezni
Sredi tvojega srca cvete vedno zeleno drevo. Ime mu je ljubezen. Dokler cvete, »j mlad. ko umre si star.
Denar na svetu še nikoli ni ustvaril nekaj trajno dobrega. Eno samo ljubeče srce je p. svojem delovanju za dobrobit Človeštva več vredno nego vsi darovi Carnegiev in Rockefellerjev.
Edino ljubezen sama ima vero, ki odrešuje svet. Rszum 'ma samo dvom, ki rahlja skupnost sveta. Ljubezen je s ntetična, razum analitičen.
Najgloblje peklensko brezdno je zmrznjeno. led — tako ga episuje Dante Goethejev Mefsto je hladen razum, čisti in-telekt O satanu pravijo, da še ni ljubil nobene človeške duše Bog, pravi sv. pismo Bog je ljubezen.
Zemlja je ustvarjena za ljubeče ljudi. Kdor ne ljubi, je mrtev, mrtev, mrtev! — čeprav se giblje še med živimi.
—	Joj, gospo 1 doktor! Kaj neki bo nazadnje iz vsega tega?
—	Potrpite še malo, saj ne boli hudo.
—	Ah, saj se ne bojim bolečin, temveč vašega računa.
Idila
D&Zeitfska zima (Issorez)
(Spomin na dijaška leta.)
». .. in potem — glavni odmor! Po gimnaziji krik — razumeš? — in vik. Običajno tuljenje pač.
V našem razredu — karneval Kajpada! Vse je na glavi. Stvari so 'zgubile ravnotežje. Prevladuje kričanje in rjovenje. Karneval pač.
Kot obsedeni skačejo naši korenjaki po klopeh. Tintniki poskakujejo in se kotalijo na tla. Knjige frčijo Z gobo se ofcmetujejo — malopridneži. Režijo se k^kor blazni. Grozno! Lovijo se namreč ln voda brizga in lisrti plahutajo. Babilon — fci rečem. Pravi Rabilon!
In tam spredaj — pazi — sedi na klopi nekak vzornik. Mirno sedi in k ma z glava. Prepeva. Nekakšne formule p-ač tuli Poln zaupanja gleda v bodočnost. Nič hudega ne sluti.
In naenkrat — bum! — dob; ta nedolž-než gobo na glavo. Mokro gobo! Voda se mu udere po licih. Lasje s« mu zmršjo. Zarjuje kajpada. In zmedeno pogleda. Najprej ničesar ne razume. Nato pa — kakor da bi obilo spoznanje — pograbi fcintnik in ga v navalu nerazsodnosti trešč1 ob tablo! Žvenket — razumeš, črepinje, črnilo! Strašno — ti rečem. Naravno, vname se boj. Zapraši se razred, stene se tresejos grla kriče. Hu — to prek:peva življenje!
Ali pa tu na prmer pr; vrath — glej — čepi nekak zarotnik Mrko gloda. Past namreč pripravlja. Hudičevo past. ti rečem! Za profesorja — se razume. Z3 koga pa? Spotakne se naj na privzd'gnjeni pločevini in pade z nosom v razred! Ali je moraO zadnjič tako brezsrčno in tako krivično redo-vati brezbrambnega študenta? . . .
Zopet drugi sedrjo na oknih Z nogami butajo ob steno in se sončijo Za razvedrilo pa ti — idealisti — mečejo kroglice na obljudeno cesto. Nedolžni meščani — razumljivo — preplašeni odskakujejo, Ostro gle>-cLajo na vse strani in gredo dalje. Kakor da je vse v redu. No, seveda — resnici na ljubo rečeno — nekateri meščani se še tudS oprejo m zamahnejo s pestmi A'i — to so nepomembnosti. To nima nikakšne vlo*-ge. Življenje teče dalje.
Zaradi peklenskega hrupa so v razreda vsa vrata zaprta.
Študentje prepevajo, sonce sije. praša se, knjige frčijo... Z eno besedo — šolsko idola je na višku.
»Ne. pri Jupitru!« je vzklkniil sedmošo-lec m odvrgel čik. »prav nič n žal! da sem študent. Kaj lepšega od naših odmorov — ne verjamem, da bom še kdaj doživeti. Takšna sloga! Takšna borba! Takšne ideje! Resnično, človeka pograbi veselje do življenja . ..«
Vzdihnil je in se zagledal! preko dreves v bele oblačke isn v p-lavo nebo . . In tovariš je zamišljeno prikimal.	J. š.
