Posamezna številka velja š v.	Posamezna	številka	velja	6	v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. — Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po poiti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit vrsta 24 v, cela stran 60 K. - Pri večkratnem oglašanju znaten popust. - Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v pritličju.
■ ~~~ ■ ■ • - * - — — ■■ —- - _-r| - »■ - ■ - .. —	   —	-	J-	,	-	J-	,	-	-	_T	.y	||	,_!!-!	-
Štev. 40.	V	Ljubljani,	dne	13.	decembra	1913.	Leto	I.
Rudarji v Kočevju, pozor!
Poslušajte, ljubi tovariši, besede moža, ki se je še pred kratkim skupno z vami vzradoval in žaloval. Bil sem tudi jaz preje pri kočevskem premogovniku usluž. ben, poznam tamošnje razmere prav dobro in vem o teh razmerah marsikatero povedati. Ker ne prebivam zelo daleč od Kočevja, so mi tudi sedanje razmere pri vas dobro znane. Slišal sem, da so se pri vas pred nekaj časom zopet pojavili narodni nemiri; zopet se hoče sejati sovraštvo med Slovenci in Nemci, slično kakor pred približno dvema letoma za Kopitarjevega časa. Takrat se ni posrečilo, da bi vas gotovi hujskači razdružili, in tudi sedaj ne pripuščajte, da bi nastali med vami taki prepiri, kajti s temi vam ni nič po-magano. Že pri Kopitarjevi zadevi smo prišli do izkušnje, da se rudar bore malo zmeni za narodnostne hujskarije iz čisto razumljivega vzroka, ker ima, kakor splošno znano, dovolj drugih skrbi. Sedaj so se pa zopet vznemirili duhovi, in sicer zaradi nameravane ustanovitve slovenske ljudske šole v Kočevju. Res je in ne da se tajiti, da je prav mnogo Slovencev zaposlenih pri kočevskem premogovniku. Kdo bi vsem tem odrekal pravico, da zahtevajo za svojo deco slovensko šolo, kobijimtavresnicidonašala koristi! Ali je pa to res? Ali se vas tako muči, da
Podlistek.
Pomota.
Povest. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska.
Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Župan je ravnokar jemal raz polico neka pisma, županovka je sedela pri peči in spletala otroške nogavice. Z desno nogo je zibala najmlajšega otroka, levo pa je imela obvezano; boli jo že več let in vsaki hip se ji rana iznovič odpre. Sedaj že več tednov samo poseda, komaj zmožna zmagovati najnujnejše opravke. Pa se da tudi lahko spoznati, da imajo bolezen v hiši: soba ni pometena, klopi so polne razne prtljage, na postelji leže rdeče, nesnažne pernice. V sobi se razširja vonjava po stari slanini in česnju, ki so ga tolkli na voglu mize. In ona, evo, hodi ponujat semkaj svojo hčerko, ji pride na misel, ko ostrmi nad to vonjavo in nesnago.
Toda pozdravila je domače, kakor se spodobi, in takoj jame pojasnovati, čemu je prišla, kar se je zgo-
morate iz tega vzroka zahtevati slovensko šolo? Ne dajte se prevarati in sodite sami pravilno o tem, kaj potrebujete in kaj vam koristi. Jaz najbolje vem, kaj se pravi, če mora kdo hoditi po svetu, kakor se to le premnogokrat pripeti rudarju, če z bornim zaslužkom na Avstrijskem ni zadovoljen. Vsakdo izmed vas gotovo ve, kako se godi onemu rudarju, ki, mogoče zapeljan od brezvestnih agentov, potuje na Nemško ne da bi znal nemški jezik. Če ne zna nemškega jezika, potem se mu tam še mnogo slabeje godi kakor na Avstrijskem, ker mu dado tam le manjša, slabo plačana dela in si vsled tega, kakor vam je vsem znano, čestokrat še toliko ne more prislužiti, da bi si prihranil popotnino za povratek v domovino. Seveda Vam zdaj vedno in vedno pravijo in razlagajo, da se bo v slovenski šoli, ki se naj ustanovi v Kočevju, poučeval tudi nemški jezik. A ne verujte takim obljubam! Kaj se je že vse vam in tudi meni obljubilo, ki se je pozneje izkazalo kot popolnoma neresnično. Mi Slovenci ljubimo svoj materni jezik in ga visoko spoštujemo, toda mi rudarji ljubimo tudi svojo deco, ki naj ostane slovenska, ki ji pa ne smemo po naši krivdi otežkočiti boljše življenje. Brezpogojno je potrebno, da se naši otroci v šoli nauče nemškega jezika; svojega materinega jezika se itak nauče od staršev in ga tudi doma govore, gotovo pa je, da ga nikdar ne bodo po-
dilo, se je že zgodilo, samo da naj sinu sedaj ne branijo. Naj se vzameta, da se tako zamaše ljudem usta. Pa tudi vest dekleta bo sedaj lažja.
Župan se je že pri prvih besedah uporno zagledal v pisma, županovka je nervozno zbadala z iglo in vneto zibala, kakor bi hotela s tem odpraviti to zadevo. Toda oba sta trdovratno molčala.
..Tako kuj?" se oglasi črez nekaj časa, ,.kaj tedaj?"
„Jaz ga k vam nisem pošiljal, niti mu ne prepovedujem", spregovori končno župan in skrivoma pogleda ženo, češ, kaj bo ta. On je zmerom godrnjal nad sinovo razposajenostjo, toda mati se je potegovala zanj, naj torej sedaj dela, kar hoče. Naj mu pomaga iz soka.
