1
M '/T/-7
PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU ... STR. 3
POGOVARJALI SMO SE Z OBČINSKIMI NAGRAJENCI ... STR. 5
CERTIFIKAT ODLIČNOSTI ZA ČEBELARSKI TURIZEM ... STR. 7
	SVEČANA PODELITEV PRIZNANJ EDEN 2013 V BRUSLJU ... STR. 15			
		»ni		ir
TM
0. O

MFDOVI DRU


2
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.050 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec: Praznični vlak v Laškem
SPOŠTOVANE BRALKE, SPOŠTOVANI BRALCI!
Poslavljamo se od trinajstice. Veliko ljudi še danes verjame, da je trinajst nesrečno število, da vsebuje negativno energijo. Tolažijo se s tem, da bo štirinajstica srečnejša in uspešnejša.
Leto 2013 je bilo polno sprememb in izzivov. Nekateri smo morda v tem letu ugotovili, zakaj ob voščilih na prvo mesto postavimo zdravje, kaj je v življenju najpomembnejše in kdo te pogreša, kadar te ni.
Dobili smo novo Vlado RS, v naši občini pa novo upravo oz. lastnika podjetij v Thermani Laško in Rimskih Termah ter novi direktorici javnih zavodov STIK in Zdravstveni dom Laško.
Kljub zmanjševanju proračunskih sredstev smo v občinski upravi začrtane naloge dobro uresničevali in izvedli vrsto projektov. Med najpomembnejšimi naj izpostavim ureditev prostorov za potrebe glasbene šole na Valvazorjevem trgu v Laškem, energetsko sanacijo Vrtca Laško in obnovo mansardnega dela v objektu Pristava v Jurkloštru.
V občinski upravi optimistično gledamo na bližajoče se leto 2014. Kljub gospodarski in finančni krizi ter lokalnim volitvam se bomo trudili opravljati svoje delo uspešno, strokovno in po naših najboljših močeh. V sprejetem proračunu je velik poudarek na energetski sanaciji javnih objektov. Načrtovana je energetska sanacija OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, podružničnih osnovnih šol Rečica in Zidani Most ter Zdravstvenega doma Laško. V fazi gradnje sta že kanalizacijsko omrežje v Laškem in žalnica Laško. Nadaljevali bomo z ureditvijo vodovodov ter aktivnostmi na področju protipoplavnih ukrepov.
Predviden je zaključek izdelave dolgo pričakovanega Občinskega prostorskega načrta občine Laško, ki bo omogočil stanovanjsko gradnjo ter skladen in trajnostni razvoj občine. Naše nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne tudi od ureditve razmerij glede čistilne naprave Laško, ki naj bi se optimalno zaključila v zadovoljstvo vseh, predvsem pa občanov.
Tudi v bodoče bomo spremljali objavljene razpise za nepovratna sredstva, saj bo le pridobitev državnih in evropskih sredstev omogočila nove investicije na področju energetske sanacije stavb, urejanja vaških jeder, ureditve območja Kartuzije Jurklošter ter gradnje cestne in druge infrastrukture. Poleg tega pa bo občinska uprava opravljala vse redne, zakonsko predpisane, razvojne in druge naloge za potrebe občine in občanov.
Pred nami je decembrsko rajanje in čas velikih želja. Želim vam lepe božične praznike, v letu, ki prihaja, pa uspešno delo, dobro sodelovanje in razumevanje. Predvsem pa želim vsem veliko zdravja, sreče, veselja s svojimi najbližjimi in pozitivne energije.
Direktorica občinske uprave Sandra Barachini
Naslednja številka izide 14. februarja 2014.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. januarja 2014 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 3. februarja 2014.
»>Prav gotovo se je bolje s smehom otresati sveta, kakor ga zalivati s solzami.«
(Tagore)
V letu 2014 vam želimo veliko
smeha, solzic sreče in obilo pisateljskega ter fotografskega zanosa pri ustvarjanju našega skupnega Laškega biltena.
Uredniški odbor Laškega biltena
Novo leto naj ima tople oči, iskren nasmeh in posluh za drobne radosti.
Vesele božične praznike in srečno 2014!
■ ■ L*
Župan Občine Laško ■ ■	Franc Zdolšek
jfrjrtPVTTfc^L	s sodelavci
2
občinski praznik
7. NOVEMBER POČASTILI S PROSLAVO IN PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ
7. novembra - na dan, ko je bila leta 1227 izdana listina Leopolda VI., v kateri sta bila prvič omenjena trg in sodišče Laško, je bila v Kulturnem centru Laško proslava ob občinskem prazniku. Podeljena so bila priznanja za najlepše urejene zaselke in ulice, hiše, kmetije, javne objekte in podjetja. Podeljeni so bili tudi bronasti in kristalni grbi ter pečata Občine Laško.
Občinska priznanja podeljuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki svoje predloge oblikuje na osnovi vlog, ki so prispele v času javnega razpisa. Občinski svet se je odločil, da letos podeli en zlati in en bronasti grb. Zlati grb Občine Laško je za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju podelil dr. Jožetu Šircu, ki se je za visoko občinsko priznanje pisno iskreno zahva-
lil, hkrati pa sporočil, da se priznanju odpoveduje iz osebnih razlogov. Bronasti grb je občinski svet podelil Majdi Veli-konja za prizadevno delo na kulturnem in humanitarnem področju.
Majda Velikonja se je po zaključku študija fizioterapije zaposlila v Zdravilišču Laško, kjer je opravljala svoje strokovno delo vse do upokojitve. Bila je in je še aktivna v civilni zaščiti, v raznih drugih komisijah in organih krajevne skupnosti in občine. V času prejšnje ureditve je delovala na področju zdravstvenega in socialnega varstva občine. Je dolgoletna in aktivna članica v vodstvih turističnega in hortikulturnega društva, kjer sodeluje pri organizaciji prireditev in akcij obeh društev na področju urejanja in varstva okolja. Je soavtorica in soustvarjalka raznih prireditev na prireditvi Pivo in cvetje. Veliko ji pomeni ohranjanje naše
kulturne dediščine, zato je navdušena zbirateljica in foto zapisovalka raznih dogodkov in okolja iz naše okolice. Kljub temu, da se je upokojila, še vedno aktivno in prostovoljno sodeluje pri aktivnostih in varstvu starejših občanov v domu starejših. Majda Velikonja je s svojim delom na kulturnem in humanitarnem področju doprinesla k razvoju, ugledu in prepoznavnosti naše občine.
Kristalne grbe je župan Franc Zdol-šek podelil zlatim maturantom: Kristini Camloh, Karmen Kraljič, Evi Medved, Anji Plaznik, Matjažu Albrehtu in Gašperju Gračnerju.
Kristalni grb je prejela tudi Désirée Kolarec za oblikovanje medalj za Euro-Basket 2013.
Oblikovalka Désirée Kolarec je Laš-čanka, ki je v Ljubljano odšla že kot srednješolka. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, študij pa nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer se je odločila za smer
Kulturni program na proslavi ob občinskem prazniku so popestrili člani Big banda Laško.
Župan z zlatimi maturanti.
Nagrajenci najlepših vasi in objektov.
občinski praznik
Pečat Občine Laško sta prejela akademik prof. dddr. Jože Maček in akademski slikar Miro Zupančič.
Župan s prejemnico bronastega grba Majdo Velikonja in prejemnico kristalnega grba Désirée Kolarec.
industrijskega oblikovanja. Nase je opozorila že z diplomsko nalogo z naslovom Prstan za Barbaro. Pri zasnovi odličij za EuroBasket 2013 se je oprla na samo strukturo košarkarske žoge, na odličju pa se je znašel tudi Triglav, ki ga predstavlja razgibana linija, ki loči različno obdelani površini kolajne.
Župan je na slovesnosti podelil tudi dva pečata Občine Laško, in sicer Miru Zupančiču za delo na področju likovne umetnosti in za predstavljanje naše občine v tujini, ter akademiku prof. dddr. Jožetu Mačku za neprecenljiv prispevek pri ohranjanju zgodovine Laškega.
Miro Zupančič je slikar, kipar, grafični ilustrator, restavrator in strokovnjak za barvano steklo. Odraščal je v Rimskih Toplicah, diplomiral na akademijah za upodabljajoče umetnosti v Linzu in New Yorku, kjer živi in ustvarja že več kot 40
let. V likovnem izražanju kot slikarsko tehniko uporablja olje in akvarel. Prepoznaven je po abstraktnem ekspresionizmu, ki ga odlikuje urejena in dinamična kompozicija pretežno vertikalnega načela in z mnogimi prepoznavnimi elementi kubizma. Razstavljal je v New Yorku, Washingtonu, Buenos Airesu, Ontariu, Mexico City-ju, Parizu, Linzu in tudi drugod. Prvo samostojno razstavo v Sloveniji je imel septembra 2000 v Ljubljani. Razstave, ki jih je bilo po različnih krajih Slovenije do danes okrog 20, kažejo na univerzalnega, vsestransko nadarjenega umetnika, ki je začrtal vidne sledi v slovensko (izseljensko), a tudi v ameriško likovno, slikarsko ustvarjalnost. Miro Zupančič je v naši občini tokrat razstavljal že tretjič. Leta 2005 so bile njegove slike na ogled v Kulturnem centru Laško, leta 2011 v Galeriji Rimskih Term, letos pa je
v času našega občinskega praznika razstavljal v muzeju in Knjižnici Laško.
Jože Maček, rojen v Oleščah pri Laškem, je dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni profesor na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter bivši predstojnik katedre oz. inštituta za fitomedicino. Objavil je več samostojnih znanstvenih in strokovnih publikacij, učbenikov, veliko znanstvenih in strokovnih razprav ter člankov v tujih in domačih revijah, objavil je ogromno krajših strokovnih in poljudnoznanstvenih sestavkov. Izdelal je veliko raziskovalnih poročil in ekspertiz. Prevedel je več 20 knjig. Bil je dolgoletni glavni urednik zbornika Biotehniške fakultete, sodeloval je v uredniških odborih tujih in domačih znanstvenih in strokovnih revij. Bil je urednik Laškega zbornika, ki je izšel leta 2002 in 2007, kjer prav tako najdemo njegove prispevke. Leta 2010 je v soavtorstvu s pokojnim Edom Jelovškom izdal knjigo Vrh nad Laškim skozi stoletja, zdaj pa je knjigo, v kateri je dr. Maček obeležil preteklost od prvih zapisov o kraju do leta 1945, dobilo tudi Laško.
Tanja Grabrijan Foto: Foto Fleš
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ SO NAM ZAUPALI ...
Dolgoletno delo na kulturnem in humanitarnem področju je Majdi Velikonja letos prineslo bronasti grb Občine Laško. Že od srednješolskih let je zbirateljica starinskih predmetov, piše pesmi (čeprav danes manj kot v preteklosti), sodeluje pri organizaciji različnih prire-
4
ditev, vedno pa najde tudi čas za obisk doma starejših. Rada poprime za fotoaparat in v objektiv ujame najrazličnejše prizore - njene fotografije še vedno lahko vidite v Zdravilišču Laško, na Komunali ali v Špici. Energije in veselja do dela ji ne zmanjka in pravi, da tudi zdaj, ko je prejela priznanje občine, z delom ne bo prenehala.