Škotska pridiga
Neki škotski duhovnik, ki se nI mogel odvaditi dolgih pridig, je nekoč na dolgo in široko pridigal o razliki med »velikimi« in »malimi« preroki. Ko je bil »velikim« posvetil že štirideset, »malim« pa dvajset minut, je rekel:
»Sedaj pa pridemo k mojemu ljubljencu, o katerem posebno rad govorim. To je Mal-hlja. Kaj naj storimo z Malhijem? Kam naj ga uvrstimo? Kakšno mesto naj mu damo?«
Tu se je oglasil na svoji klopi star Skot In za vpil proti prižnicl:
»Dajte mu moj prostor, prečastltl, jaz grem domov!«
Biagio Pantaleo:
Kmec sielce ljubezni
Nino je bil rojen v majhni madonijsk! vasici, ležeči na ogromni kotlinasti planjavi. Na severni strani vasice, ki šteje komaj dva tisoč duš. stoji ob edini, glavni cesti, držeči v pokrajino, cerkvica, zgrajena v starinskem slogu in z umetniškim obeležjem saracenske dobe.
Kmečke hišice, vse nizke in ločene druga od druge, so obdane od razsežnih travnikov in gozdov, v katerih kraljujejo stoletne bukve in ceri, ki dajejo obrambo po-slopiem, bičanim pogosto od hudega ssvp-rozahodnika.
Nino je preživel svojo otroško dobo v rojstni vasici, kjer se je igral in potikal po bližnjih travnikih s svojimi številnimi tovariši, med katerimi je bila Rosetta, mli-narjeva hčerka, njegova izvoljenka. Sicer ni moglo biti med tema otrokoma nikakršne ljubezenske vezi, marveč zgolj presr-čno prijateljstvo in medsebojna naklonjenost, ki se je odkrivala na ta ali oni način pri igri in njunih sprehodih po travnikih, koder sta pohajala in trgala vijolice.
Nino pa je moral zaradi svojih študij zapustiti rojstno vas in z njo vred svoje šolske tovariše, prijatelje pri igri in malo ljubko Rosetto.
Bilo je v maju, ko se je Nino odpravil k Rosetti po slovo. Njuno edino mesto sestajanja je bila pokrajina, prostrana planjava, kjer so jima med poljskim cvetjem, blago dišečimi košeničicami in grmičjem minevali najvedrejši ln najlepši dnevi otroške dobe.
»Pridi, Rosetta, moram se posloviti nrt tebe. kajti očka in mama me čakata, da odidem z doma.« Rosetta posluša, se skloni. utrga tri drobne vijolico, dve zlatici in nekaj makov, pohiti Ninu nasproti, ga pozdrav; ter mu poda ljubki šopek cvetlic.
»Zbogom Rosetta. zabavaj se in kadar se boš igrala na teh tratah, se igraj tudi zame, ki me ne bo več k tebi, kajti v daljno Azijo odhajam ...«
Rosetta mu poda roko. in up;rajcč pogled v tla, zašepeta: »Da. storila bcm. kakor praviš; zd3j nimam nikogar več. cla bi se igrala z njim, spominjala se bom vedno in samo tebe!«
Nino ji preprosto nastavi ustnice in Rosetta ga poljubi s svojimi, na kar sta se smehljaje se s čistim in odkritosrčnim smehom razšla in se še enkrat pozdravila z roko.