,,Midva mu ne prepovedujeva, toda Janko je kajon, ali je mar treba se mu ženiti!“ se je oglasila mirno, dasiravno se ji je v duši kuhala jeza, katero je takoj začutila proti Markini materi. Prihajale so namreč k njej babe z novicami, kako so ga vabili, samo, da so ga privabili. Gostili so ga, dajali mu nemara celo denar. Vse to njej na kljubovanje, ker so vedeli, da noče, da se bi sin ženil, ker ima že dovolj lastne revščine. Uprav radi tega, da se bo baje ona, njegova mati, snedla od jeze. Nu, kar so iskali, so tudi našli.
zabili. A le s slovenskim jezikom si naši otroci ne bodo mogli v svojem življenju služiti kruha. Ne glede na to zelo važno okoliščino bi pa bilo tudi slabo in nevarno, če bi vsled te šolske zadeve prišel med vas prepir in nesoglasje. Vi imate že itak prav nevaren poklic, nihče izmed vas ni varen pred kako nesrečo ali nezgodo, in pri vsem tem naj bi si vaše življenje še s takimi neumnimi prepiri ogrenili. Mnogo potrebnejše je za rudarje, da se v socialnem oziru združijo, da si skušajo izboljšati svoj gospodarski položaj, nego da razpravljajo o narodni politiki, ki nima za rudarja nikakega pomena in nobene koristi. Ljudje, ki vas hočejo pridobiti za ustanovitev slovenske šole, na kateri bi se ne poučevala niti besedica nemščine, ti ljudje pošiljajo sami svoje otroke v šole, kjer se nauče nemščine. Le vam hočejo odtegniti to korist, le vi naj bi prišli ob ta blagodejni dar. Svetoval bi vam torej, da se ne usedete na limanice tem hujskačem, ki se jim gre le za to, da bi delali med vami zgago in ki nimajo srca za vašo gospodarsko stisko in za blagor vaše dece. Ko bi vam ti ljudje v resnici bili naklonjeni, bi že zdavna imeli priliko, da vam, to pokažejo in za vas kaj store. Že čestokrat ste imeli dovolj vzroka pritoževati se nad rudarskimi uradniki in upraviteljem. A ravno v tem šolskem vprašanju sem prišel tudi jaz, ki sam ne maram upravitelja, do prepričanja, da napadi, ki zdaj lete nanj, tokrat izjemoma niso upravičeni. Vem tudi, da pri premogovniku sprejemajo rajši Slovence, kakor pa Nemce, katerim upravitelj ni posebno naklonjen, jaz sam imam pač najmanj povoda, ščititi upravitelja in njegove priganjače; kajti zaradi neznatnega pre-greška me je odslovil iz službe in kljub opetovanim prošnjam me ni več sprejel v službo. Toda zdaj se ne gre za upravitelja, marveč za vas same. Pokažite raznim hujskačem, ki vas zdaj nadlegujejo, vrata! Mirno in trezno razmotrivajte vprašanje, ali res potrebujete za svojo deco šolo, v kateri se naj poučuje le slovenščina in se na ta način odteguje vašim otrokom boljša bodočnost. V višjih razredih ljudske šole v Kočevju se itak poučuje slovenščina. Edino, kar vam mora biti pri srcu, je blagostanje vaših otrok, boljša bodočnost in boljše življenje vaše dece. Še nekaj pa vam, tovariši,
„Torej čemu inu pridobivate privoljenje, če ga pa ne potrebuje? se je razburjala Grajska. Župan je pobesil oči in raztrešeno pisal s svinčnikom po mizi.
„Toda jaz potrebujem žensko, ki bo delavna, a ne gizdalinko," se razjari županovka nejevoljna, da jo je dobila na lažeh.“ Potrebujem takšno, ki mi kaj opere, skuha in si tudi zunaj zaviha rokave. Ki bo znala tkati platno in šivati srajce. A tvoja, kaj je s tvojo hčerko, kaj pridobim z njo? Ali zna kuhati, prati, pospraviti kaj? Mar jo naj posadim za mizo?“ se je nasmejala jezno.
A Grajski se razburi kri pri teh besedah. Prvo-krat v njenen življenju jo žalijo tako brezobzirno. In ona"' mora to trpeti, imajo jo v svoji oblasti. Mora biti dobra, pokorna vočigled takšne! Solze ji stopijo v oči, solze jeze.
čemu jo žalite? Dovolj ste jo že žalili. Ali je mar vaš gizdav sin kaj boljši ? Jaz se za svojo ne potegujem, je še otrok, ni imela še prilike se naučiti. Pa tudi doto ji dam, kakor se spodobi, poprej nego sinu . . . “ doda pomirljivo, boječa se pri tem, da se n smara ponižuje tako — zaman.
Župan se zamisli, tudi županovka je utihnila. Bilo je očividno, da je Grajska zadela žebelj pri glavi.
polagam na srce: Živite med seboj v složnosti, ne glede na to, je-li kdo Slovenec ^li Nerrtec, Hrvat, Srb, Bolgar, Macedonec ali Bog ve kaj. Bodite razsodni in trezni in ne hodite za druge ljudi po kostanj v žerjavico! Vaši otroci naj vam pozneje nikdar ne predbacivajo, da ste jim njihovo življenje po svoji neumnosti otež-kočili.	Slovenski	rudar.
Deželnozborske volitve.
Slovenska ljudska stranka je zmagala v kmečki kuriji z vsemi svojimi kandidati. Izvoljeni so bili v okraju Ljubljana-Vrhnika: dr. Šušteršič (4159 glasov), Povše (4142); v okraju Kamnik-Brdo: dr. Krek (3009); v okraju Trebnje-Zatičina-2užemberk-Mokro-nog-Litij a-Radeče: Košak (6421), Vehovec (6420), dr. Lampe (6354); v okraju Novo mesto-Kostanjevica-Krško: Zurc (4464); v okraju: Kranj Škofja Loka: Demšar (3531), Zabret (3606); v okraju Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-Ilirska Bistrica-Cerknica: doktor Žitnik (3736), Drobnič (3596); v okraju Radovljica-Kranjska Gora: Pogačnik (2314); v okraju Kočevje-Ribnica-Velike Lašče: Škulj (2341), Lovšin (2408); v okraju Vipava-Idrija: Perhavc (2032) in v okraju Črnomelj-Metlika: Dermastia (1645 glasov).
Strojna puška za letalne aparate.
O navzočnosti več angleških častnikov generalnega štaba so v bližini vojaškega vežbališča Aldershot poizkusili eroplansko brzostrelno puško, ki je belgijskega sistema. Iz višine 120 metrov pruhitrosti 80 kilometrov je zadelo od 20 strelov 11 strelov tarčo, ki je imela v premeru 2,70 metra. Uspehi so torej prav dobri; toda iz višine 120 metrov se pa tudi strelec lahko za-, dene, zaraditega je stvar le bolj teoretičnega pomena.