Kaj vam pomeni prejeti grb in kaj pomeni za vaše nadaljnje delo?
Bila sem presenečena, ko sem izvedela. Pomeni mi neko priznanje za preteklo delo na različnih področjih in seveda tudi nadaljevanje aktivnosti v prihodnje.
Aktivni ste na veliko področjih, od turističnega, hortikulturnega društva, do dela v domu starejših. Kje najdete čas za vse te aktivnosti?
Nikoli ne rečem, da nimam časa. Ko si delo in čas malo razporediš, lahko vse po-
storiš, če kaj ostane, pa nič hudega, saj sem v »penziji«. Delo se vedno najde - hiša, družina, vrt, čas za branje, sprehod in kakšna kavica s prijatelji, klepet z Laščani.
Kaj vas pri delu izpopolnjuje?
Mislim, da moraš nekaj početi in se z nečim ukvarjati, dokler se lahko. Včasih je bila to služba, saj sem zelo rada opravljala svoj poklic. Še vedno hodim v Dom starejših Laško kot prostovoljka in vesela sem, ko lahko nekomu pomagam.
Zelo radi fotografirate. Kaj je tisto, kar se vam zdi, da je vredno ujeti v fotografski objektiv?
Ljudje včasih vprašajo, kakšen fotoaparat imam, ampak mislim, da to ni bistvo. Pomembno je tisto, kar vidimo z očmi. Všeč so mi posnetki starejših predmetov, na primer kakšna stara vrata, hiša ali hodniki, pritegne me tudi narava, sploh zdaj v jesenskem času, ko je polno čudo-
Majda Velikonja
občinski praznik
vitih barv in ko se sprehajaš po parku lahko na vsakem koraku narediš prekrasne posnetke. Ko sem še delala v domu, so mi bili zanimivi tudi portreti starejših ljudi.
Veliko vam pomeni ohranjanje kulturne dediščine. Kakšen je pomen ohranjanja le-te oziroma ohranjanja dediščine v naši občini?
Ohranjanje dediščine se mi zdi zelo pomembno, saj je to naša zgodovina.
Désirée Kolarec
Désirée Kolarec, dobitnica kristalnega grba, se je z likovno umetnostjo seznanila že kot otrok. »Takrat mi jo je približala moja mama, ki je sama umetnica. Vzgojena sem bila v tem duhu in odnos do umetnosti je postal del mene s pomočjo velike podpore celotne družine,« pravi Désirée. Ljubezen do umetnosti jo je vodila v Ljubljano, kjer je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, študij pa nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer se je odločila za smer industrijskega oblikovanja. Eno izmed njenih del ste lahko letos občudovali tudi na prsih Francozev, Litovcev in Špancev. Zasnovala je namreč odličja za letošnje evropsko prvenstvo v košarki.
Zasnova odličja za eno največjih športnih tekmovanj pri nas je velikega pomena in hkrati izziv. Kako je prišlo do sodelovanja? Kaj vam (izziv) pomeni?
Evropsko prvenstvo v košarki ni le eno največjih športnih tekmovanj pri nas, temveč tudi na evropski ravni. Zato je oblikovanje odličja za tovrsten dogodek resnično ogromen izziv. Košarkarska zveza Slovenije je Zlatarno Celje, kot najkakovostnejšega proizvajalca nakita pri nas, povabila k sodelovanju. Kot delu oblikovalske skupine so nalogo zaupali meni. Po predstavljenem predlogu se je naročnik odločil za izbranega. Kasneje ga je potrdila FIBA Europe in tako se je zgodba začela.
Koliko časa ste potrebovali za zasnovo kolajne? Kje ste dobili navdih?
Vsak dan, ko grem mimo železniške postaje, me je strah, da bodo podrli vremensko hišico in upam, da jo bodo ohranili ali prenesli drugam.
Kakšni so vaši spomini na mladost?
Laščani smo se med seboj veliko družili, ni bilo razlik med nami. Ni bilo televizije, računalnikov, bili smo veliko v naravi. Poleti smo se kopali v Savinji in upam, oziroma želim, da bi se lahko ponovno.
Težko je določiti točne časovne omejitve. Z gotovostjo pa lahko rečem, da je projekt aktivno trajal približno eno leto. Osebno besedo navdih nerada uporabljam. Gre namreč za termin, ki deluje zelo lahkotno. Redkokdaj se projekt razsežnosti kot je medalja za Eurobasket prične z navdihom. Ko oblikovalec prejme t. i. »Brief« za projekt, začne nalogo s poglobljeno raziskavo, ki ga počasi vodi do začetka oblikovanja po zastavljenih parametrih. Ko je konceptualna zasnova nadgrajena s skico oblikovne zasnove, se začnejo načrtovanje, modeliranje, sodelovanje pri izdelavi vzorčnega modela in tako naprej vse do končnega izdelka.
Kje iščete oz. najdete navdih za oblikovanje?
Pri snovanju idej se opiram na svet okoli sebe. Včasih gre za zgodovino, včasih za ljudi, ki me obdajajo, naravo.
Kaj vas pri oblikovanju navdušuje?
Celoten proces, ki je zelo kompleksen. Vsak del te zgodbe je zanimiv po svoje.
S kakšnimi izzivi ste se že soočali pri svojem delu? Kako jih premagate?
Odkar se šolam oziroma delam na področju oblikovanja in likovne umetnosti sem soočena s takšnimi in drugačnimi izzivi. To je na nek način definicija tega dela. Izziv za izzivom. Kot vemo, ni ovir, so samo izzivi, ki jih skušam najbolje premagovati. Vedno z zanimanjem sprejmem nove naloge in se jih zagnano lotim.
Šolali ste se tudi v Avstriji. Kakšne so razlike med slovenskim in avstrijskim šolanjem umetnosti? Kje so prednosti tujine in kje so prednosti Slovenije?
Tako je. V letu, ko je bil Linz prestolnica kulture, sem študirala na njihovi Kunstuniversität Linz. Vsak sistem ima po svoje prednosti. Ne bi mogla reči, da je kateri od njiju boljši. Lahko pa rečem, da mi je bil odnos profesorjev v tujini v globalu bližji. Temeljil je na prijetnem odnosu z brezpogojnim predajanjem velike mere znanja.
Z Zlatarno Celje ste sodelovali pri diplomski nalogi, kjer ste oblikovali serijo
Pozimi smo se sankali in smučali po vseh strminah okoli Laškega in na Šmohorju. Prometa ni bilo veliko in čudovito je bilo sankanje po strmih ulicah (z gradu, iz Šmihela). Imeli smo telovadnico in kino, pa tudi »Hum in Savinjo« ter našo Štefko - Laščani že vedo. Ko pridemo skupaj stari Laščani, vedno obujamo spomine in se pogovarjamo o starih časih. Ja, veliko smo se družili, imeli smo lepo mladost in imamo lepe spomine.
prstanov. Vas zanima oblikovanje nakita oz. kaj vas kot oblikovalko najbolj zanima?
Svojega dela ne bi želela opredeliti zgolj na eno panogo znotraj oblikovanja. Trenutno najbolj aktivno delujem na področju oblikovanja nakita. Diplomirala sem iz serije prstanov posvečenih Barbari Celjski. Pri obliki prstana je upoštevano predvsem moje videnje te nadvse mogočne vladarice. Kot oblikovalko pa me zanima tako oblika sama po sebi kot vsebina, ki jo ta predstavlja.
Kje ste dobili inspiracijo za diplomsko nalogo?
Kot že ime prstana pove, je glavna ak-terka zgodbe za prstanom Barbara Celjska, ki v znameniti sagi Celjskih grofov izstopa kot ženska avantgardnih dosežkov za takratni čas. Name je naredila izrazit vtis. Glede na to, da sem oblikovalka, sem njeno zgodbo pripovedovala skozi obliko.
Kje vidite prihodnost mladih slovenskih oblikovalcev? Je prihodnost za vas v Sloveniji ali se več priložnosti kaže v tujini?
Prihodnost oblikovalcev je tam, kjer si jo bomo ustvarili. Mislim pa, da za sposobne ljudi, ki so akademsko podkovani, zelo zavzeti in zares predani svojemu delu, ne bo težav. Želja po oblikovalcih v slovenskih podjetjih je vedno večja, žal pa želja po njihovem plačilu malo manjša. Čutim, da se bodo razmere spremenile s pomočjo tistih, ki dan za dnem dokazujejo, da se vlaganje v kvaliteten oblikovalski kader na koncu zelo izplača.
Kaj vam pomeni prejeti kristalni grb? Kaj pomeni za vaše nadaljnje delo?
Kristalni grb je zelo lepo priznanje za minulo delo. Zato sem počaščena, da so mi ga v Občini Laško poklonili. Takšna priznanja so vedno tudi spodbuda za nadaljnje delo. Zato podpiram odločitev občine, da pokloni priznanje tudi mlajšim, ki imamo pred sabo še dolgo pot dela in nam služi kot vodilo in potrdilo, da smo na pravi poti. Tako, da lahko rečem le, hvala.
5
občinski praznik
Akademik prof. dddr. Jože Maček
Kaj vam pomeni prejeti pečat?
Vesel sem vseh občinskih priznanj, prevsem zaradi tega, ker je to priznanje domačinov. Dobil sem najrazličnejša priznanja na mnogih, bolj formalnih ravneh, tu pa je nekoliko drugače, kar mi veliko pomeni.
Vaše akademsko področje je obsežno, veliko ste napisali v akademskih krogih, veliko pa ste naredili tudi za Laško. Kaj pomeni knjiga Laško skozi stoletja za naš kraj?
Brez kakršnekoli hvale - to je temeljno delo. Kaj takšnega do zdaj o Laškem še ni bilo spisanega. O gospodarstvu je že bilo nekaj napisano, ampak ne tako obsežno in izčrpno. Tudi o nacionalnem vprašanju, o Avstro-Ogrski, še ni bilo niti približno tako podrobno opisano kot zdaj. Dobro je zajeto tudi okupacijsko obdobje, čeprav ne tako izčrpno kot bi bilo dobro, ker o tem obdobju preprosto ni objav - znanstvenih prispevkov, ki bi jih lahko uporabil, ni. So samo laični zapisi, ki so dobri, ampak ti niso absolutno zanesljivi in natančni. Zapisov za to medvojno dogajanje v Laškem ni - ali niso zapisani ali pa so tisti, ki so jih zapisali, bili ubiti. Pisati zgodovino brez zapiskov pa je nemogoče.
Kako dolgo ste pripravljali knjigo?
Težko ocenim, ker nisem počel le tega, saj imam v delu veliko stvari. Če bi občina Laško od nekega zgodovinarja naročila takšno knjigo, menim, da bi moral ta zgodovinar, ki ne bi poznal Laškega, kar je moja prednost, delati najmanj dve leti in pol ali tri leta. Sam sem manj, saj sem že veliko pisal o Laškem in
okolici ter sem delno uporabil tudi ta dela. Dela je bilo vsekakor veliko.
Kaj pripravljate v prihodnje?
Sem že toliko star, da bi lahko nehal (smeh). Nekaj malega že še, ampak to ni noben tako velik projekt, kot je ta debela knjiga.