Nine je prišel v Azijo, se posvetil študiju ln si pri tri in dvajsetih letih pridobil čast doktorja zdravilstva, čutil ie neznansko željo, da bi spet videl svojo domovino, življenje mu je bilo izbrisalo spomin na Rosetto ln spominjal se je samo še cerkovnika edine vaške cerkvice, starega Franceljna, ki mu je svoj čas. kadar ga je obiskal z Rosetto ln s svojimi drugimi tovariši, pripovedoval razne zabavne pravljice. Spominjal se je samo še grapa-vlh in shojenih stopnic pri cerkvici, kjer so otroci posedali okoli Franceljna, ki jih je kratkočasil. Rosetta je postajala z leti vse lepša, živeč med preprostimi travniki,
v lepi prirodi, med blago dišečimi košeničicami, kjer pa ni pozabila svojega nekdanjega tovariša pri igri. Imela je dvajset let in njeno edino dosedanje prijetno doživetje je bilo tisto preprosto življenje, ki ga je bila prebila skupaj v Ninom, svojim prijateljem in izbranim tovarišem. A toliko da je bil Nino promoviran na čast doktorja. je bil poklican v vojaško službo ln se je z velikim veseljem vkrcal za na pot v domovino. Ko je dospel v Piiermo, se je nastanil, kor ni imel več v svojem rojstnem k^aju nobenega sorodnika, pri svojem edinem nečaku, stanujočem na Corso Roma. Podvrgel se je vojaškemu pregledu In bil dodeljen vojni šoli v Palermu, iz katere je nato prišel kot častnik.
Nino je bil nad vse zadovoljen, da Je bil spet doma, v svoji matični domovini, bil je mlad in lep in je sanjal o dnevu, ko bo spet videl vasico, ki mu je bila dala domovinstvo, in starega Franceljna, edinega človeka, ki se ga je še spominjal.
Rosetta je med tem rasla In nosila v svoji duši njegovo podobo ln v svojih očeh eno samo in edinstveno predstavo. Ta čas je bila že gospodična ln je razumela, kaj je ljubezen.
Pomenkujoč se s starim cerkovnikom, se je posrosto spominjala Nina In pri tem vzdihovala, se ozirala po pokrajini, kjer sta skupaj preživela otroška leta, po košeni-čici ln cvetju ln razpotju, na katerem sta se poslednjič srečala in se objela s čudovito odkrito ljubeznijo, in je upala ...
V avgustu se je odpravil Nino v najele-gantnejšl častn:ški uniformi, ponosno In odlično se držeč, na obi-k v svojo rojstno vasico.	' "
Prijezdivšl skoraj tik do vasice, je opazil starega Franceljna, ki je še vedno Čil in dobre volje sedel na cerkvenih stopnicah. Nino je pohitel; prevzel ga je občutek ljubezni do starca, objel ga je in vprašal:
»Ali me več ne poznaš?« Francelj je bil v zadregi, in ker je prvič v svojem življenju govoril s častnikom, je
prebledel in odvrnil mrmra je: »... Pa res... ne... go ,,,« častnik ga poljubi in reče: »Jaz sem Nino, tisti, ki si mu nekoč kot
dečku pripovedoval neštete storije, ko smo
v tolikšnem številu stali otroci okoli tebe na tehle stopnicah ...«
Francelj se je nasmehnil, mu podal roko in ga poljubil, ves vesel, da ga je spet zagledal pred seboj tako mladega in lepega.
V neznatni vasici je bil obisk častnika nekaj nenavadnega. Vsi so ga ogledovali in govorili z njim z velikim občudovanjem in radovednostjo. Francelj mu je pripovedoval o njegovih mladostnih prijateljih in vseh tistih njegovih porednostih, ki jih je bil tedaj uganjal. Na poseben način pa mu je še govoril o Rosetti, češ da je postala med tem nad vse zala gospodična.
Mladi gospod se je razveselil, in obvladan od močnega hrepenenja, da bi še enkrat videl svoje davne prijatelje, je poprosil Franceljna, naj bi mu dal priložnost, da se snlde z njimi, omenlvši imenoma Rosetto. Nato se je poslovil od Franceljna in se napotil po samotni stezi proti planjavi, na kateri je. kakor se je spominjal, prebil najlepše dneve svoje otroSke dobe Gledajoč v duhu tisto blaženo preteklost, so
Po zapadni obali Indijskega oceana
Svetišče M a dur a
Zavili smo v kanal Rayura, zdaj plove-mo mimo zapuščenih vasi, mimo razrušenih templjev in pagod. čijih idolom so se Izneverili častilci, mimo Višnujevih kipov, ki leže v plitvini vode. in mimo že izza stoletij okrnjenih Brahmov.
Večerilo se je skoraj, ko smo pristali v Maduri. Po razritih potih je vsepovsod valovila pestra množica hindustancev, da smo se komaj mogli preriniti do svetišča, ki je največje v Indiji.