Svetovna razstava v San Frančišku.
V	San Frančišku delajo na vso moč, da napravijo čim najlepšo razstavo. Amerikanci so ponosni na to podjetje, in delajo take priprave, da se mora sklepati,
,,Toda vi je kmalu ne daste, če vzame Betko, pa jo dobi takoj. Dobi pet stotakov in livado", se oglasi bojazljivo. Grajski se je posvetilo v glavi in se zbudilo v njej veliko preziranje do teh ljudi. Pozabila je, da se je tudi ona tako mučila, tudi ona tako ravnala . . .
„Dam ji tudi jaz, a ne pet, ampak deset, naj vas radi tega ne boli glava. Samo da jaz potrebujem hčerko in zeta. Dajte sina k nam. Imel bo kaj delati, polovica posestva bo kakor bi bila njegova. Naj se priženi . . .“ -„Tega pa že ne,“ jame ugovarjati župan. „Tudi ja/, potrebujem sina. Naposled bi vi še hoteli, naj mu celo jaz dahi doto?! Tega pa jaz ne morem. Saj imam več otrok, ne le zgolj njega. Tudi dolžni smo ..."
„Cemu se imaš izgovarjati, stari ?“ seže mu žena
v	besedo. Ona ni rada zaupala komu svojega stanja in prestrašila se je, da je mož odkrival slabosti njihovega gospodarstva. Pri njih namreč ni bilo tako, kakor jih je svet sodil. Pogosti krsti, pogrebi, različni drugi vzroki so jih molzli večkrat tako, da so živeli zgolj ob gotovini. Ta gotovina pa se je jemala iz občinske blagajnice. Bili so zapisani tudi pri židu in sedaj je napočil Čas, ko je treba poravnati ta dolg, ako nočejo odleteti. Znano jim je bilo, da Grajska ne bi hotela plačati njihovega dolga. Z Betko pa pojde lažje, ona
da bo razstava nekaj povsem nenavadnega. Na obali Tihega oceana hočejo prirediti tekmovanje, ki naj se ga udeleži ves svet.
Grof Baillet Latour f.
Umrl je star in zaslužen avstrijski državnik grof Latour. Bil je c. in kr. komornik in cesarski tajni svetnik, član avstrijske gosposke zbornice, dočim je prej načeloval naučnemu ministrstvu.
Kandidata za francoskega ministrskega predsednika.
Ker je odstopil kabinet Barthou je na Francoskem izpraznjeno mesto ministrskega predsednika. Predsednik republike Poincare že pridno išče moža, ki bi
Grof Baillet Latour Član avstrijske gosposke zbornice in prejšnji naučni minister.
H kabinetni krizi na Francoskem.
Josip Caillaux.	Jean	Dupuy.
mu zaupal sestavo novega kabineta. V pošte" za to mesto prihajata senatorja Caillaux in Jear. Dupuy, kojih sliki prinašamo.
Dogodki v Zabernu.
Od ostalega sveta popolnoma osamljeno mestece Zaberu je postalo nakrat središče dogodkov, ki zanimajo vso javnost. Mlad poročnik 99. pehotnega polka, ki je v posadki v Zabernu, baron Forstner, je pri poučevanju rekrutov žalil elzaške rekrute in tamoš-nje prebivalstvo in ščuval vojake k napadom na domačine. Tako so nastali znani nemiri, ki so imeli za posledico konflikt med civilno in vojaško upravo državnih pokrajin. Polkovnik imenovanega polka je vpeljal takorekoč obsedno stanje v mestu, razposlal je po mestu patrulje in dal aretirati ljudi. Nemškemu cesarju so o tej stvari poročali in sedaj se bavi z zadevo tudi nemški državni zbor.
ima doto po materi; varuh ji jo izplača takoj po poroki. Saj ni treba nikomur vedeti, kam se je dalo. „čemu se imaš opravičevati V Povejmo ji naravnost:
vi	potrebujete hčerko in zeta, mi pa zopet sina in nevesto. Jaz, vidite, več ne morem : pešam že več let, nič se mi ne zboljša, da niti ne živim, niti ne umrem,“ je povečevala svojo bolezen, dasiravno ž njo ni bilo še tako slabo. Nu, mi si moramo poiskati takšno, ki pojde k nam — vi tudi. Sina mi nikamor ne moremo priženiti
,, Ali imate samo enega V Ostane jih vam še, ne bojte se...“
»Ostane, toda za to jih nam nihče ne bo pestoval."
„Saj jih imate kakor čmrljev...“ jih podreza z brezobzirnim nasmehom.
„Toda nobenega dekleta ne bomo tako silili ž njimi kakor vi,“ se razvname županovka, „ker so, kakor se spodobi iu tudi delavni. Ne bomo se z njimi obešali na vrat, kakor so obešate vi s svojo. Kajti vsiljujete se, obešate posiloma,“ je ponovila škodoželjno, „a imate le eno — ponesrečeno malopridnico! Vzgojili ste si jo, edino hčerko in dokaj veselja ste doživeli! Sedaj le, ko bi se še našel kak bedak, ki bi vam strgal krasto z glave.,. “
„Jaz da se obešam ?!“ se zavzame Grajska. Že je videla, da je prišla zaman, da ne opravi ničesar — torej si je hotela ohraniti svoj ponos, ko bi samo vedela kako ?!
„Obešate se, ponujate jo posiloma. Janko pa je noče, že radi tega ne, ker se mu obeša na vrat. Noče je, ker se mu je pristudila," ponavlja oveseljena, ker vidi, da je vendar-le zmagala, da sedaj lahko ponižuje ponosno Grajsko, ki je že od davna tako prezirala vse. »Kajti sramota je vse to, kar ste doprinašali...“ Grajsko je zapustila treznost, da je pozabila na dostojnost. Planila je proti njej s stisnjenimi pestmi in ji potegnila robec z glave. Raztrgala bi ga bila, ako župan ne bi priskočil. Dete v zibelki je zakričalo ter povečalo hrup, v katerim ni bilo slišati jasne besede. Pod okni so se sešli ljudje. — Grajska je stekla na dvorišče ter kričala brezobzirno — zlasti raditega, da je zaglušila nelepe priimke, ki so se sipali iz ust Jankove matere. Bili so to mrzki, sramotni priimki, zoper katere se ni dalo ugovarjati. Kajti, že jih za-more, kdor samo hoče, metati njej v obraz. A 011 grešnik pregrešni, zamore še drzno korakati med ljudmi. Njega se to ne prime, njegovo ime se ni omadeževalo...