OBČINA LAŠKO
■	n 1
- ■ v. --i:
■v
Vabljeni v TIC Laško k ogledu in nakupu knjige Laško skozi stoletja, v kateri avtor, dddr. Jože Maček,
na zgoščen in njemu lasten pregleden način opisuje dogajanja v naših krajih, za katere črpa vire iz številnih zgodovinskih zapiskov in listin ter svojega dolgoletnega dela na domoznanskem področju.
Cena: 25 EUR
|/ TIC Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško
T 03 733 89 50, E tic@stik-lasko.si, I www.stik-lasko.si Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 in ob sobotah od 9.00 do 14.00
Miro Zupančič_
Kaj pomeni prejeti pečat za vaše delo?
Nagrada mi pomeni zelo veliko. Že več kot 50 let sem v tujini in ko pridem domov se počutim dobrodošlega. Srečo in umetnost sem iskal v tujini in ko pridem nazaj, ko vidim, da se moje delo upošteva, sem vesel. Rad promoviram domači kraj in nagrado bom ponesel nazaj v New York med Slovence, kjer bom tudi povedal, kako lepo je tu in da je Slovenija kulturno še vedno močna. To mi je zelo v čast.
Razstavljali ste po celem svetu. Kako pa je razstavljati v Sloveniji, v domačem kraju?
To je že tretja razstava v domačem kraju. Ljudje mi gredo zelo na roke, kar zelo
6
cenim, zato tudi rad prihajam sem in razstavljam. Imam veliko kolekcijo slik, da lahko, če je potrebno, razstavljam na več krajih istočasno. Dela v tujini se izgubijo - danes je, jutri ni. Zato mi razstavljanje tu veliko pomeni, saj, kar je v Sloveniji, bo tudi v Sloveniji ostalo.
Kje črpate ideje za svoja dela?
Delam tako, kakor znam. Tujina mi je pomagala, da sem izpopolnil svoje znanje, da lahko ustvarjam duševno. Moje slike so moje življenje. Pregovor, da več kot vidiš, več veljaš in več znaš, velja.
Kaj pomeni nagrada za vaše nadaljnje delo?
Nagrada pomeni, da se bom z veseljem spet vračal v Slovenijo - če ne prej, se bom v pol leta vrnil in ponovno imel razstavo. Daje mi veselje in voljo, da se vrnem in delam doma, ker je Slovenija res lepa in zame ni lepšega kraja na svetu. Sem že veliko videl, a še vedno najrajši pridem domov.
Nika Košak Foto: Foto Fleš
občinska uprava
MOJA DEŽELA -LEPA IN GOSTOLJUBNA
TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠE UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO_
Na občinski ravni smo tudi letos izvedli tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Strokovna komisija je julija izvedla oglede prijavljenih kandidatov ter na podlagi določenih kriterijev pripravila ožji izbor tekmovalcev. Seveda so svojo odločitev podali tudi občani in s spletnim glasovanjem oblikovali 50 odstotkov celotne ocene.
Občina Laško podeljuje priznanja in nagrade (darilni bon za nakup cvetja) za dosežena prva tri mesta. 7. novembra, na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Laško, je župan Franc Zdolšek podelil priznanja in nagrade najboljšim.
Letos so najlepše vasi, zaselki, naselja in ulice prejeli tablo, ki bo označevala dosežek krajanov v okolju. Tablo predstavlja okvir, skozi katerega bo vsak mimoidoči videl živo sliko okolja. Zato upamo, da bodo ponosni lastniki nagrade še naprej tako vestno skrbeli za urejeno okolje.
Letošnji nagrajenci tekmovanja so:
V kategoriji najbolj urejena VAS/ZASELEK/NASELJE/ULICA: 1. mesto: ZASELEK VELIKO ŠIRJE
(KS ZIDANI MOST)
2.	mesto: ZASELEK SPODNJA REČICA (KS REČICA)
3.	mesto: TRSTENIŠKA ULICA (KS RIMSKE TOPLICE)
V kategoriji najbolj urejena HIŠA: 1. mesto: DANICA IN ZVONKO DEBELAK, BREZNO 9 (KS SEDRAŽ)
2.	mesto: MILENA POGLAJEN, LA-HOMNO 43 (KS MARIJA GRADEC)
3.	mesto: MILENA IN JOHANN KER-SCHBAUMER, OJSTRO 31 (KS LAŠKO)
V kategoriji najbolj urejena KMETIJA:
1. mesto: DRUŽINA BOŽIČ - PEK-LAR, BELOVO 4 (KS SEDRAŽ)
2.	mesto: DANICA IN DRAGO FRECE, ŽIGON 3 (KS VRH NAD LAŠKIM)
3.	mesto: DRUŽINA SLADIČ - KALI-ŠNIK, VELIKO ŠIRJE 21 (KS ZIDANI MOST)
V kategoriji najbolj urejen JAVNI OBJEKT/PODJETJE: 1. mesto: OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, PODRUŽNIČNA ŠOLA ŠENTRUPERT, ŠENTRU-PERT 89 (KS ŠENTRUPERT)
2.	mesto: THERMANA, D. D., DOM STAREJŠIH LAŠKO, ZDRAVILIŠKA CESTA 20 (KS LAŠKO),
3.	mesto: GOSTILNA ČATER, SABINA ČATER, S. P., MARIJA GRADEC 34 (KS MARIJA GRADEC).
Edina Memic
CERTIFIKAT ODLIČNOSTI ZA ČEBELARSKI TURIZEM
6. decembra je na Čebelarski zvezi Slovenije potekal Dan čebelarskega turizma, na katerem so bili med drugim podeljeni tudi certifikati odličnosti za certificirane ponudnike čebelarskega turizma. Čebelarska zveza Slovenije je namreč v letu 2013 uvedla program certificira-nja ponudnikov čebelarskega turizma, v katerega so se lahko vključili vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo in tudi tisti, ki to načrtujejo. Certifikate je prejelo 20 ponudnikov čebelarskega turizma, med njimi tudi Čebelarstvo in lectarstvo Šolar, za kar jim iskreno čestitamo.
Zaposleni na Občini Laško, ki je na lanskem Dnevu čebelarskega turizma med 37 prijavljenimi občinami zasedla 2. mesto na področju ohranjanja okolja in čebel, smo skupaj s ponudniki čebelarskega turizma v občini Laško in STIK-om tudi v letu 2013 aktivno promovirali čebelarski turizem kot turistični produkt z visoko dodano vrednostjo tako doma kot v tujini. Verjamemo, da je čebelarski turizem eden ključnih segmentov zelenega gospodarstva, zato upamo, da bomo ob letu osorej lahko čestitali tudi ostalim nosilcem čebelarskega turizma v desti-naciji sotočja dobrega. Ključ do uspeha je v moči povezovanja znanj, zato lahko na tem področju z optimizmom zremo v prihodnost.
Občina Laško in STIK
7
občinska uprava
INVESTICIJE
Javni vodovodi v letu 2014
Tako kot vsaka zadeva so aktivnosti za leto 2014 v precejšnji meri odvisne od pripravljenih dokumentov, ki so se do prave stopnje uspešno pripravili v letu 2013.
Vrtalna garnitura na območju vodnih virov Trije studenci nad Jurkloštrom.
Aktivnosti, ki se bodo vodile v letu 2014 na področju oskrbe z vodo so predvsem:
•	izgradnja vodovoda v Mali Brezi (37 gospodinjstev), Bukovci (10 gospodinjstev), Harju in Bukovju (6 gospodinjstev), Šentrupertu (6 gospodinjstev);
•	pridobivanje projektne dokumentacije s pridobitvijo služnostnih pogodb za gradbeno dovoljenje za vodovod Zgornja Rečica, Brstnik, Tovsto, Zahum, Ojstro;
•	nadaljevanje priprave projektne dokumentacije za vodovod Rimske Toplice - Laško;
•	vključitev novih količin vode iz nove vrtine Trije studenci v sistem (v letu 2013 je bila napravljena 147 metrov globoka vrtina, iz katere bo moč v omrežje transportirati dodatnih 5l/s vodnih količin);
•	priprava izhodišč za vodovod Paneče. V letu 2014 je predvideno, da se bo na
lokalni ravni pripravil nov strateški dokument, ki bo podal aktivnosti v prihodnjih letih do leta 2020.
Javna kanalizacija v letu 2014
V	letu 2014 se bo nadaljevalo s priključevanjem objektov na ločen kanalizacijski sistem, ki se zaključuje na čistilni napravi v Modriču.
V	začetku leta se bo zaključilo z izgradnjo kanalizacije na predelu Debra, nadaljevalo z izgradnjo na območjih v Kidričevi ulici, Valentiničevi ulici, Kaju-hovi ulici, Podhumski ulici, Taborju in priključitvijo območja Kobivjek na ločeno kanalizacijsko omrežje.
V	začetku pomladnega dela leta se bo pristopilo k izvedbi kanalizacije in tudi ostale infrastrukture na območjih Pod gradom in Pot na grad. Vsi zgoraj omenjeni projekti se deloma financirajo iz pridobljenih evropskih sredstev.
Pripravljala se bo projektna dokumentacija za gradbena dovoljenja s služnostnimi pogodbami za območja Sp. Rečice in Marija Gradca.
Nadaljevalo se bo z aktivnostmi za uskladitev razmerij med Občino Laško, Pivovarno Laško in WTE-jem.
Območje Brezno - Belovo - Sedraž zajema svojo aglomeracijo. Ker je gostota poselitve velika, bo potrebno za ta območja še dodatno poskrbeti, da bodo komunalne odpadne vode odvajane in očiščene na predpisan način do konca leta 2015. Občina Laško in Hrastnik že imata pripravljene skupne projektne rešitve na nivoju idejne zasnove. Ker se pripravlja nova finančna perspektiva, skupaj računamo, da bomo ta projekt uspešno uvrstili v pridobitev kohezijskih sredstev.
V	prihajajočem obdobju bo potrebno aktivnosti usmeriti tudi v zagotavljanje čiščenja odpadnih komunalnih voda v Šentrupertu, Zidanem Mostu, Zg. Rečici, Hudi Jami in Jurkloštru.
Poseben problem so male čistilne naprave, ki jih bo na podeželju potrebno imeti do leta 2017, kakor to opredeljujejo državni operativni programi. Ker se zavedamo, da bo uresničitev teh zahtev za ob-
čane izjemno zahtevna, nameravamo in načrtujemo, kako in na kakšen način bi lahko ponudili občanom nakup in montažo malih čistilnih naprav, da bi te bile čim bolj dostopne.
Izvajanje kanalizacije in ostale infrastrukture na območju Debra.
Občinski prostorski načrt (OPN)
Konec oktobra 2013 je Občina Laško na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor na usklajevanje dostavila OPN ter okoljsko poročilo.
Okoljsko poročilo je bilo odstopljeno Sektorju za celovito presojo vplivov na okolje, Ministrstvu za zdravje, Zavodu za gozdove, Agenciji Republike Slovenije za vode, Zavodu za kulturno dediščino, Zavodu za naravno dediščino ter Direkto-ratu za kmetijstvo. Po pridobljenih ugotovitvah iz njihove strani, bo potrebno okoljsko poročilo v posameznih delih še dopolniti in uskladiti.
Ko bodo te zadeve usklajene, bo Občina Laško lahko pristopila k izvedbi javne razgrnitve in obravnave OPN in okoljske-ga poročila. Predvidevamo, da bo postopek sprejemanja OPN zaključen v prvi polovici leta 2014.