Kar je cerkev sv. Petra v Rimu za katoličane in Omerjeva moše.ia v Stambulu za mohamedane. to je svetišče Madura za Brahmove častilce.
Osemdesetera vrata vodijo v notranjost templja. Na vsaki strani vrat se dvigata po dve šestdeset metrov visoki piramidi, ki sta od daleč vidni kakor bi sestajali iz simetrično izklesanih kamnov, a so to v resnici od temelja do vrha drug nad drugim arhitektonično vzporejeni nestvori, oziroma v smeri proti nebesu dirkajoče kobile, vsaka v vseh podrobnostih točno izdelan umotvor. Nehote obtiči oko na teh kolo-salnih piramidah. Obseg celega svetišča ne zaostaja dosti za obsegom — bele Ljubljane!
Ze se je začela senca noči razprostirati nad mestom Sive. ko smo skozi vzhodna vrata stopili v mračno notranjost svetišča. Edini krov svetišču je nebo. na katerem žge in žari veliko azijsko sonce.
Osem istosrednih krogov velikanskih piramid. stebrov in pilastrov deli svetišče v toliko poljan, kjer se med množico pobožnega ljudstva kretajo neštete svete krave in sloni.
Pod velikim stebrom, odnosno piramido so se utaborili prodajalci »odpustkov«: zapestnic iz stekla, ogrlic, ploščatih naprs-nic, cvetja in vencev iz kamelic, preprog in živeža. Vse moli, kupci in prodajalci, in ne da bi prenehale molitve, se tiho in skoraj neopaženo vrše kupčije. Kupec si izbere zaželeni predmet in položi prikladni znesek v benareško skodelico, za to pripravljeno. Z ogromnim hrbtom naslonjeni ob kolonah spe beli sloni z amblemi boga na ušesih, medtem ko kravam očividno še ni do spanja.
Čim bolj se noči. tem več je romarjev. Vsak drži v roki svetilko s kokosovim oljem. Pripravljajo se za noč, polegajo na Ua. in kdor ima. večerja.
V zadnjem krogu, tedaj v središču svetišča, je veliko jezero, ki ga sredi krasi idiličen otok z velikansko pagodo. Skoraj nalikuje blejskemu otoku. V pagod; je izza tisočletja nagromadenega sila bogastva: draguljev. bserov. zla'a. k j:b ^a e'1 kup ne premorejo vsi indijski maharadže in nabobi skupaj. In tu je tudi Višnujeva prestolnica. V ladjici se pravkar vozita na otok svečen k Sive in svečenica Parvatije. Kmalu se spet vračata s Parvatijinim kipom, okrašenim z neš'etimi dragulji, no-u-tim z briljanti in safiri, da kar vid jemlje Počasi se vozita v gondoli po jezeru okrog obale in verniki sipljejo v ladjo na-kite in vence.
Z?.čno se oglašati tam-tami in gristi v pagodi. bobni brahmsnov in zvonovi. Vso noč se premikajo vrste romarjev, došlih iz bližnj h in oddaljenih krajev Dekana, iz severnih in južnih pokrajin, iz neodvisnih držav na zapadu in vzhodu tja daleč do bengalskih obal in otoka Cejiona.
Od mraka do zore so se na trinožnih
podstavkih vžigala kadila pred idoli s strupeno porogljivimi obrazi in pred boginjami s smešnim nasmehom na licu. Tulili so duhovni pred oltarji in sredi gorečih pramenov žerjavnic so besno plesale ba-j a dere Glasno se je izpovedovalo ljudstvo svojih grehov.
Zdaj je vsa ogromna množica pijana od zanosa, sfanatizirana, vnetljiva, da pojde, če treba, za velikim duhovnikom i v smrt! Mora jih biti nad pol milijona ljudi. In vedno še se skozi vrata vsipljejo nove množice moških, žensk in otrok, obloženi z odejami in živežem, mnogo njih z osli in govedjo, da jih blagoslovi Višnu, z vozovi, na katerih čepe neozdravljivi: božjastni, norci, obsedenci in paralitiki. Vsi upajo, da usliši njihove prošnje vsegamogočni Višnu.
