PREDSEDSTVO OK ZKS 0 REFERENDUMU
Prihodnost bo dala oceno naše ekološke osveščenosti
Ljudje samo besedam ne verjamejo več. Ali je sku-pina mladih vplivala na izid referenduma? Trezna razmišljanja. Naši cilji morajo biti dolgoročnejši. Odgovomost se ne da deliti. Zgodovina bo dala oceno o ekologiji. Takšne in podobne misli so se prepletale v skoraj dvourni razpravi o rezultatih refe-renduma samoprispevka na seji predsedstva komiteja ZKS 9. decembra.
Neizpodbitno je, da so bili aktivisti v DPO in komunisti
tlavno gibalo vseh razprav. al so se te razprave vse pre-več sukale v ožjem krogu zno-traj organov in forumov, kar pomeni, da bodo morali spre-meniti metode in načine naše-ga dela. Dobro pripravljeni programi in odločilna živa be-seda ter neposredni stiki z Ijudmi, bodo v prihodnje me-rilo naših rezultatov. Vsaka taka in podobna akcija pa bo zahtevala več strokovnih pri-prav in tudi znanja nas samih, saj na strokovna vprašanja občanov dostikrat nismo mo-gli niti znali odgovarjati. Časi, ko smo vsi vse vedeli in znali so minili. Moč je v znanju, znanje pa pomeni boljšo osveščenost ljudi do raznih vprašanj.
Položaj v katerem smo na-vaja ljudi k razmišljanju. Tež-ko gospodarsko stanje priza-dene v tej ali drugačni obliki skoraj vsakega občana. Bolj bomo morali prisluhniti po-trebam in željam krajanov. O tem smo že pisali, spremenili pa malo. Najbrž smo podce-njevali tudi razmerje sil in raz-položenje ljudi do predlože-nega programa. Najbrž sami nismo doumeli kaj se v družbi dogaja. Izid je bil sicer odraz dobre volje ljudi, hkrati pa tu-di pobuda, da bomo motali, pa če to hočemo ali ne, posve-titi več pozornosti reševanju ekoloških problemov in bolj
skrbeti za čisto okolje.
Na javnih zelo odprtih raz-pravah tudi ni bilo mladih, ki bi kot nosilci prihodnjih ak-cij, dali težo tej akciji. Zado-voljili smo se z udeležbo na zborih krajanov na podlagi nekaj odstotkov. Manj pa je bila prisotna politična dimen-zija razmer na posameznih področjih in pa argumentov za mobilizacijo občanov, sami rešujejo probleme tudi v tej obliki. Tako se je razprava do-stikrat zožila le na tehnično-tehnološke rešitve, ki so vse bolj kazale na reševanje sta-novanjsko komunalnih vpra-šanj, ki pa so prav tako peko-ča kot naša ekologija.
Naj še tako ocenjujemo in analiziramo naše delo, ekolo-ški, komunalni in drugi pro-blemi ostanejo. Ponovno bo treba ovrednotiti naše razvoj-ne programe in znova oprede-liti realne možnosti in priori-tete. Navaditi pa se bomo mo-rali tudi na to, da bomo v res-nici naredili tisto, kar stro-kovno pripravimo, rečemo in obljubimo. Nova zavest, ki prežema politično in vsako drugo javno mnenje posamez-nika in forumov zahteva spo-štovanje in dosledno izvajanje sprejetega. Samo po rezulta-tih nas bodo občani spoštova-li in samo z rezultati bomo krepili njihovo zaupanje. Ni-smo napravili koraka nazaj kot nekateri pravijo, toda vsak naj najprej pomete pred
svojim pragom, v lastni orga-nizaciji in okolju.
V drugi točki dnevnega re-da so člani predsedstva raz-pravljali o stanovanjskem go-spodarstvu v občini Center. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center upravlja z 10.576 stanovanj. Od tega je 7902 družbenih sta-novanj, stanovanj last federa-cije in drugih zveznih orga-nov je 143, najmeno-lastni-ških stanovanj je 332, etažno lastniških stanovanj pa 2199. V okviru družbenih stanovanj je 4993 stanovanj tako imeno-vanega SLP sklada, ki ga po pooblastilu izvršnega sveta skupščine občine oddaja sta-novanjska skupnost. Stano-vanjska skupnost upravlja tu-di s 1535 poslovnimi prostori, od katerih je 963 družbenih, 572 pa etažno lastniških in last organizacij združenega dela. Značilnost stanovanj-skega sklada v občini je, da imamo pretežno starejši sta-novanjski sklad, ki bi zahte-val ogromna vlaganja najprej za sanacijo in šele nato bi lah-ko govorili o normalnem vzdrževanju. Stanovanj je do 100 let starih 7807, nad sto let pa 2769, ki se nahajajo v 340 stanovanjskih hišah. Pov-prečna starost stanovanj je 57 let, povprečna starost poslov-nih prostorov pa je 85 let. Kot zanimivost naj omenimo, da je najstarejša hiša v občini po-slopje Gosposka 4 in to iz leta 1360.
Ker se je na tem področju obojestransko nabralo toliko problemov, je predsedstvo ZK zahtevalo dodatno pojas-nilo, nakar bo o tej pereči pro-blematiki v Ljubljani ponov-no razpravljalo.
Lojze Cepuš