V tem strateškem dokumentu bodo na novo dane možnosti novih pozidav in prostorskih ureditev, tako v območju urbanističnega načrta mesta Laško, Rimskih Toplicah in sedmih lokalnih centrov (Vrh nad Laškim, Šentrupert, Zidani Most, Sedraž, Marija Gradec, Zg. Rečica, Jurkloš-ter), kakor tudi v odprtem prostoru.
Luka Picej
Izgradnja žalnice Laško
Laščani smo končno dočakali začetek gradnje nove žalnice. Že takoj na začetku gradnje so se sicer pojavila nepredvidena dela, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Pri izvajanju rušilnih del na delu starega objekta se je izkazalo, da so obstoječe nosilne stene in temelji, ki v gradbenem dovoljenju niso bili predvideni za rušenje, v tako slabem stanju, da jih je bilo potrebno porušiti, in sicer zaradi zagotovitve stabilnosti objekta in nosilnosti temeljev. Za to pa je bilo pot-
rebno pridobiti dopolnilno gradbeno dovoljenje, kar je oviralo nemoteno gradnjo objekta in prestavilo rok dokončanja za
približno tri mesece, do sredine marca 2014. Upamo, da bo izvajalcu, kljub zimskemu obdobju, uspelo dokončati objekt v predvidenem roku. Trenutno se izvajajo gradbena betonska dela, ki s svojo podobo že nakazujejo gabarite novega objekta. Predvideno je, da bodo do sredine decembra poleg sten zabetonirane tudi stropne plošče, tako da se bodo lahko začela izvajati tudi obrtniška dela in instalacije znotraj objekta.
Andrej Kaluža, Marjan Salobir
8
občinski svet
OBČINSKI SVET LAŠKO
Novembrska seja_
19. seja občinskega sveta je potekala 6. novembra.
Na seji je bil sprejet Odlok o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2013 ter Odlok o proračunu Občine Laško za leto 2014 v 1. obravnavi. Sprejeti so bili tudi Sprememba cenika uporabe šolskih prostorov v občini Laško, Poročilo o potrjevanju investicijske dokumentacije za obdobje od 15. 4. 2013 do 15. 10. 2013, Odlok o razveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško ter Letno poročilo o delovanju čistilne naprave Laško za leto 2012.
Na seji so svetniki razpravljali o reševanju problematike glede čistilne naprave Laško. V razpravi so sodelovali tudi Robert Bizjak, predstavnik WTE GmbH, Matej Oset, predstavnik Pivovarne Laško, ter Anja Jandrok, odvetnica Občine Laško.
Decembrska seja_
18. decembra bo potekala 20. redna seja občinskega sveta.
V novembru nas je pretresla vest, da je občinski svet izgubil svojega člana Danijela Dobrška. Spominjali se ga bomo kot vestnega svetnika, ki je vedno aktivno sodeloval na sejah s pozitivnim in optimističnim pristopom, konstruktivnimi kritikami in razpravami. Dobrška bo v občinskem svetu nadomestila Milena Počivalšek, naslednja iz liste DeSUS-a v 3. volilni enoti.
Občinski svetniki bodo na 20. seji obravnavali Pravilnik o protokolarnih obveznostih Občine Laško, predloge za podelitev priznanj Antona Aškerca ter predlog o odpovedi decembrske sejnine v korist osnovnošolcem v okviru akcije »Podari malico«.
Osrednja točka dnevnega reda bo sprejem proračuna Občine Laško za leto 2014. Med drugim bosta v obravnavi tudi Sklep o določitvi višine izhodiščne najemnine za poslovne prostore in kmetijska zemljišča v letu 2014 ter Poročilo o porabi sredstev stalne proračunske rezerve v letu 2013.
Na področju okolja, prostora in komunalne dejavnosti bodo obravnavani Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Laško, Odlok o spremembah in dopol-
nitvah Odloka o zazidalnem načrtu za proizvodno-obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (OPPN), Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za leto 2014, Program vodooskr-be s pitno vodo za leto 2014, Elaborat o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov, Elaborat o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter Elaborat o oblikovanju cene zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini Laško.
Na področju družbenih dejavnosti pa bodo svetniki obravnavali Letni program športa za leto 2014, Akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v občini Laško za obdobje 2014-2017 ter Zaključno poročilo o izvedbi investicije »Glasbena šola La-ško-Radeče«.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Tanja Grabrijan
IN MEMORIAM
Danijel Dobršek 11.12.1953 - 14.11.2013
Odšel je še en borec za pravice majhnih ljudi
Naša življenja so kot daljice, v začetku in na koncu omejena z dvema kra-jiščema, rojstvom in smrtjo. Nekatere so krajše in močnejše, druge daljše in tanjše. Daljice naših življenj se križajo in dotikajo z različnimi drugimi dalji-cami, življenji ljudi - povečini so srečanja zanimiva, kdaj tudi trpka. Še posebej trpke pa so novice, da nekoga, ki si ga poznal in videl še pred nekaj dnevi, ni več. Udari, poči ... Besede »Nenadoma nas je zapustil...« pa dobijo oster
kovinski zven, v ustih okusiš - ne da bi vedel, zakaj - okus svinca. Tako je bilo, ko sem slišala za novico o smrti Danijela Dobrška.
Nazadnje sem ga videla na seji laškega občinskega sveta, nekaj dni prej. Ni se oglasil, ni šel za govornico, kar mi je bilo - domišljam si, da nekatere ljudi in reči že kar dobro poznam -čudno. Vedno je bil, ko je šlo za tako pomembno reč, kot je debata o čistilni napravi, glasen, na trenutke direkten in odkrit, tudi oster do tistih, ki so za to odgovorni. Res je potem vedno znal stopiti tudi korak nazaj, če je bilo treba, vedno je razumel argument, tudi če ni bil izražen jasno ali povedan do konca. In to je naredil tako hipno, da si njegovo reakcijo opazil šele potem, ko je bila že gotovo dejstvo. Najbrž poklicni refleks - ravnati razumno in odgovorno, predvsem pa hitro, čeprav bi kdo rekel, da gre za predajo bitke. Znal je žrtvovati to in ono potezo, tudi bitko, v pričakovanju, da bo vojno dobil.
Bil je veder človek, ne spomnim se, da bi ga kdaj videla slabe volje, mrkega obraza, ali da bi bil bolan. Nikoli.
Vedno zdrav kot dren, poln energije in dobre volje. Da poklepeta s tem ali onim, da kaj uredi, komu pomaga. Zlasti majhnemu človeku, takemu, ki je pomoči res potreben. Edino, kar ga je iskreno ujezilo, je bila visoka politika. Takrat je zmajal z glavo in zavzdihnil »Le kam to vodi, res nas je škoda .« Zato je s toliko večjo skrbjo in tenko čutnostjo deloval na lokalni ravni, v krajevni skupnosti in na občinski ravni. Res aktivistično. Dobre zamisli, svoje, še bolj pa tiste, ki so zrasle na kakšnem drugem zelniku, je goreče podprl in zagovarjal. Pravi borec in aktivist. No, pozoren opazovalec je tudi hitro ugotovil, s čim se je ukvarjal v poklicnem življenju. Videlo se je, da zelo hitro, mimogrede, zna oceniti, kdo so »Dobri in Slabi fantje«, kaj je trda pest in trd prijem. In kako neznansko srečen je, da je obdobja, ko mu tega ni treba več presojati za ljubi kruhek, konec. Četudi je svoj poklic opravljal z vsem znanjem, skrbjo in tudi zelo predano. Neznansko je bil hvaležen, da je lahko, ko mu torej tega ni bilo treba več delati, delal le dobre reči, za majhnega člo-
9
davčna uprava/upravna enota
veka. Zato je bil pripravljen žrtvovati veliko časa, pa tudi vso svojo poklicno spretnost, znanje psihologije in drugih reči, ki jih je osvojil. Da je nastalo kaj plemenitega in dobrega.
Sam je znal uporabiti tudi diplomacijo, če je vedel, da bo rezultat boljši. Rad je slišal kakšen protiargument in rad je videl, če je njegovim argumen-
tom znal prisluhniti tudi sogovornik. Občudoval je ljudi, ki znajo poslušati in slišati tisto, kar sporoča.
Če pa je sogovornik znal povedati javno, na glas in naravnost, brez ovinkov in celofana, tisto, kar je bilo tisti hip treba in na mestu, pa je takega sogovornika naravnost občudoval.
Tudi sam je rad kaj povedal, tudi jav-
no, če je bilo treba. Kdo ve, kaj vse bi še imel povedati in narediti. Tisto, kar je dal drugim, pa ne more vzeti niti pre-hiter trenutek slovesa. Še manj dejstvo, da ga je pokončala nesreča z orožjem, s katerim se je družil dobra štiri desetletja, tako poklicno kot v prostem času.
Boža Herek
fC&j REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DAVČNA UPRAVA
Če pohitite, se je še mogoče izogniti izvršbi_
Trenutno je v postopku izvršbe 23.500 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 evrov.
Davčna uprava RS apelira na vse davčne dolžnike, da čim hitreje poravnajo svoje obveznosti. Na ta način se lahko izognejo stroškom in drugim neprijetnostim davčne izvršbe. V nasprotnem primeru bodo v kratkem
tudi vsi manjši davčni dolžniki prejeli sklepe o davčni izvršbi. Trenutno je v postopku izvršbe 23.500 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 evrov oziroma okoli 8.300 dolžnikov z dolgom dobrih 20 evrov. Stroški davčne izvršbe tako mnogokrat presegajo davčni dolg. Povedano drugače: zavezanec z dolgom 20 evrov plača tudi stroške izvršbe, ki lahko znašajo 50 evrov ali več (odvisno od števila TRR zavezanca in načina davčne izvršbe).
Zavezanci lahko informacijo o natančni višini dolga pridobite na telefonski številki 08 209 00 00, od ponedeljka
do petka v času uradnih ur ali vprašanja posredujete na enega od elektronskih naslovov: gp.durs-kp-urf@gov.si, gp.du-rs-mb-urf@gov.si, gp.durs-br-urf@gov. si, in gp.durs-ms-urf@gov.si. Zavezanci, ki ste identificirani kot uporabniki eDavkov, lahko preverite stanje dolga z vpogledom v eKartico.
Poudarjamo, da dosledno izpolnjevanje davčnih obveznosti vodi v znižanje davčnih stopenj ter s tem manjšo davčno obremenitev državljanov.
Služba za odnose z javnostmi, DURS
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Osebni dokumenti
Vsak polnoleten državljan Republike Slovenije mora imeti veljaven osebni dokument, opremljen s fotografijo (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali orožni list). Osebni dokument se uporablja za dokazovanje vaše istovetnosti. Če nimate veljavnega nobenega osebnega dokumenta, lahko naletite na težave pri urejanju zadev, kjer je potrebno dokazati istovetnost (npr. na banki, pošti, sodišču, pri drugih državnih in lokalnih organih).
Predlagamo vam, da si, v kolikor nimate nobenega veljavnega osebnega dokumenta, uredite osebno izkaznico, ki je v primeru, da polnoletna oseba nima drugega veljavnega osebnega dokumenta, tudi obvezna (Zakon o osebni izkaznici, Uradni list RS, št. 35/2011).