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Tirolski deželni zbor.
Tirolski deželni zbor se sestane 8. januarja k 14dnevnem zasedanju. Rešil bo proračun, občinsko volilno reformo in revizijo učiteljskih dokladnih razredov. Nove volitve se vrše po novem deželnem volilnem redu koncem aprila ali začetkom maja prihodnjega leta.
Gališki deželni zbor
je bil 5. t. m. otvorjen. Namestnik dr. vitez pl. Kory-towski je v daljšem govoru izvajal, da hoče postopati sporazumno z deželnim zborom. Predloži vladni na-
drug, 99 poslancev kmečke kurije. Deželni odbor obstoji iz osem izvoljenih članov, enega deželnega odbornika voli srednje posestvo, enega cenzus in splošna kurija, enega poljski in enega rusinski poslanci, tri volijo vsi poljski in enega vsi rusinski poslanci. Ženske, ki imajo volilno pravico, volijo lahko ali same ali pa po pooblaščencih.
Albanija.
O albanskem vladarju in o albanskih mejah se poroča, da so velesile glede na južno albansko mejo sprejele angleški predlog in da se je napetost med Italijo in Grško ublažila. Kureja bej Flora odpotuje i? Carigrada v Bukarešt, da spremi princa Wieda v Albanijo. Medtem proglasi albanska narodna skup-
Svetovna razstava v San Frančišku. Glavni spomenik panamske razstave.
črt o volilni preosnovi. Sklene se o vladni volilni pre osnovi nujno razpravljati in se izvoli odsek 25 članov, ki bo o volilni preosnovi razpravljal. Vladni predlog o izpremembi gališkega deželnega in deželnega volilnega reda slove bistveno: Gališki deželni zbor tvorijo: virilisti, ki so:' predsednik znanstvene akademije v Krakovu, trije nadškofje v Lvovu, knezoškof v Krakovu, dva škofa v Przemyslu, škofa v Tarnovu in v Stanislavu, reklorji visokih šol, 215 izvoljenih poslancev, ki so: 45 poslancev veleposestva, 24 poslancev mestne kurije, 12 poslancev splošne kurije, 5 poslancev trgovske in obrtne zbornice, 2 poslanca obrtnih za-
ščina Albanijo za kraljestvo in princa Wieda za kralja, nakar se princ Wied izkrca v Valoni proti koncu meseca decembra.
Tedenske novice.
(Pomaknitev učiteljev in učiteljic v višji plačilni razred s 1. januarjem 19 14) V prvi plačilni razred se pomaknejo: Ivan Jaklitsch, Mihael Poklukar, Josip Reich, Ema Rauna-cher, Frančiška Jankovič, Kristina Demšar, Aleksander Lunaček, Valentin Zaverl. — V drugi plačilni raz-
red se pomaknejo: Rudolf Schiller, Josip Bergant, Ivan Zupančič, Gizela Eisenhart, Roza Pirkovič, Matevž Jug, Terezija Kovačič, Ljudmila Bukowitz, Marija Račič, Marija Dovgan, Ema Petsche, Konrad Barle, Edvard Markovšek, Evgenija Hladnik-Pehani, Vilibald Rus, Karolina Klemenčič. — V tretji plačilni razred se pomaknejo: Josip Polanc, Julijana Zalokar, Vinko Robljek, Marija Bitenc, Pavel Lavrič, Ivana Pezdir, Uršula Potočnik, Adela Pogorelc, Angela Nagode, Marija Jurca, Terezija Ravhekar, Franc Grudnik, Terezija Juvanec, Josip Mihelič, Henrik Lobe, Marija Babnik-Rajer, Ivana Merhar, Emil Tomšič, Vinko Zaletel, Justina Schwinger, Marija Modic, Josip Lampe, Josip Erker, Anton Lamut, Severa Reil, Milena Kaučič, Adela- Reven, Marija Marok-Sedej, Ana Fink-Šuflaj, Ana Fajdiga, Viljem Rožič, Angela čenčič, Friderik Dermelj, Albina Rupnik, Ana Vizjak, Karolina Grilc-Dostal, Angela Gerčar.
(Iz poštne službe.) Imenovani so: Za po-štarico v Borovnici poštna oficiantinja Amal. Kuhelj, za poštno oficiantinjo aspirantinja Terezija Žnidaršič, in sicer za Postojno, za poštnega ekspedienta v Kokri Iv. Dolžan in za ekspedientinjo v Godoviču Ljudmila Cvetko. Prestavljene so poštne oficiantinje Alojzija Ceme iz Tržiča v Kranj, Ana Zupančič iz Kranja v Tržič, Frančiška Debevc iz Domžal v Tolmin, Ana Vidali iz Cirknice v Domžale in Marija Čepon iz Postojne v Horjul.
(Društvo „V r t n a r. š o 1 a“ v Kranju.) Prejeli smo sledeči dopis: Vsi prijatelji vrtnarstva in zmiselne vzgoje se vabijo, da pristopijo k društvu „Vrtnarska šola“. Društvena naloga je: dajati članom direktne koristi. Istočasno pa bo naše društvo budilo splošno veselje do obdelovanja zemlje. Naša ,,Vrtnarska šola“ bo po svojih močeh skrbela, da se že v otrocih začne buditi veselje do zmiselnega ob-
Momentne slike dogodkov v Zabernu. Zgoraj: poročnik pl. Forstner pod vojaškim varstvom v ulicah inesta
Zabern,- Spodaj: patrulje pred vojašnico 99. pehotnega polka.
(Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta, dne 4. decembra 1913.) Na ljudskih šolah so bili imenovani: Mihael Salberger za nadučitelja na Jesenicah; Josipina Vončina za učiteljico v Starem trgu pri Ložu; Andrej Suhadolnik za učitelja na deški ljudski šoli v Kranju; Emil Tomšič za nadučitelja v Ribnici; Marija Stare za učiteljico v 2e-limljah; Elizabeta Honigman za učiteljico v Stalcar-jih; o. Arhangel Apej za veroučitelja na Viču. — Učiteljica Leopoldina Garbeis se začasno vpokoji. — Učiteljica Albina Kranjc-Legat se stalno vpokoji. — Pravi učitelj na c. kr. realki v Ljubljani dr. Anton Heu se stalno potrdi in dobi naslov profesor. — Ljudska šola v Ajdovci se razširi na dva razreda. Ljudska šola v Slavini se razširi na tri razrede. — Prošnji telovadnega društva Sokol v Idriji za dovoljenje uporabe telovadnice na državni realki v Idriji se ne ugodi. — M učiteljev (učiteljic) se s 1. januarjem 1914 pomakne v višji plačilni razred.
delovanja zemlje, ker le na ta način se vzgoji iz mladine najbolj koristne člane človeške družbe. Vsakdo, ki bi bil voljan pristopiti v naše društvo in sodelovati pri izpeljavi teh lepih načrtov, naj se blagovoli zglasiti na naslov: „Vrtnarska šola“, Kranj.
(V carinski svet) sta vsled izpremenjenega statuta od trgovinskega ministra imenovana g. Katnilo P a m m e r kot član in g. Jean Pollak kot namestnik.
(Novomeški predor dovršen.) Novomeški predor je vendar enkrat izgotovljen. Te dni so pobrali zadnje lesene obode, ki so služili za obliko in oporo pri obokan ju pod Kolodvorsko cesto. Pospravili so tudi tisti del ceste, ki je bil zaradi gradbe predora toliko časa omejen in razdeljen za pasažo pešcev in vozov. Tudi so izročili javnemu prometu novi del Kolodvorske ceste, stari del pa odvažajo za nasip. Čez Krko že delajo lesen most, na katerem bodo postavili priprave za gradbo železniškega mostu.
(Kmetijska šol a na Grmu) priredi za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih, praktični viničarski tečaj, ki bo trajal od 16. februarja do 31. oktobra 1914. V ta tečaj se sprejme osem učencev v starosti od 16. leta naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju nagrade skupaj 85 K. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list (namesto krstnega lista se priloži tudi lahko domovnico), je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija pri Novem mestu do 5. januarja leta 1914.
(Ne z g o d e.) Sprevodnik Franc Potočnik se je na postaji Rakek pri premikanju čez tir spotaknil in si hudo ranil levo nogo. — 171etni Franc Gradišnik v Kregar j evem pri Kamniku je padel z voza in si obe nogi zlomil. — 201etnega Lojzeta Bregarja v Pri-vinjah je podrl na tla bik tako, da si je fant zlomil desno roko.
(V Ameriko se z nevestami ne sme.) Ameriški listi poročajo iz Newyorka: Franc Vidmar iz Velikih Lašč in Luka Orehovec iz Ilirske Bistrice sta prispela sem in sta s seboj pripeljala neveste. Ker se pa v Ameriko z nevesto ne sme, sta se morala oba para poročiti, preden sta bila pripuščena.
(S a m o m o r.) Blizu Kamnika se je obesil 601etni posestnik Tomaž Hribar, ki se je nahajal v slabih premoženjskih razmerah. Bil je velik žganjepivec.
(Mlada „j u n a k a”.) 11 letni šolar Anton Erzar je sunil 11 letnega Franca Malija iz Zgornjih Te-netiš v preddvorskem okraju, ko sta se vračala iz šole in sprla, z nožem v trebuh ter ga ranil. Malija so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
(Smrtna kosa med ameriškimi S 1 o -v e n c i.) V Goldfieldu, Col., je umrl v bolnišnici vsled pljučnice rojak Fran Luzar, doma od Novega mesta na Dolenjskem. Zapušča žalujočo soprogo in štiri nedorasle otročiče v starosti od treh do 11 let.
(Vinska letina) po Trški gori pri Novem mestu je kvalitativno izvrstna. Tudi po množini bo le-ios tega pridelka mnogo več, nego je bilo pričakovati. Čuje se, da se nekateri tuji vinski kupci razgovarjajo, češ, da je vino po Trški gori in Gričoju že razprodano. To je le manever par vinskih trgovcev. Istina je, da je vina še mnogo, in sicer prav dobrega po primeroma zmerni ceni. Vabimo gostilničarje in druge. Ne bo jim žal!
(V 1 o m v t r g o v i n o.) Iz Črnomlja poročajo, da so vlomili do sedaj še neznani tatovi v filijalko trgovca Ivana Zurca iz Semiča, ki jo ima v Kotu. Tatovi so odnesli za okroglo 300 kron različnega blaga in 7 kron drobiža. Pred vlomom so ukradli kovaču Brinskole v Kotu orodje, ki so ga potrebovali za vlom in sicer več dletov, ene klešče in eno sekiro. Tatovi so odnesli tudi to orodje.
(Nezgoda.) 281etni Emil Puc v Colu je te dni ogledoval nabasano puško in se pri tem težko ranil.
(Požar) je izbruhnil dne 1. t. m. v shrambi občinskega predstojnika Miko Cvitkoviča v Tribučah v Belikrajini ter je uničil vsa gospodarska poslopja, potem pa se razširil še na hišo, hlev in na gospodarske zgradbe Katarine Jakše. Vsa škoda znaša 6400 kron. Ogenj je bil zaneten in je storilec že znan.
Razne stvari po svetu.
(Tihotapstvo s saharinom.) Na Reki so našli v pristanišču 30 zabojev, ki so bili napolnjeni s saharinom. V voznih listkih je bilo označeno, da so v zabojih datelji. Zaboji, ki tehtajo 150 kg, so prišli iz Malte in so namenjeni v Marmaro in od tod v Bukovino. Naslovljeni so na špedicijsko tvrdko S. W. Hofmann na Reki. Po novem zakonu je določena kazen za to kvantiteto na 30.000 kron.
(Čuvaj zblaznel.) Iz Zagreba poročajo: Bivši komisar na Hrvaškem, Čuvaj, trpi na halucinacijah ter si domišljuje, da ga preganjajo. Oddali so ga v sanatorij. Zbolel je, ker je baje skoraj vse svoje premoženje izgubil v borznih špekulacijah.