Polagoma se je začelo daniti in kakor za stavo so se pomnogoterili udarci gongov in cimbalov in skoraj obupno se stopnjuje tuljenje duhovn'kov. Rezervirani prostori se polnijo s svečeniki in bratovščinami, s kipi, vozovi in baldahini.
Velika procesija Vi&mju na čast
Sonce je hitro vzšlo in zdaj visi skorajda nad svetiščem. 2e greje in pol ure pozneje vžiga zrak. pali kupole in piramide ter ogleni kaktuse in suho vejevje.
Tedaj zaori iz pol milijona grl nepojmljivo strašen krik. ki se dviga v zrak in polni vso razsežno travankorsko planjavo: Samajah Višnu! Samajah Višnu!
VePki duhoven se je pojavil! In že se premikajo k;pi, zaškripljejo vozovi, zapla-polajo bandera. prapori in zastave. Množica valovi, se premika, stopa iz vrst, se prekopica.
Začela se je velika procesija Višnuju
na čast.
Na čelu sprevoda se preudarno premikajo sveti sloni, beli, sivi in črni. Pogrnie-ni so z dragocenimi šabrakami in na hrbtih nosijo prazne prestole, ki jih krase simbolični sončniki. Ljudstvo, ki se je medtem razvrstilo, j:h obmetava s cvetjem.
Nj-m sledi tisoč bel;h krav, vsaka na prsih z amblemom božanstva, z vencem cvetlic okrog vratu in s pozlačenimi natikali nad rogovi.
Dolga vrsta duhovnov, po osem v eni skupini, najprej mladi, skoraj otroci, in kot zadnji najstarejši, vsi v belih plaščih in ovenčani, stopicajo bahavo v sprevodu, zavedajoč se svoje božanske nrr's:ie. Za se podi malone pol polka glumačev in žonglerjev, ki plešeio besno, se zaletavajo, skakajo, bljuvajo kače. požiiaio meče, puhajo dim in ogenj iz ust in nosnic.
Za niimi stopajo bobnarji, bijoči na tam-tam in gong, drugI udariajo na ci-r\-bale in rene, potlej metači kraguljfkov, piskači na flavte in piščali, rogove in s'r?re — murnkaUčen babel, nandemonij azijskih godb in orkestrov, za Evropca brez takta in mclcdiozncsti.
Prhajsjo balerine s p1ešoč:m korakom: devad??e :'z baletnega zbora, vse iz viši h kast svečenice templja in ljubezni, naut-če in bajadere velikega tempMa, dve sto petdcret indij?k'h devic. m!ad:h in lep:h, skoraj pro^onvh pod prodorno mucl'nasto kopreno. Ljudstvo jim meče poljube in cvetke.
Za niimi se vrste najstarejši duhovni v škrlatnih plaščih, po+em dve sto mladh efebov v Višnu.jevi služb7. nagi. okrog bo-
je ustavil in se zamislil, krenil nato še malo naprej v gozd in se iznenada znesel na tistem križišču, kjer se je bil tedaj sestal z Rosetto, kjer jo je zadnjikrat videl in jo z angelsko nedolžnostjo poljubil.
Sšdel je na veliko skalo in v trenutku, ko je obrnil pogled proti nekemu stoletnemu ceru na svoji desni, je opazil, da se izza debelega starega debla dviga komolec, oblečen v rožnato tkanino.
Ko je vstal in se začel bližati deblu, se je dvoje črnih in globokih oči. ki so jih zaijšale goste črne obrvi, nepremično upt-ralo vanj; oči so mu zbudile neki spomin, da je obstal kakor zamaknjen. S*al je trenutno na mestu, na kar se je domislil... Bila ie Rosetta, ki je kakor v dneh svoje otroške dobe živela še nadalje sredi lepih travnikov, samotne pokrajine in plemenite prirode.
Njen obraz je bil utrujen napet od daljnih spominov in je gledal Nina z nekakšnim občutkom sramežljivosti, hoteč se skriti za debelim cerovim deblom in med cvetočo žoltolino.