Vlogo za izdajo osebne izkaznice lahko vložite na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Republiki Sloveniji. Vlogi morate priložiti fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm (fotografija ne sme biti
10
poškodovana, ne sme imeti madežev, kazati pa mora tudi pravo podobo in ne sme biti retuširana) in staro osebno izkaznico oziroma drug identifikacijski dokument. Cena osebne izkaznice je 18,77 evrov. Izdelano osebno izkaznico boste prejeli po
pošti ali jo prevzeli osebno na upravni enoti oziroma krajevnem uradu, odvisno od vaše odločitve.
Oddelek za upravne notranje in splošne zadeve Upravne enote Laško
Vefikp sreče it; fepift sanj, prinese naj božični dan!
'Veselja in ponosa naj pofn do dim samostojnosti iti enotnosti!
V novem fetu pa ttičs^bi samo vt'[iS\f> (epih dni!
'
m	\J t t
* ' * >
T * ' ^
Zaposfeni 'Upravne enote Ctišfco	, -
krajevne skupnosti
KS REČICA
V zadnji številki našega Biltena v tem letu bomo ob predstavitvi naših aktivnostih krajši kot ponavadi, saj smo v pripravi nalog, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Ena izmed pomembnejših je seveda povezana s sprejetim proračunom Občine Laško, v katerem si v okviru občinskega sveta prizadevamo, da bi bile za leto 2014 uvrščene naslednje večje investicije,
in sicer izgradnja parkirišča pri žalnici, ureditev vaškega jedra pri šoli, sanacija šole in težko pričakovana izgradnja javnega vodovoda Zgornja Rečica. V okviru predvidenih del na javnih poteh pa bomo lahko kaj več napisali v spomladanskem času. S 15.novembrom se je pričela tako imenovana zimska sezona za udeležence v prometu in v okviru naših pristojnosti smo organizirali zimsko službo, kjer je opredeljena v Planu zimske službe (ob-
javljen je na www.recica.si, pod rubriko Aktualno). Na osrednji občinski proslavi ob občinskem prazniku je bilo v okviru občinskega tekmovanja drugo mesto za urejeno naselje podeljeno Spodnji Rečici, od hišne št. 45 do 49, za kar se vsem akterjem iskreno zahvaljujem. Na koncu, spoštovani krajani naše KS, naj vam zaželim srečno in zdravo leto 2014.
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
KS MARIJA GRADEC
Otvoritev notranje prenove Kulturnega doma Marija Gradec
Zapiski, ki omenjajo kulturni dom na Marija Gradcu, segajo v leto 1948. Takrat so s pomočjo prostovoljnega dela krajanov ter njihovih prispevkov v denarju, materialu in prevozih, zgradili kulturni dom, in sicer na mestu, kjer je stalo gospodarsko poslopje. Skozi vsa ta leta so se ustanavljala razna društva in sekcije, kar se je posledično odražalo z dograjevanjem in posodabljanjem prostorov. Vsi, ki so upravljali z domom, so se vsak po svojih močeh trudili, da je bil čim bolj uporaben in vzdrževan.
Mi smo si tokrat zadali nalogo, da zamenjamo dotrajana okna, vrata in talne obloge, saniramo vlažne prostore ter obnovimo zunanje stopnišče s pripadajočo teraso. To nam je v treh letih s pomočjo Občine Laško, ki je dela financirala, tudi uspelo. V prihodnje si želimo še zunanjo preobrazbo, to je fasado z izolacijo, vendar nam to trenutno ovira cesta, ki poteka preblizu poslopja. 20. novembra smo pripravili ogled prenovljenih prostorov, sledil je krajši kulturni program, nato pa smo zaključili z druženjem v gostilni Čater. Tako smo se želeli zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je dom lepši in uporabnejši.
Aktivni smo bili tudi na drugih področjih, ki so v sklopu delovanja krajevne skupnosti. Gramozirali smo javne poti, ki so v našem upravljanju, preplastili najbolj potrebne odseke asfaltnih poti, izvedli interventne sanacije plazov ter urejali odvodnjava-
nja. Zaradi časovne stiske se niso izvedli določeni projekti, so pa prestavljeni na prihodnje leto.
Pripravljamo tudi spletno stran, v kateri bodo predstavljeni razni podatki o Krajevni skupnosti Marija Gradec, hkrati pa bo tudi prikazano naše delovanje. Vsem krajankam in krajanom Marija Gradca pa bi ob tej priliki zaželel prijetne božične praznike in vse lepo v letu 2014.
Predsednik KS Marija Gradec Martin Brečko
KS VRH NAD LAŠKIM
Po Kranjskem in Dolenjskem nazaj na Štajersko_
Svet krajevne skupnosti Vrh nad Laškim in Vaška godba Vrh sta tudi letos organizirala tradicionalni jesenski izlet za vse, ki med letom tako ali drugače pripomorejo k temu, da delo v kraju poteka nemoteno. Sobotni jutranji kavi in ogledu zunanjosti neogotske katedrale sv. Martina v Šmartnem pri Litiji je sledil ogled gradu Bogenšperk.
Gre za obnovljen, v muzej preurejen renesančni grad. Grad je v 17. stoletju kupil polihistor Janez Vajkard Valvasor. V gradu je med drugim uredil grafično
delavnico in knjižnico. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knjige Slava vojvodine Krajnske se je Valvasor zadolžil in bil leta 1692 prisiljen prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi ter se z družino preseliti v Krško. Objekt gradu in grajski park so bili predmet načrtne obnove od leta 1972 dalje. Danes objekt poleg muzejskih zbirk gosti tudi protokolarne in poročne obrede.
Pot smo nadaljevali proti edinemu še delujočemu cistercijanskemu samostanu v Sloveniji, Stični. Samostan je v skoraj 900-letni zgodovini s svojim vplivom zaznamoval gospodarsko, kulturno in versko življenje Slovenije. V samostanu si lahko poleg muzeja krščanstva na Slovenskem ogledate še baziliko Žalostne Matere Božje in križni hodnik. Na ogled
so tudi meniške delavnice ter zbirka čebelarskega in poljedelskega orodja.
Med udeleženci izleta pa je izredno veliko zanimanja požela Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem. Muzej je posvečen kozolcem, slovenski arhitekturni posebnosti. Gre za predstavitev zgodovinskega razvoja 19 kozolcev Mi-renske doline, od načina njihove gradnje do vzdrževanja in zaščite lesa. Podobno, kot je bilo pri projektu kozolca na Slogih v Tevčah, so tudi v Šentrupertu ob izvajanju projekta oživeli nekateri stari, že skoraj pozabljeni poklici.
Na poti so za dobro razpoloženje skrbeli frajtonarji pod vodstvom Romana Zeliča in člani vaške godbe pod vodstvom Ivana Medveda. Za varen in udoben prevoz je bil zadolžen M&M Tours
11
krajevne skupnosti
z vodičko, za gastronomske užitke pa Vinska klet Mastnak ter Restavracija in picerija Felicijan. Vsem organizatorjem in sodelujočim še enkrat hvala.
Stanka Jošt
»Prav lepa je šentlenarska fara«_
Na sam praznik farnega patrona je bilo v »Šentlenartu«, kot mu še večina tamkajšnjih prebivalcev reče, še posebej slovesno. Po slovesni sveti maši je potekal že tradicionalni blagoslov konj, popoldne pa krajša slovesnost ob krajevnem prazniku, na kateri je delovanje in pridobitve v kraju v svojem nagovoru predstavil predsednik Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, Stanko Selič.
V nadaljevanju je potekalo srečanje pevcev in godcev z naslovom »Prav lepa je šentlenarska fara«. Najprej je zaigrala domača vaška godba, potem pa so se vse skupine predstavile s po tremi skladbami oziroma pesmimi. Na srečanju se je predstavilo 7 takšnih zasedb, in sicer ljudski pevci Šentlenarčani, pevci iz Tevč, Fantje iz vseh hribov, skupina »Pit mi dej«, Rimski ljudski pevci, Mladi upi iz Vrha, Runda Kvintet, za prijetno razpoloženje pa so poskrbele sestre Kovač. Na koncu so vse skupine skupaj zapele še ljudsko pesem, iz katere smo vzeli naslov prireditve, in sicer »Prav lepa je šentlenarska fara«.
Sledilo je še prijetno druženje. Naše srečanje je obiskal tudi župan Franc Zdolšek, ki je obiskovalce prireditve tudi pozdravil, saj je prireditev sovpadala s praznovanjem občinskega praznika.
Jožef Knez, predsednik KD Vrh nad Laškim
Foto: Boris Vrabec
KS LAŠKO
Veselje naših starostnikov
Posodobitev dela ceste v vasi Ojstro
Kako se vaščani veselijo novega asfalta smo doživeli na vrhu vasi Ojstro. 23. oktobra, malo po 17. uri, sta krajanki Milen-ka Kerschbaumer in Angela Ojsteršek v družbi župana Franca Zdolška odprli sicer kratek, vendar pomemben, odsek novo asfaltirane ceste v centru vasi. Vsem, ki so sodelovali pri omenjeni investiciji, se zahvaljujemo za trud (najbolj vztrajen je bil Lojze Ojsteršek), posebej pa še za prijetno druženje, ki se je zavleklo v pozen večer.
*	vF ™ _ J
v	*:;
. . . K- ii^
■ - „ 73H - J
* j V9T ZF
«T
h-
Hi - , -> JE.

f -£ K, ' ■

Občinsko priznanje
Veseli smo, da smo tudi letos, čeprav le delno, uspeli z našimi predlogi za občinska priznanja. Bronastega grba je bila deležna naša krajanka Majda Velikonja. Ob tej priliki ji še enkrat iskreno čestitamo.
Tudi letos nam je uspelo razveseliti naše starostnike, ki so se udeležili srečanja. Potekalo je v nedelj,o 3. novembra, v hotelu Hum v Laškem. Po prijetnem programu in dobrem kosilu smo se razšli z željo, da se čez leto dni ponovno snidemo. Kako sta zarezala v torto najstarejša letošnja udeleženca, Ferdo Pajk in Mimi Napret, pa sami ocenite.
Predsednik KS Laško Martin Kokotec
j
Vsem našim krajankam in krajanom želimo srečno in zdravo novo leto 2014!
KS Laško
12
komunala
KOMUNALA s^ LAŠKO
Zimska služba v občini Laško_
Izvajanje zimske službe je natančneje opredeljeno v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS št. 62/98). V zimskem obdobju, ki traja praviloma od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe (Plan zimske službe za sezono 2013 - 2014, ki je objavljen na spletnih straneh Komunale Laško). V programu je določena organizacija vodenja, kompetence in odgovornost izvajalcev, načrt lokacij posameznih odsekov cest z določitvijo prioritet, razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del. Opredeljena so dežurstva, pripravljenost in razpored delovnih skupin ter načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega po posameznih cestnih odsekih.
Vse odseke cest je pred pričetkom izvajanja zimske službe potrebno opremiti z namestitvijo ustrezne prometne signalizacije ter s postavitvijo obcestnih snežnih količkov.
V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti še dopolnilno prometno signalizacijo, ki opozarja na to nevarnost.