(Sneg v severni Ameriki.) Iz Newyorka poročajo, da imajo v državni Colorado hude snežne zamete. Ponekod leži sneg nad deset čevljev visoko. Mesto Denver je popolnoma odrezano od sveta in celo med seboj prebivalci ne morejo občevati. Hoteli so prenapolnjeni. Mnogo ljudi ne more iz uradov. V mestu je začelo primanjkovati živil. Do zasneženih vasi ni mogoče priti. Več vlakov stoji na odprtem polju popolnoma pod snegom. Boje se, da je več potnikov vsled lakote in mraza že umrlo.
(Vojaške godbe se odpravijo.) „Bo-hemija“ poroča z Dunaja, da nameravajo preosnovati sedanje vojaške godbe tako, kakor so uvedene pri deželni brambi, kjer imajo le godbe za marše in kjer služijo godci pri posamenznih stotnijah. Za koncerte in reprezentacije se osnujejo pri vsakem armadnem zboru garnizijske godbe.
(Ponarejanje 50kronskih b a n k o v -c e v.) V Pragi in na Severnem Češkem je neka črno oblečena ženska spravila v promet več 50kronskih ponarejenih bankovcev. Sumijo, da se 50kronski bankovci v Pragi ponarejajo.
(Šest rudarjev ponesrečilo.) Iz Esse-na: V rovu 3 rudnika „Deutscher Kaiser" je bilo 2. t. m. zasutih šest rudarjev, en rudar je bil takoj mrtev, ostalih pet se bori s smrtjo.
(V t i h o t a p 1 j e n j e mesa v pogrebnih vozovih.) Na neki mitnici v Budimpešti je finančna straža pred par dnevi zasledila jako rafinirano vtiho-tapljenje meša. Tovarnar klobas Ferdinand Friihbauer , je vtihotapil v mesto zelo veliko množino svinjskega mesa s pomočjo pogrebnih voz. V dveh mrtvaških vozovih, ki so bili črno drapirani in v katere so bili vpre-ženi črni konji, so zasledili deset zaklanih prašičev.
(Prebivalstvo Avstro-Ogrske po spolu.) Po zadnjem ljudskem štetju (1910) je bilo na Avstrijskem 14,034.022 oseb moškega, 15,537.912 ženskega spola; na 1000 mož je prišlo 1036 žensk. Na'Ogrskem so šteli 10,345.335 oseb moškega in 10,541.154 ženskega spola; na 1000 mož je torej prišlo 1019 žensk. V Bosni in Hercegovini so našteli 994.851 oseb moškega in 993.192 ženskega spola; na 1000 mož pride torej 908 žensk. V celi monarhiji je znašalo število moških oseb 25,374.207, število ženskih pa 25,982.258. Na 1000 mož je prišlo 1023 žensk. Na Avstro-Ogrskem imamo več žensk kakor moških, v Bosni pa primanjkuje žensk.
(Pi k o 1 i — i z u m i t e 1 j.) Na ogrskih državnih železnicah bodo v kratkem poskusili nov izum, napravo, ki naj prepreči trčenje vlakov. Ta izum nima neinteresantne predzgodovine. Izumitelj je namreč neki pikolo iz Stolnega Belgrada. Že dalj časa se bavi s
tem načrtom, dokler se mu ni pred kratkim kar hipoma posrečil izum. Ogrske državne železnice so mu dale že 2500 K in obenem tudi možnost, da preskusi svoj izum v delavnicah drž. železnic ter ga eventualno izpopolni. Baje se železniška uprava tudi že pogaja, da kupi izum, ki je ženijalen, obenem pa popolnoma enostaven.
(Tri in pol dneva iz Evrope v A m e -r i k o.) V Londonu so te dni podpisali pogodbo za zgradbo velikega pristanišča v Blacksod-Bai in železnice, ki naj veže tri glavne proge Irske. Potrebni kapital že imajo. Pristanišče bo gradil znani bostonski graditelj pristanišč Long v to svrho, da se ustvari med Lvropo in Ameriko najkrajša zveza. Parniki bi pluli iz Blacksod-Baia v Halifax in sicer le tri in pol dneva.
(A r e t i r a n i g r o f.) Z Dunaja poročajo: V nedeljo so aretirali grofa Jožefa Sigmunda Wolanskega, nezakonskega sina 1. 1904. umrlega grofa Nikolaja \Volanskega. Umrli grof je zapustil premoženje 30 milijonov kron, o katerem pravi aretiranec, da ima pravico do njega. Svoj čas so ga aretirali, ker je skušal prislepariti 700.000 kron. Ko je bil izpuščen iz zapora, je živel v zelo siromašnih razmerah v Krakovu.
(D r z e n r o p a r.) V Cirkvenici pri Reki je neznanec napadel gostilničarja Aleksandra Korčaka na stranišču, mu oropal vse iz žepov, mu vzel ključ od blagajne, potem gostilničarja v stranišče zaprl in popolnoma oropal vso blagajno ter vzel tudi različne dragocenosti s seboj. Škoda znaša 3110 kron. Dozdaj drznega roparja še niso izsledili.
(Nesreča v rudniku.) Iz Pliberka poročajo, da je udarila velika skala, ki se je sprožila v rovu, delavca Kozamurnika in ga smrtno nevarno ranila.
(Samomor vojaka.) V ponedeljek 1. t. m. se je hotel ustreliti v Beljaku z vojaško puško topničar Ebner, črevljar pri 2. bateriji. Tovariši pa so mu strgali pravočasno puško iz rok. Ebner je šel nato na hodnik, kjer je dobil drugo puško in se je na stopnicah ustrelil. Vzrok samomoru je baje ljubosumnost.
(Zdravljenje z radijem, ki stane 148 tisoč kron.) Ogrski magnat, 761etni Andor pl. Semsey se zdravi v nekem sanatoriju Ker so zdravniki izjavili, da rabijo za ozdravljenje 300 miligramov radija, ki ga pa v Avstriji ni, so vprašali amerikanski jekleni trust, ki je izjavil, da proda 300 miligramov radija za 148 tisoč kron. Semsey je denar že ekspresno odposlal in namerava po končanem zdravljenju radij darovati ogrski znanstveni akademiji.