Bila je še nekam otročja, preprosta, odmaknjena človeškemu razvoju ln tisti emancipaciji, ki je pokazala hrbet cbmcčju duha in duše. Toda njeno srce je ljuMlo, in kakor podžgnna od notranjega cgnja, se je približala Ninu. ga prepoznala ln objela; vprav na tistem križ;šč*>. kier sta se bila zadnjikrat videla, kjer mu je bila podala cvetlice, kier so se bile srojilc njune nedolžne ustnice. Nino je razumel in jo poklical po imenu Rosetta rr i ie odvrnila z besedami ljubezni, in nre?5-od ljubezni. sta se stisrPa v krepkem obi^mu se združila * ustnicami ln pogledi, ne da bi
bila spregovorila besedico. Po dolgih letih ločitve se je čustvo, ki je b:,o v ofr ški dobi zgolj medsebojen občutek nedo'žnega prijateljstva, v teku življenja. nreživeK-ga na žlahtnih travnikih, v vonjavi cv.tja in iistem dihu prirode, razvilo v zr^ago^av-no ljubezen. In vprav ti to rres^o. ki ju jo bilo videlo zadnjikrat objeto, ju je po bežni.
Toda trda je bila njuna usoda: Nino je. gnan od radovednosti, hotel videti b'ižn.,o reko, v kater: se je bil tolikokrat kopal. Reka je bila naiasia in polr.a vrtincev. Nino se je iztrgal P„)Sett iz oDjema > se približala bregu.
Rosetta mu je kakor s svarečim glasom preroka zaklicala, da so tla po!zka, tcda mladec se je bil že pripognil, cla Di bil utrgal žoltolino in je pri tem vrgel pogled proti mladenki, katero je tako silno ljubit Njegov pogled je bil pomenljiv in je prodrl Rosetti v srce in oči, kaker da ji je hotel reči. da je zadnji, najobuprejši Nino se je spodrsnil in se prekucnil. Rosetta le presunljivo zakričala. Vrtinec je bil gluh in nagel ko blisk Nino je izginil in mladenka je osta'a brez klica kakor blazna in odrevenela od bolečine.
Prevel G. K.
PODOBNOST
—	Veš. ta Kodr:čevo žena je 'z^edno dobra. Celo čevlje mu sezuje, kadar se vrne demov.
—	To ni nič posebnega! Tudj moja žena mi sezuv.. čevlje Edina razliki je v tem da stor, to vedno, kauar se odpravljam v gostilno.
Ceferin:

kov ovenčani s cvetkami, in spet evnuhi
lingamskega obreda, Parvatijine vestalke ln še celi zbori višjih duhovnov, avguri, brahmataseva, najvišji svečenik Sive, veliki čuvaj Brahme, gvardijan Trimurtija — vsak s svoj:mi oboroženci na konjih. Za njimi travankorski princi v škrlatastih plaščih in kot poslednji veliki duhovnik Madure na slonu z infulo na glavi in z žezlom v roki. Na obeh straneh trosijo belo oblečene deklice cvetke. Fakirji-pi-skači s kačami in lovci s sokoli na ramah zaključijo sprevod.
Nato se pojavi neizmerno dolga vrsta voz z mogočnimi kipi, z neumljivimi amblemi in alegoričnimi fgurami. Vlečejo jih sloni. Sohe Brahme, Indre, Sive, Parvatije,
Ganga. Nraka, Gautama, boga ognja, idoli krvi, diabolični nestvori s človeškim telesom in živalskim gobcem, zmaji in kače, velikanske krastače s kozjimi nogami, krokodili, kameleoni, voli z grbami, zebre s tigrovimi glavami — skratka cela favna hindustanskega poganstva!
A zadnji — čepeč na monumentalnem vozu — veliki Višnu, edini, čarodejni — velikanska krastača s štirimi glavami! Ves malik je iz zlata, vseskozi pokrit z briljanti, topasi, safiri vsake barve in luči.
Pol milijona vern kov se vrže v prah in kriči: Samajah Višnu! Samajah Višnu!
Tri ure skoraj se trese zemlja od urno-besnega vzklikanja vernikov, ki so uverje-ni, da jih Višnu usliši.	Josip Suchy
Med Donom in Volgo
V sprednji postojanki na vzhodnem bojišču, ki jo drže italijanske čete
Ko so boljševiki v zadnji tretjini lanskega novembra začeli svojo zimsko ofenzivo v velikem kolenu Dona in na bojišču pri Stalingradu, med Donom in Volgo, so si od svojega zaletavanja obetali odločilnega preokreta v sedanji vojni — piše vojni poročevalec Oswald Zenkner.