Pravilnik opredeljuje tudi zagotavljanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah tako, da je pri pomembnejših lokalnih cestah prevoznost zagotovljena od 5. do 20. ure, ob sneženju so možni zastoji do 2 ur, ob močnem sneženju pa so možni zastoji med 20. in 5. uro. Pri ostalih lokalnih cestah je prevoznost zagotovljena od 7. do 20. ure, ob sneženju so možni krajši zastoji, ob močnem sneženju pa zastoji do enega dne. Pri javnih poteh je za prevoznost ceste potrebno upoštevati krajevne potrebe, ob sneženju so možni zastoji do enega dne, ob močnem sneženju pa so možni tudi večdnevni zastoji.
Šteje se, da je prevoznost z uporabo zimske opreme zagotovljena, če višina
snega na lokalnih cestah in javnih poteh ne presega 15 cm. V obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja tudi za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi ni mogoče odpraviti.
Ker smo že zakoračili v zimsko obdobje, vse udeležence v prometu prosimo, da se na zimske vozne razmere temeljito pripravijo. Poleg zakonsko predpisane opreme vozil je potrebno upoštevati tudi daljši čas potovanj, saj se je v zimskih razmerah potrebno še posebej prilagajati razmeram na cesti, ki so povsem drugačne kot v letnem obdobju.
Kot izvajalci zimske službe se vsako leto srečujemo s problematiko odmetavanja snega iz hišnih priključkov na občinske ceste, kar je prepovedano in kaznivo, saj to lahko predstavlja veliko nevarnost za voznike. Prav tako je problem tudi vandalsko uničevanje obcestnih količkov in ostale prometne signalizacije, kar prav tako vpliva na varnost voznikov in ostalih udeležencev v prometu. Vse tiste, ki to počnejo, prosimo, da s tem prenehajo in ravnajo odgovorneje v dobrobit varnosti v cestnem prometu.
Potrudili se bomo, da bodo ceste celotno zimsko obdobje normalno prevozne in zimskim razmeram primerno vzdrževane.
Marjan Salobir
Obnove fasad in zamenjave oken v objektih v upravljanju Komunale Laško_
Primer dobre prakse energetske obnove večstanovanjskih objektov na območju občine Laško sega v leto 2010, ko so se etažni lastniki Rimske ceste 4A, skupaj s Komunalo Laško kot upravnikom, odločili za toplotno izolacijo fasade. Naložba v toplotno izolacijo fasade se je izkazala za pozitivno že v prvi ogrevalni sezoni, saj so lastniki s tem na letni ravni privarčevali povprečno 30% stroškov.
Etažni lastniki se za ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti odločajo predvsem zaradi visokih zneskov na položnicah za ogrevanje. Velika spodbuda k tem energetskim obnovam so v prvi vrsti nepovratna sredstva EKO sklada Republike Slovenije, ki etažnim lastnikom subvencionira do 25% upravičenih stroškov investicije. Spodbudo pa predstavlja tudi možnost obročnega odplačevanja z najemom kredita preko Komunale Laško kot upravnika, seveda ob predpostavki, da imajo lastniki v rezervnem skladu pri-
varčevanih že dovolj sredstev. Rezervni sklad pa je tudi garancija za vračilo kredita.
V letu 2013 so v izvedbo toplotne izolacije fasade in podstrešja pristopili lastniki objektov Rimske ceste 2, Rimske ceste 4 (1. vhod), Badovinčeve 20 v Laškem in na Ulici XIV. divizije 10 v Rimskih Toplicah. Lastniki so za investicije energetske obnove v rezervnem skladu imeli privarčevanih približno 1/3 potrebnih sredstev, 1/4 potrebnih sredstev so pridobili z nepovratnimi sredstvi EKO sklada Republike Slovenije, preostali znesek investicije pa bodo odplačevali z mesečnimi plačili v rezervni sklad.
Investicija v toplotno izolacijo fasade na eno stanovanjsko enoto pomeni v povprečju strošek v višini 2.500 evrov. EKO sklad v obliki nepovratnih sredstev subvencionira povprečno 525 evrov, kar pomeni, da se investicija samo s predvidenim povprečnim 30-odstotnim prihrankom pri ogrevanju povrne v 12 letih. Mesečni znesek na stanovanje se bo tako iz sedanjih 15 evrov dvignil na 40 evrov za časovno obdobje od 2 do 3 let.
V letošnjem letu je bilo na območju upravljanja Komunale Laško v večjo
13
energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb izvedenih za 160.000 evrov investicij, od česar je bilo s strani EKO sklada Republike Slovenije pridobljenih 33.539 evrov nepovratnih sredstev.
Omeniti je potrebno tudi, da je večina lastnikov, ki se je odločila za investicijo energetske obnove, sočasno zamenjala tudi vsa okna v svojih stanovanjih.
Stanovanjski objekti, v katerih so lastniki investirali v energetsko obnovo, so prvi korak k zmanjšanju števila energetsko slabo učinkovitih stanovanjskih objektov v laški občini.
Kot upravnik stanovanjskih objektov si želimo, da bodo tem zgledom sledili tudi drugi lastniki, ki jim bomo na enak način pomagali tako pri pridobivanju nepovratnih sredstev kot tudi pri vodenju investicij.
Dragica Levstik
Odpadki v občini Laško_
Na osnovi trenutnih podatkov in na osnovi projekcije bomo do konca leta 2013 skupaj zbrali 2.950 ton odpadkov, od tega 2.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, 80 ton kosovnih odpadkov, 60 ton biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, 145 ton steklene embalaže, 90 ton papirne embalaže, 475 ton mešane embalaže in 100 ton odpadnih sveč.
Med zbranimi odpadki je opaziti trend upadanja količin mešanih komunalnih odpadkov in rast ločeno zbranih frakcij. Kljub temu, da se količine mešanih komunalnih odpadkov zmanjšujejo, se med zbranimi odpadki pojavljajo tudi takšni odpadki, ki med mešane komunalne odpadke ne sodijo. Gre predvsem za kosovne odpadke in embalažo. Večje nepravilnosti smo zaznali tudi na ekoloških otokih, kar se ne odraža toliko v obliki napačnega ločevanja papirja in stekla, ampak so nepravilnosti predvsem posledica odlaganja kosovnih odpadkov na ekoloških otokih, kjer je to prepovedano.
Opažamo tudi, da občani še vedno premalo koristijo zbirni center Strensko. Kot je že običaj, bodo vsa
gospodinjstva z eno izmed položnic v letu 2014 prejela kupon za brezplačno oddajo kosovnih odpadkov na zbirnem centru. S kuponom bo možno kosovne odpadke oddati dvakrat letno.
Ugotavljamo, da večina občanov zadovoljivo ravna z odpadki. Več pozornosti, tudi s strani inšpekcijskih služb, pa bo v prihodnosti potrebno nameniti tistemu ozkemu krogu posameznikov, ki jim za okolje, v katerem živimo vsi, tudi oni, ni mar. S posledicami neustreznega ravnanja z odpadki pa smo na koncu obremenjeni vsi.
Zaradi prihajajočih zimskih razmer smo na določenih kritičnih odsekih, kjer prevoznosti v času zimskih razmer ni možno pravočasno zagotoviti, postavili skupinske zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in embalaže, ki se bodo koristili v tem času. V primeru normalne prevoznosti cest pa bo odvoz potekal nemoteno in po urniku.
Tudi v prihodnjem letu bomo precej aktivnosti namenili povečanju informiranosti in osveščanju občanov glede ločenega zbiranja odpadkov. Poleg tega pa bomo pozornost namenili tudi povečanju števila ekoloških otokov, izvedbi akcije zbiranja nevarnih odpadkov, širitvi obsega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov v urbanih naseljih z individualno poselitvijo ter približevanju zbirnega centra občanom. Skladno z veljavnim odlokom bomo predvsem s stališča zagotavljanja varnega izvajanja odvoza odpadkov ponovno pregledali vse dovozne poti, po katerih se izvaja odvoz odpadkov ter po potrebi poiskali ustrezne rešitve.
V letu 2014 bomo pri odvozu odpad-
kov poskušali poiskati sistem, po katerem bomo upoštevali oddaljenost odje-mnega mesta od zbirnega mesta, kar bo za uporabnike, ki se nahajajo na večjih razdaljah od zbirnega mesta, pomenilo nekoliko nižje stroške.
Za tiste uporabnike, ki se nahajajo na večjih razdaljah od zbirnega mesta in sami ne morejo izvesti transporta do odjemnega mesta, pa bomo preverili, če obstaja možnost uvedbe plačljive storitve po ceni, ki bo sprejemljiva tako za uporabnika kot tudi za izvajalca storitev.
Andrej Ilijevec
Donacije Komunale Laško za socialno ogrožene učence in študente_
V	časih, ko nam je iz leta v leto težje in ko kljub vedrini, pozitivni naravnanosti in obilici optimizma ne moremo z gotovostjo trditi, da nam bo prihodnost v hipu odpihnila vse težave, se v našem kolektivu zavedamo družbene odgovornosti.
Odločili smo se, da z donacijami pomagamo socialno ogroženim otrokom in študentom v občini Laško in jim s tem vlijemo upanja in prepričanja, da niso sami in da niso pozabljeni.
V	ta namen smo donirali v šolska sklada osnovnih šol Primoža Trubarja v Laškem in Antona Aškerca v Rimskih Toplicah ter v neprofitno študentsko društvo Laški akademski klub.
Njim in vsem ostalim želimo vse dobro v letu 2014.
Tomaž Novak, direktor
Srečno v letu 2014!
w
Na|:S:'e.valTi uresničijo žel je in izpolnijo načrti, riaj bot&soda. naklonjena vaši sreči in zdravju, ij ^m sonce sveti na vsakem korakG, aj>aYti drobni trenutki krasijo sleherni dan.
iS * ■ mi '
I	...... j
Skupaj z vami in za vas odgovorno do okolja"
Javno podjetje Komunala Laško d.o.o.
14
stik
st'ïK
STIK - CENTER ZA SPORT.TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LA$KO
Svečana podelitev priznanj EDEN 2013 destinaciji Laško v Bruslju
V junijski številki Laškega biltena smo poročali o podelitvi priznanja Evropska destinacija odličnosti, ki jo je destinacija Laško - sotočje dobrega prejela s strani javne agencije SPIRIT Slovenija. S tem priznanjem smo prejeli potrditev, da se Laško uvršča med najboljše destinacije, ki zelo dobro razvijajo dostopno turistično ponudbo ter prispevajo k celovitemu oživljanju lokalnega okolja na trajnos-ten način in k povečanemu obisku skozi vse leto.
Destinacija Laško - sotočje dobrega je 11. novembra 2013 tudi uradno prejela naziv Evropska destinacija odličnosti, in sicer na slovesnosti v Bruslju. Na gala večerji, ki smo se je udeležili številni predstavniki evropske mreže EDEN (European Destinations of ExcelleNce), je bilo nagrajenih 19 evropskih destinacij. Priznanja je podelil Pedro Ortun-Silvan, direktor Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo pri Evropski komisiji.
društva, vključena v ZKD Možnar - Etno odbor Jureta Krašovca, v sodelovanju z JSKD OI Laško.
Podelitev priznanja. Z leve: Janja Urankar Berčon (direktorica STIK-a Laško), Pedro Ortun-Silvan (direktor Generalnega direktoriata za podjetništvo in industrijo pri Evropski komisiji), Manca Avsec (predstavnica SPIRIT Slovenija).