(Zaplenjene bombe.) Po otrocih je zvedela policija v Št. Petru pri Celovcu, da ima tovarniški delavec Miha Schelander v svojem stanovanju x bombe. Pri hišni preiskavi so res našli tri izgotovljene in eno na polovico napolnjeno bombo s pripravljeno netilno vrvico. Schelander, katerega so izročili deželnemu sodišču trdi, da je dobil bombe od svojega bratfi o katerem ne ve kam je šel.
(Koliko nesejo železnice.) Iz neke francoske statistike posnemamo, da imata največ dohodka od železnic Rusija in Anglija, in sicer Rusija na progi Varšava-Dunaj, ki nese vsak dan povprečno po 496 frankov za vsaki kilometer. Za njo prihaja angleška železnica Lancashire—Yorkshire s približno 459 franki od kilometra na dan. Nemška alzaško-lotrinska železnica donaša na dan 231 frankov, belgijske železnice povprečno po 199 frankov, avstrijske po 148, italijanske po 107 in španske po 102 franka.
Na Francoskem donaša severna proga po 218, vzhodna po 147, zahodna po 105, Orleanska po 103 in južna proga po 93 frankov od kilometra vsak dan. Tudi kitajska velika proga iz Šantunga donaša po 121 frankov na dan od kilometra.
(Zverinska mati.) V Čajnicah v Bosni je 201etna Jašarovič svoje novorojeno nezakonsko dete nesla v gozd in v jamo zakopala. Vendar so truplo kmalu našli in še živo odkopali.
(Čudežni preparat) se je po dolgem in trudapolnem delu posrečilo napraviti berolinskemu kemiku Wolfu. Izumitelj ga je imenoval „Tidon“. Preparat omogočuje impregnirati vse tkanine, kamen, les, papir in steklo z žarečimi barvami radiovimi, tako da impregnirani predmeti potem sami svetijo v temi zeleno, vijoličasto, modro, rdeče ali pa rumeno. Zadošča, če se predmet samo enkrat natre, in v temi žare umetne cvetlice, dekoracije, plakati itd. V rudarstvu bi bil ta izum velikanskega pomena, rudar bi delal v žaru hodnikov. Wolf izjavlja, že enkratno im-pregniranje s „Tidon“ zadošča za deset let in da se je dobro obneslo ne le pod zemljo, marveč tudi pod vodo, tako da se vidi potapljača, ki je imel obleko s tem namazano, petdeset metrov globoko. Zareče barve bodo uporabljali tudi pri časopisju, tako da bomo brali tudi v temi.. .
(Vesela povest o potrpežljivosti.) Potrpežljivost je zelo lepa človeška lastnost, toda je mnogo ljudi, ki je kar nočejo poznati, mnogo pa je tudi takih, ki bi lahko tudi drugim dali nekoliko te svoje potrpežljivosti. Tudi v družbi mora biti človek mnogokrat zelo potrpežljiv, kajti dogaja se, da vam ta ali oni naš znanec, kadarkoli ga srečamo, pripoveduje eno in isto dogodbo iz svojega življenja. Tako naravnost zavidljivo potrpežljivost je imel neki dobro znani angleški žurnalist, ki je bil vsako soboto skozi dve leti gost svojega sorodnika majorja K. Major K. pa je imel to slabost, da je ubogemu žurnalistu pripovedoval vsako soboto o svojih bojih in zmagah v Indiji. Toda žurnalistova potrpežljivost je bila k sreči tudi nagrajena. Pred kratkim je umrl major K. ter zapustil svojemu dobremu gostu v zahvalo za njegovo prijaznost, s katero je stotrikrat poslušal njegovo pripovedovanje o bojih v Indiji — 10.000 mark. Za vsako svoje predavanje o svojih slavnih zmagah je torej major K.nagradil potrpežljivega žurnalista s 5 librami šterlingov ali sto markami.
Kako si ohranimo dobre zobe?
V	mnogih vojašnicah so preiskali vojake, če imajo kako bolezen. Pokazalo se je, da je imelo navadno 79 do 96 odstotkov vojaštva slabe zobe. V nekaterih šolah so pregledali otroke. Navadno je bilo 81 do 99 odstotkov otrok s slabimi zobmi, če poizveš po deželi pri čvrstih in zdravih ljudeh, kakšne zobe imajo, se boš kar zavzel, ko boš zvedel, da ga skoro nobenega ni, ki bi imel popolno zdrave zobe. Krepki in zdravi ljudje nimajo več kočnikov, ali le same škrbine, žalostne ostanke zdravih 32 junakov.
Vsakemu pametnemu človeku je pa jasno, kolikega pomena so dobri zobje za zdravje. Da bo hrana teknila, se mora v ustih dobro razdrobiti, čim bolj se v ustih hrana razdrobi in oslini, ložje jo želodec prebavi. Kar se pa kar debelo požira, se navadno tudi zelo slabo prebavi.
Če pogledaš jzdrti zob, vidiš, da ima vsak znotraj mali prazen prostor, kamor vodi živec iz korenine in kamor hrana po žili prihaja. Ta prostor obdaja zobna kost, ki je obdana od zobnega emajla, one svetlobne mase, katero vidimo na zobeh.
Kako začne zob gniti V Emajl se razruši. Nekateri prav radi pijo za vročino mrzlo, kakor ledeno pivo ali studenčnico. Ta nagla spremenjava je za zobe zelo škodljiva. Drugi imajo radi vse močno kislo. Hudi kis je zobem vedno nevaren. Tretji imajo posebno močne in lepe zobe. Z zobmi tarejo najmočnejše lešnike ali orehe, poskušajo zgristi hrustance ali kosti mladih živali. Le enkrat preveč stisnejo, emajl poči, zob je ranjen. Pri otrocih, malih in velikih, bi morale matere nastopiti z vso odločnostjo proti tem res otroškim razvadam.