Ta ofenziva traja zdaj že dva meseca in nemška vojna še vedno drži svoje postojanke. Osrednji del mesta, južno predmestja Minina. tvornica traktorjev Džcrdžinski, tvornica za topove Rdeča barikada in veliki del plavžev Rdeči oktober, so slej ko prej trdno v nemških rokah. Sovjetske oklepne brigade, ki so se zagrizeno zaletavale v nemško obrambno fronto. so bile in v prvih dveh tednih močno zbite. Napadalni oddelki boljševikov so se razredčili...
Nemško voiaško vodstvo, ki se je naslonilo na izkustva zimske bitke v 1. 1941-42, nikakor ni podcenjevalo nevarnosti sedanje druge zimske bitke. Preskrbelo je vojsko z vso potrebno opremo, na težiščih sovražnikovih napadov je poskrbelo za protinapade in vse operativne akcije, ki so pre-stregle udar boljševikov. V računih so se
zmotili Stalin ter njegova tovaršija Roo-sevelt in Churchill, ki so se že drugič zanašali na »Generala Zimo« in na to, da bodo omajali nemškega vojaka. Hitler sam je zavrgel špekulacije teh lažnih računar-jev s krilatico: »Zmago prenese vsak slabič, udarce, ki jih deli usoda, pa prenese samo junak.«
Nemška vojska v Stalingradu je prestala v dosedanjih tedne in tedne trajajočih obrambnih borbah svojo preizkušnjo. Ob nezlomljivi volji stalingrajskih borcev, so se razblinili vsi napadi sovražnika in njegovih množic.
To kaže, kako odločujoča fronta stoji ln ostane, da ne pridejo boljševiki nikamor naprej, da se vsi njihovi napadi razbijejo in da mi dobimo to bitko.
Vaše razvedrilo
naj bo »Dobra knjiga"
Drobne zanimive sti
*	Od 20 slepcev jih je 17 spregledalo
Prof. Walter VVegner objavlja v znani »Kli-nisehe VVochenschrift«, da mu je uspelo o i kriti način, ki omogoča povratek vida osebam, ki so popolnoma ali deloma os'epe-le. Profesor je izvršil več prenosov režen ce z oči mrličev na svo;e pac'en'.e. Od 20 primerov te vrste se je izteklo 17 operacij z najboljšim rezultatom. Med drugim je profesor vrnil vid ljudem, ki so bili stari 70 in celo 80 let.
*	Najdba stare zlate krone. Neki vojak garnizije v Galipoliju je našel zlato krono, sestavljeno iz 71 kosov. Krona izvira domnevno iz prvega ali drugega stoletja pred Kr. Vojak je izročil najdbo svojemu polkovniku, ta pa jo je poslal državnemu muzeju v Carigrad, kjer je uprava ustanove nakazala vojaku za izročeno najdbo 91 turških lir.
» Boj komarju, ki prenaša malarijo. V Riu de Janeiru je izšel proglas prezidenta Vargasa, ki določa, da se morajo aeropla-ni, ki prihajajo iz Afrike, ob prihodu v Brazilijo temeljito razkužiti. Primerilo se
je namreč že ponovno, da so s temi aero-plani zanesli v Brazilijo komarje, ki prenašajo malarijo. Tudi na letala, ki prevažajo tovore, bodo v bodoče bolj pozorni kakor doslej.
* Kdo je bolj uspešen pri delu; moški ali ženska ? Razmeroma veliko število žensk, ki jih danes zaposluje Nemčija v raznih strokah, še posebno v vojni industriji, je sprožilo vprašanje, kdo je bolj uspešen pri delu, moški ah ženska ? Na splošno je težko odgovoriti na to vprašanje, ker je moški po fizični konsituciji bolj robusten, pravijo nemški listi, med tem ko kažejo ženske več tenkočutnostL Nemška delovna fronta je kljub temu izvršila nekakšno kontrolo tega vprašanja in je prišla do zaključka, da se ženske obna-šajo na primer sijajno v službi na tramvaju kot sprevodnice, kontrolorke in podobno, ker so zelo vljudne s potniki. Seveda, pripominjajo, se ne sme prezreti dejstvo, da ima potujoče občinstvo do ženskih sprevodnic več obzira kakor do moških sprevodnikov.