V sklopu dvodnevnega dogodka je potekala tudi predstavitev vseh zmagovalk Evropskih destinacij odličnosti in konferenca z delavnicami, ki se je je udeležilo preko 200 oseb iz 19 evropskih držav. Osrednji dogodek konference je bil posvečen podpisu Bruseljske deklaracije, s čimer se je Laško priključilo evropski EDEN mreži, največji mreži trajnostnih destinacij na svetu, ki šteje že preko 100 članic.
Podpis Bruseljske deklaracije.
Priznanje pomeni nove priložnosti na mednarodni ravni in spodbudo nadaljnjega razvoja, torej nadgradnjo ne le lokalne, temveč tudi slovenske turistične ponudbe, dostopne vsem.
Janja Urankar Berčon
17. martinovo v Laškem_
STIK in ZKD MOŽNAR - Etno odbor Jureta Krašovca sta ob soorganizaciji Knjižnice Laško, JSKD OI Laško, Planinskega društva Laško in Škofije Celje - Nadžupnije Laško uspešno izpeljali že 17. MARTINOVO V LAŠKEM.
V nedeljo, 10. novembra, so Aškerčev in Orožnov trg zapolnile stojnice z bogato ponudbo izdelkov domače obrti. Obiskovalci so si lahko na Martinovem sejmu ogledali in kupili vrsto kramarske-ga blaga, kot v tistih starih dobrih časih. Po glavni maši so obiskovalci spoznali še šege in navade ob »Lepi nedelji«. V programu so sodelovali Laška pihalna godba, folklorna skupina KD Anton Tanc Marija Gradec, pevci iz Šentlenarta, pevci iz Šmiklavža in pevci z godci iz KD Ofirovci in koledniki iz Laškega. Dogajanje pa sta popestrila tudi berač in berači-ca ter barantavci iz Trobnega Dola.
V petek, 8. novembra, se je tokratna prireditev pričela v prostorih Muzeja Laško, z ogledom razstave umetnika Mira Zupančiča. V nadaljevanju večera smo v prostorih Knjižnice Laško prisluhnili Dragu Medvedu, ki je predaval na temo Pomen vina nekoč in danes. Večer se je zaključili z druženjem in s petjem.
Sobotno dopoldne je bilo obarvano pohodniško, saj je potekal že 15. pohod po nekdanjih trških mejah. Večer pa je bil poln dogajanja v Kulturnem centru Laško, kjer je pod naslovom »Jaz pa v gor'co grem« potekal večer ljudskih pesmi, godčevskih viž in predstavitev šege ob martinovanju, katerega so pripravila
Tradicionalna večdnevna etnološka prireditev v Laškem, na dan farnega zavetnika, izhaja iz dolgoletne tradicije, zato smo veseli, da je tako dobro obiskana in sprejeta med obiskovalci.
Alenka Škorjanc Foto: Boris Vrabec
Ta veseli dan kulture_
3. december je rojstni dan Franceta Prešerna, zato se je Kulturni center Laško pridružil ostalim kulturnim ustanovam po Sloveniji in ob tej priložnosti pripravil kulturni program. V torek, 3. decembra, ob 18.00, se je program začel v razstavišču Kulturnega centra Laško, z odprtjem slikarske razstave likovnih del ex-tempore Sladka Istra 2013, ki bo na ogled vse do 9. 1. 2014. Večer se je nadaljeval v dvorani s pozdravnim nagovorom direktorice STIK-a Janje Urankar Berčon ter kulturnim programom domačih društev in gostov iz Kopra. JSKD OI Laško je ob tej priložnosti podelil prizna-
15
stik
nja mentorjem in skupinam, ki so preko območnih in regijskih srečanj prišli do državnih zaključnih revij ali srečanj.
Ta veseli dan kulture je obeležil tudi Muzej Laško z dnevom odprtih vrat muzeja. Od 8.00 do 17.00 so bile pod strokovnim vodenjem na ogled stalne razstave V pradavnem Panonskem morju, Laško - potovanje skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem v Laškem in Rimskih Toplicah ter priložnostna razstava »Zdravilišče nove dobe: 60 let medicinske rehabilitacije v Zdravilišču Laško«.
Alenka Škorjanc Foto: Foto Fleš
Ureditev športno-rekreativne pohodne poti A7 - Pot na Hum_
Že vrsto let ena najbolj priljubljenih in najbolj obiskanih pohodnih poti v občini Laško, športno-rekreativna pohodna pot A7 - Pot na Hum, je bila v oktobru v celoti obnovljena in urejena. Ureditev poti pomeni prispevek k dodatni turistični ponudbi, promociji območja in k razvoju podeželja, širjenju ideje hoje v naravi v obliki pohodništva in turizma, seznanjanju pohodnikov z naravnimi znamenitostmi ter ne nazadnje tudi popularizacijo varovanja narave, okolja in lastnine v naravnem okolju. Dobro urejena in označena pohodna pot turizmu zagotavlja del infrastrukture, ki omogoča obisk skozi celo leto. V vpisni knjigi na vrhu Huma letno beležimo 30.000 vpisov. Vrh vsakodnevno obišče veliko stacionarnih gostov, izletnikov in tudi domačinov.
Urejeno varovanje z jeklenico prepadne udorine
Turistična destinacija Laško - sotočje dobrega je letošnja zm agovalka sloven-
skega izbora Evropske destinacije odličnosti (EDEN). Prestižni naziv na temo dostopnega turizma pomeni omogočiti ljudem z različnimi fizičnimi ali psihičnimi omejitvami ter posebnimi potrebami, neodvisno, pravično in dostojanstveno uporabo turističnih storitev. S »kakšno stopnico več na poti« smo tudi tu stopili korak naprej.
Obstoječ odsek pohodne poti od parkirišča gradu Tabor do vrha Huma, v skupni dolžini 968 metrov, je bilo potrebno očistiti, uredila se je zaščita poti proti eroziji, za varnejši korak so se na najbolj strmih predelih poti uredile lesene stopnice, nevarni odseki so se dodatno zavarovali z jeklenico, pripravila se je nova vpisna knjiga ter žig poti, zamenjale so se dotrajane lesene klopi ...
Člani PD Laško pri delu
Projekt ureditve je pripravil STIK skladno z načrtom izvedbe projektov ureditve tematskih pohodnih poti na območju občine Laško v letu 2013 in je skladen s Priročnikom celostne ureditve tematskih pohodnih poti na območju občine Laško. Izvedbo projekta je financirala občina Laško iz naslova proračunske postavke Ureditev tematskih poti Občine Laško v letu 2013.
Vsa ureditvena dela je odlično opravilo Planinsko društvo Laško.
V STIK-u se zahvaljujemo vsem sodelujočim pri pripravi in izvedbi projekta ter vsem lastnikom zemljišč.
Veselo pot pod noge in na odkrivanje tematske pohodne poti na Humu. Če ne prej, se vidimo na prvem pohodu akcije Po laških poteh, 19. aprila 2014.
Po laških poteh_
Z novembrskim pohodom po nekdanjih trških mejah Laškega se je zaključila letošnja promocijska akcija pohodov Po laških poteh. Z akcijo smo na organizirane pohode po urejenih in označenih tematskih pohodnih poteh laške občine vabili ljubitelje hoje v naravi, rekreacije in druženja. Ob sproščenem športnem
koraku na svežem zraku smo spoznavali zgodbe in lepote krajev naše občine.
Nekatere pohode poznamo že kot tradicionalne in se odvijajo vrsto let, pohod Po Orionovi poti in Pohod po poti treh cerkva sta bila izpeljana prvič. Organizatorji posameznih pohodov so z lastnim programom poskrbeli za zabavo in prijetno vzdušje, predstavitev zanimivosti ob poti, primanjkovalo ni niti okrepčilne domače pijače in jedače.
Pohodov v sklopu akcije Po laških poteh se je skupaj udeležilo 1000 pohod-nikov, 60 je bilo takih, ki so v zbirnem kartončku zbrali vseh pet žigov.
V	prihodnjem letu bomo z akcijo nadaljevali, začnemo 19. aprila s Pohodom na Hum. Lepo vabljeni. Naj vas premami narava s svojimi presenečenji, da boste v dobri družbi ter v gibanju storili tudi nekaj zase.
Dean Muhovec Dvorana Tri lilije_
V	dvorani Tri lilije je tudi v letošnjem letu gostoval Klub malega nogometa Litija, skupaj s svojimi gosti v elitni skupini »Lige prvakov«, kamor so se tudi letos uvrstili. V lanski sezoni so gostili slovito Barcelono, v letošnjem letu pa jim je žreb namenil slovaško ekipo Slov-Matic, ekipo KMF Ekonomac iz Srbije, ki je v preteklosti že bil udeleženec F4, ter bivšega evropskega prvaka iz leta 2008 Dinamo iz Moskve.
Srčni Litijani letos niso uspeli zmagati nobene tekme, saj so prav vse preostale ekipe profesionalne, z veliko večjimi proračuni, kot jih imajo Litijani. Število obiskovalcev na tekmah je bilo nekoliko manjše v primerjavi z lanskoletnim navdušenjem. Vsekakor pa je bil to še eden od izjemnih športnih dogodkov, na katerega smo lahko Laščani ponosni.
November se je končal z glasbenim koncertom Wernerja z gosti - Duškom Lokinom, Darkom Domijanom in Džo-jem Maračičem - Makijem, ki so svoje največje hite prepevali še v času bivše Jugoslavije.
Decembra pa napovedujemo dva odlična koncerta, in sicer bodo 21. 12. nastopili Gibonni in Mi2. Gibonni je na-
16
zadnje nastopil na izjemno obiskanem koncertu v »Lilijah« leta 2005 skupaj z Oliverjem Dragojevicem.
Za konec leta pa bo 27. 12. še tradicionalni koncert Godbe na pihala Laško z gosti.
Aleš Antauer
Glej jih, zvezde_
Opazovanje nočnega neba, posutega z neštetimi lučkami, je že od nekdaj burilo domišljijo in vzbujalo občudovanje. Tako profesionalnih kot tudi amaterskih zvezdogledov. Prav slednjim je namenjena knjiga, ki jo že dvanajst let z vedno novimi podatki in napovedmi spiše ter izda priznani poklicni astronom Guillame Cannat.
Da smo Slovenci deležni strokovnih nasvetov kaj, kdaj, kako in kje opazovati igro nebesnih teles, se imamo zahvaliti Ludviku Jevšenaku, ki je letos že sedmo leto zapored prevedel francoski original v slovenski jezik.
V bogato slikovno opremljeni knjigi so za vsak mesec prihajajočega leta po dnevih opisani posebni dogodki, ki bodo zaznamovali nočno nebo. Tisti, ki jih bo mogoče opazovati z daljnogledi in teleskopi, ter oni, ki jih bo moč videti s prostim očesom. Za predstavo, kaj vse in na kakšen način je to opisano v čudoviti knjigi, podajam opis enega izmed astronomskih dogodkov, ki nas čaka prihodnje leto.