Bakterije pridejo skozi te razpoke, ki so tanjši kakor las, skozi emajl do zobne kosti, ki začne gniti. Za bakterijami pridejo ostanki jedi, ki so že nadležni v zobu. Luknja	na kosti	postane	večja,	emajl se
razruši, ko ješ kako tršo jed. Zdaj je čas zobozdravnika povprašati, ki bi zob popolno ozdravil. Ne tolaži se, da te še ne boli. Prav gotovo te bo začel boleti in gotovo ti bo tudi razpadel, če mu pravočasno ne pomagaš. Ne boj se bolečin! Te so začetkoma prav neznatne, toda tudi pozneje	se prav	lahko	prenašajo.
Naj se ti ne zdi Škoda onih vinarjev ali dolgega pota, saj je zdravje vendar od vseh zemeljskih dobrot največ vredno. Ko bi ljudje tako radi dali denar za potrebno zdravje, kakor ga dajo za pijačo ali pravde, bi imeli vse drugačen rod med nami. Torej precej, ko zapaziš, da se ti luknja v zobu dela ali čutiš prve bolečine, se mora iti k zobozdravniku, ne pa h kakemu zdiravcu, ki ti ga bo izpulil, da boš vse zvezde videl.
Dokler pa zob boli, ga zdravnik navadno težko ozdravi. Če greš precej, ti zob gotovo dober ostane. Zdravnik ga bo zalil, ali kakor navadno pravimo, plombiral. Za plombo se rabi amalgam, zmes živega srebra z drugimi kovinami, navadno srebrna plomba, zlato, porcelan, cement in gutaperha (sok iz dreves na jutrovem, iz katerega se izdelujejo tudi gumijevi izdelki). Tak zaliti zob prav lahko ,do smrti trpi. Če pa plomba izpade, se zopet brez težav ponovi.
če zoba ne	ozdraviš,	ti gnije naprej.	Začno se
one hude zobne	bolečine,	ki so že	marsikomu vzele
spanje celih noči. Včasih bolečine malo ponehajo. Mozeg v kosti začne gniti. Pri jedi se zobje stiskajo, nekaj gnoja pride skozi zobno korenino v čeljust, kjer se vname zobna kožica po bakterijah in strupu, ki
so v tem gnoju. Ta kožica oteče in zob malo vzdigne, da se čuti kakor bi bil daljši kakor drugi. V čeljusti se začne gnojiti, mi pravimo, da ima zob bulo. Ta se nazadnje odpre, gnoj odteče skozi malo odprtino. Ta ' odprtina pa zna za splošno zdravje zelo nevarna postati. Skozi čeljust si odpre pot skozi lica in zastrupi kri. (Zahnfistel.)
Velika dobrota so zdravi zobje za vsakega človeka. Če so razdrti, je navadno prepozno za to skrbeti. Naše matere za to važno zadevo pri otrocih še skoro prav nič ne skrbe. Naj se ne ustrašijo malega truda, da bodo pozneje otroci bolj zdravi.
Skrbeti je treba že takrat, ko ima otrok mlečne zobe. Če ti mlečni zobje prezgodaj izpadejo, tudi poznejši ne bodo prida. Zvečer je treba otrokom od četrtega leta zobe osnažiti z malo zobno ščetjo. Tudi zobno meso se odrgne, ko je vsled tega bolj trdno. Vsak naj si pa zvečer, tudi otrok, izpere usta z mlačno vodo, kateri naj pridene malo soli. Bolj pametni ljudje pa naj gredo včfisih k zobozdravniku, ki naj jim vse zobe dobro pregleda.
ti
C
>3
ti
E
o
O
■N
O
•H
■■n
ti
>o
o
im
ti
Z
k
P	1
E 0	
C	
>	
o	
■H	
ti	
im	
im	
O	
en	
£	
	
£	
epafl	1
Ne podarjam i svojega blaga S
a mogoče mi je dobavljati gospem dobro, trpežno platneno in bombaževo blago po najnižjih cenah. Brezhibni ostanki
ki ostanejo pri razrezovanju kosov, se prodajajo globoko pod ceno.
40 do 45 metrov krasnih ostankov,
sestoječih iz: kanevasa, barhenta, flanele, platna, modrega tiska, cris-seta, cefirja itd., vsak ostanek 3 do 12 metrov dolg in najbolje uporaben, za samo K 16'—.
40 do 45 m belih platnenih ostankov
sortiranih, za balo nevest, za vsake vrste perilo in posteljino uporabnih, vsak ostanek 3 do 12 metrov dolg, za samo K 17 ■
Vzorci tkanin vsake vrste zastonj in poštnine prosto. Pišite takoj! Neugajajoče se zamenja ali pa se denar vrne.
LEO HIRSCH
tkalnica platnenega in bombaževega blaga (oddelek za razpošiljanje 23.)
Nachod, Češko. a —a)
Najboljše dobavišče zgotovljenih postelj
uai
iz dobrega čistega posteljnega perja!
4 (12-6)
Napolnjeno v gostoniten rdeč nanking (inlet), 1 pernica, 180 X 120 cm velika, z 2 podzglavnikoina, vsak v velikosti 80 X 60 cm, z novim, mehkim, trpežnim perjem K 16'—, napol puh K 20'—, puli K 24'—, pernica sama K 10'—, K 12'—, K 14'— in K 16'—, podzglavnik samo K 2 —, K 3 50 in K 4' . Dvojnata pernica, 200x1-10 cm velika, K 13 —, K 14'50, K 1750 in K 21'—, podzglavnik 90 x 70 cm velik, K 4 50, K 5 20 in K 5 50. 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12'— do K 16' , napol belega K 17'—. 5 kg novega, dobrega, belega, neprašnega posteljnega perja K 24' , snežnobelega K 30'—, boljšega K 36'—, najfinejše gosposko oskubljeno perje K 45'—. 5 kg neoskubljenega perja (napokanega) od živih gosi K 26 — in K 30'—. Bel puh, v velikih kosmičih, K 5 —, boljši K 6'—, najfinejši pr=ni puh K 6 50 za '/« kg. siv puh '/a kg K 2'50 in K 3'—. Pošilja se franko s povzetjem. Proti povrnitvi poštnine je zamena dovoljena.
Sigmund Lederer, Janowitz a. Angel št. 205 pri Klatovu na Češkem.
15
Natisnila in založila: Ig.pl. Kleiumayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Homan Stich