(ali: Kt Dobre Nade.)
Prer.iražen in prehlajen sem sedel v topli kavarni, javni ogrevalnici na križišču živahnih prometnih žil. in počasi srebal rdečkastorjavo pobarvani krop, ki ga optimisti nazivljamo: punč.
Pri pr-sed^i rn-'ri je upokojenec Janez imel glavno besedo.
Razlagal je s velo pismo. C!tir<>! je modrega Siraha in druge svete može.
Govoril je o dolini Jozafat, o Sinaiski o-eri o vetrovih in poročni srajci judovske lepotice.
Zc sem se pripravljal, da bi se pr^«eMl k veseli družbi, tedaj me je pa zmotil že prileten visok gospod, ki je molče prisedei k mojemu oknu.
štirideset let je minilo, odkar sva na rHrmazili skupaj jezila uboge profesorje, ali vendar sem ea takoj spoznal po njegovih značilnih kretnjah.
»Glej ga, Jurkoviča! S katerega britofa si pa ti ušel. da si tako bled in suh?« sem ga pozdravil brez besed.
In jaz sem uganil njegove misli:
»Kaj se mi boš roga! ko si sam suh in koščen kakor obran slanik!«
Kako čudna bitja smo včasih mi ljudje!
Sošolca in dobra prijatelja sva si bila nekoč zdaj pa ko je naju usoda po tolikih letih pripeljala k skupni mizi. ogledujeva dru°: drugega kakor dva antipoda — protinožca!
Kaj je odprlo prepad med nama?
Plahost? Nadutost? Odtujenost?
Mar sva oba že prestrig'a nit, ki je vezala spomine na najino skupno mladost?
Za svojo osebo ne morem pritrditi.
Dokaz: pričujoča zgodba...
Nekega soparnega poletnega dne je profesor za z?odovino in geografijo poklical Jurkoviča k zemljevidu.
»Povejte mi vse. kar veste o Afriki!«
Resen in strog gospod je bil profesor Slavec.
Nikdar se ni nasmehnil, nikdar ne pošalil.
Nabrušeno bodalo je bil njegov pogled!
»Pokažite mi skrajne točke te celine!« Jurkovič. dolgin. Je bil dobra, zdrava gorenjska korenina, ki smo ga imeli vsi radi. čeravno smo ga neprestano dražili.
Zdaj smo imeli zabavo, ko smo gledan, kako nerodno je stal pred zemljevidom in z dolgo šibo klatil po razpetem platnu.
»Tu spodaj je pa rrrrrrt Dobre Nade.«
Poudaril in zategnil je glasnik »r«, da je bilo slišati kakor bi se platnena rjuha pretrgala na dvoje.
Profesor Slavec je skočil za stojalo in se skril za zemljevidom.
Ko se je bučni krohot malo polegel, je lz ozadja zagrmel njegov bas: »Pučnik, vede!«
Fant je skočil k umivalniku in pograbil skledo z vodo.
»Mislite, da sem ščetinar..., kozarec pitne vode prinesite!«
Ko se je stari pokrepčai z bistro vodico, je stopil z odra.
Njegov obraz je bil zopet nabran v stare resne gube.
V	očeh so mu pa bleščale izdajalske «o4-ze z muko udržane veselostl.
Kakor Jupiter, gromovnik, se je postavil pred preplašenega dijaka.
»Morilec! Malo je manjkalo, da me niste zadušili s svojo robatostjo!« ...
V	kavarno so prisopihali »trije kralji«.
»Prišli smo prišli trije ...«
Deli niso prišli, ker jih je nagnal strogi »plačilni«.
Janezu je tekla še vedno zgovorna beseda.
Moj nekdanji sošolec se je zagledal ▼ Inozemsko revijo.
Skrivoma mi je uhajal pogled na njegovo razorano obličje.
>M>M«<««>»»»«*»*»Mt»««»MM»»»»»«Ht><
NSERIRAJTE V t JUTRU"!
Urejuje
Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja; Fran Jeran. - Za inaeratnl del je a^ovaren LCubomil Volčič. - Val ? Ljubljani.