»V torek, 10. junija, zvečer, niti ni treba čakati, da mine mrak, ko že lahko vidite Saturn in debelo Luno pred ščipom nad južnim obzorjem. Med njima je samo 2 stopinji, zato ju je z daljnogledom mogoče opazovati v enem zornem kotu, ne pa v instrumentih velikega premera. Poleti, ko se približuje (morda tudi vaš dopust), se poskusite udeležiti kakšnega od številnih javnih opazovanj, ki jih pripravljajo astronomska društva, da boste pogledali skozi večji teleskop. Slike krogle, ki jo obdajajo obroči, in kot bucikine glave drobnih pik njenih lun vam bodo dolgo ostale v spominu«
Predstavitev letošnje izdaje knjige Glej jih, zvezde, ki jo je priredil STIK Laško, enota Muzej Laško, je v začetku novembra
potekala v laški Savinji, kjer se je v večernih urah zbrala skupinica astronomskih zanesenjakov in radovednežev. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili ustanovitelju Astronomsko naravoslovnega društva graščina Širje, ki nas je ob projekciji čudovitih fotografij popeljal med zvezde. Poleg predstavitve knjige smo izvedeli tudi obilico podatkov o kometu ISON, ki se nam prav v teh dneh približuje in ga bomo z malo sreče lahko s prostim očesom opazovali v prvi polovici decembra na jutranjem, v drugi polovici meseca pa večernem nebu. Obiskovalci predstavitve knjige Glej jih, zvezde smo pripravljeni.
Tomaž Majcen
»Nič ni tako spremenilo človekovega bistva kakor izguba tišine«_
To je zapisal Marshall McLuhan, eden največjih teoretikov medijev, znanstvenik, ki je svetovni splet (WWW) napovedal skoraj 30 let pred njegovo iznajdbo, in ki ga večina pozna po njegovih izrekih »Medij je sporočilo« in »Svet je postal globalna vas«.
V prihajajočem prazničnem času, ko bomo kot prebivalci te »globalne vasi« deležni številnih »Jingle Bells« napevov in razkošnih potrošniških paketov in ponudb, si lahko vsak od nas privošči majhen privilegij: dovolimo si, da nas nagovori duh prihajajočih praznikov. Obrnimo se navznoter in opravimo duhovno popotovanje k najdaljši noči v letu, ko svetloba zopet zmaga nad temo, in k oblikovanju misli, besed in dejanj, ki bodo v novorojenem letu prispevali k stvarjenju boljšega in pravičnejšega sveta. Podelimo si dobre misli in podarimo najbližjim del naše dragocene kulturne dediščine, s katero bogatimo zakladnico skupnega globalnega prostora. V STIK--u smo v letu 2013 skupaj z oblikovalko Andrejo Aljančič Povirk in lokalnimi ponudniki domačih dobrot z območja LAS Raznolikost podeželja oblikovali spominke in darila, ki, zaviti v podobo kartuzi-janskega oblačila, pripovedujejo zgodbe starodavnega samostana v dolini sv. Mavrici-ja in predstavljajo
preplet in povezavo duhovne, kulturne in naravne dediščine kartuzije Jurklošter ter njene okolice. Zanje smo prejeli najvišje priznanje za izvirnost, sporočilnost, uporabnost in cenovno dostopnost, na ogled in nakup pa so v Prodajalni domačih dobrot v TIC-u Laško. Naj vaše obda-rovance greje blagodejnost Zeliščnega čaja popotnega meniha in Čaja dobre misli, naj jih krepi Opoj ljubezni in Eli-ksir dolgega življenja ... Naj zgovorna tišina prinese notranji mir in življenjsko radost.
Marina Bezgovšek Foto: Matjaž Jambriško
WWW.LnSKO.INFO, nova spletna stran turistične destinacije Laško -sotočje dobrega_
V oktobru je začela delovati nova spletna stran turistične destinacije Laško -sotočje dobrega. Laško - sotočje dobrega je tudi Evropska destinacija odličnosti v letu 2013, ki povezuje naravne vire, vrhunsko medicinsko znanje, lokalne posebnosti in zgodbe v odlične turistične produkte. Predstavitev ponudbe najdete na novi spletni strani z naslovom www. lasko.info. Vabljeni k pregledu strani.
Dean Muhovec
17
stik
VESELI

V LAŠKEM
TA VESELI DAN KULTURE! MIKLAVŽEV SEJEM z obiskom Miklavža GOTOVO JE, ALENKA TETIČKOVIČ, monokomedija SLOVESNO PRIŽIGANJE NOVOLETNIH LUČI OKUSI DOMAČIH DOBROT IGOR IN ZLATI ZVOKI ter FANTJE S PRAPROTNA
NPTRIO,
Nina Mole, Primož Razboršek, Tilen Artač - koncert PREDBOŽIČNO RAJANJE Z BOŽIČKOM
BOŽIČNI SEJEM
BOŽIČKOV VAJENEC, risani družinski film (sinhronizirano) SLOVO OD STAREGA LETA - skupina KINGSTON NOVOLETNI SEJEM z obiskom Dedka Mraza
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, Majda in Marjan Petan, gost MPZ Laško
3. 12., ob 18.00, Kulturni center
7.	12., 9.00-12.00, Spodnji vrt Savinje
12.	12., ob 19.30, Kulturni center
13.	12., ob 19.00, Spodnji vrt Savinje
14.	12., 9.00-12.00, Spodnji vrt Savinje
18.	12., ob 19.30, Kulturni center
19.	12., ob 19.30, Kulturni center
20.	12., ob 17.00, Občinsko dvorišče
21.	12., 9.00-12.00, Spodnji vrt Savinje 21. 12., ob 16.00, Kulturni center
27.	12., ob 21.00, Občinsko dvorišče
28.	12., 9.00-12.00, Spodnji vrt Savinje
8.	12., ob 18.00, Kulturni center

18
Domoznanska zbirka Knjižnice Laško
Zagovorništvo v slovenskih splošnih knjižnicah_
Knjižničarska stroka se med drugim letos veliko ukvarja z zagovorništvom v knjižnicah. Časi so težki, kar dobro občutimo tudi splošne knjižnice, ki pa smo sicer dobro organizirane in močno prisotne med ljudmi. Tako lahko kdaj pokličemo na pomoč tudi svoje uporabnike, da našim ustanoviteljem povedo, za kaj vse nas potrebujejo, kaj jim pomenimo in kje so potrebne izboljšave ter nam tako pomagajo. O zagovorništvu smo letos govorili na kongresu bibliotekarjev v Laškem in ob prazniku splošnih knjižnic, 20. novembra, ko so svoj glas knjižnicam na osrednji praznični prireditvi v Aninem dvoru v Rogaški Slatini, zastavile štiri znane osebnosti: Vlasta Nussdorfer, dr. Miro Cerar, dekan mariborske Filozofske fakultete dr. Marko Jesenšek in gospodarstvenik Janez Škrabec. O pomenu branja, knjige in knjižnične dejavnosti so govorili tako prepričljivo, da smo bili kar ganjeni. Ogledali pa smo si tudi film, posnet v 20 slovenskih splošnih knjižnicah, v katerih so o svojih mnenjih in izkušnjah v teh ustanovah spregovorili njihovi uporabniki. Prispevek lahko najdete na YouTubu, pod naslovom Zagovorniki slovenskih splošnih knjižnic. Videli boste nekaj lepih knjižnic in prisluhnili mnenjem njihovih uporabnikov. Pri nas smo v tem času fotografirali naše knjižnice v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah tudi skupaj z uporabniki, ki ste se našemu povabilu lepo odzvali. Tako imamo pripravljen nabor fotografij za publikacijo o naših knjižnicah, ki jo nameravamo izdati. Naslednji korak opravljamo sedaj, ko nagovarjamo vse uporabnike, ki dobrohotno spremljate naše delo in naše knjižnice ter ste svoja mnenja pripravljeni povedati tudi v krajšem zapisu za objavo. Pred leti ste to nekateri že storili za naš jubilejni časopis. Enako vas za sodelovanje prosimo tudi sedaj in vas vabimo, da se v bližnji prihodnosti oglasite v knjižnici, da se pogovorimo o vašem eventuelnem prispevku.
Metka Kovačič
Kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Laškem_
Že v prejšnji številki biltena smo vas informirali o kongresu ZBDS v Ther-
mani med 17. in 19. oktobrom. Gre za najpomembnejše letno strokovno bibliotekarsko srečanje, tokrat z naslovom Knjižničarski izzivi. Med številnimi predavatelji in izvajalci delavnic so bili letos na kongresu tudi trije eminentni tuji bibliotekarski strokovnjaki z Danske, ZDA in Kanade, ki so nam z mnogimi svežimi pogledi na bibliotekarsko stroko dali številne izzive za naše nadaljnje delo.
Letošnji kongres pa je bil za našo knjižnico pomemben tudi zaradi vabljenega predavanja Metke Kovačič o Laščanu Milošu Rybaru in objave njenega član-
ka v zborniku. S tem prispevkom je bilo strokovnemu bibliotekarskemu občinstvu predstavljeno življenje in delo dolgoletnega bibliotekarja v NUK-u, enega najpomembnejših slovenskih strokovnjakov na področju klasifikacije gradiv (UDK) in predanega zgodovinarja. S svojimi razpravami, poljudnimi prispevki in predavanji o zgodovini Laškega, organiziranjem kongresa zgodovinarjev ob 750-letnici trga Laško ter prizadevanji za objavo njihovih prispevkov o Laškem v Laškem zborniku l. 1976 je bil tudi odločilna osebnost za razvoj našega domoznanstva. Predvsem pa je zelo pomemben njegov prispevek k preučevanju zgodovine Laškega na sploh.
Prijazen doprinos k uvodnemu delu kongresa je s svojim odličnim nastopom prispeval Mladinski pevski zbor Trubadurji OŠ P. T. Laško pod vodstvom prof. Mateje Škorja in župan, g. Franc Zdolšek z lepim nagovorom.
Slovenski bibliotekarji so se v kongresnem centru Thermane in v Laškem zelo dobro počutili. Nas pa najbolj veseli obljuba organizatorjev, da se bodo k nam še vrnili, morda že kar naslednje leto.
Matej Jazbinšek
Domoznanstvo v splošnih knjižnicah je zakonsko določena dejavnost knjižnic, ki se nanaša na zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje gradiva, ki govori o območju, na katerem knjižnica deluje, je na njem nastalo ali iz njega izhaja avtor gradiva.
Domoznanska zbirka naše knjižnice je še skromna, saj je začela nastajati šele v 90-tih letih. Takrat smo začeli s pozornejšim zbiranjem domoznanskih knjig in diplomskih nalog, predvsem pa s predavanji naših zgodovinarjev (Miloša Rybara, Toneta Kneza, Jureta Krašovca, dr. Toma Korošca, dr. Jožeta Mačka in drugih), ki so krepila zanimanje za do-moznanstvo. Predavanja običajno tudi snemamo. V letu 1995 smo začeli z občasnim izdajanjem domoznanskih publikacij. Tudi s posnetki in našimi publikacijami bogatimo zbirko.
Poudarek pri zbiranju dajemo zlasti tistemu gradivu, ki bi zanimalo naše uporabnike in jim koristilo pri poglobljenem spoznavanju domače zgodovine, življenja in dela ljudi, ki so tu ustvarjali oz. še delujejo, oseb, ki so se v naših krajih rodile in postale znane v Sloveniji ali izven nje. Domoznanska zbirka je namenjena informiranju, študiju in oblikovanju lokalne pripadnosti. S prireditvami, ki jih knjižnica organizira, promovira svojo zbirko, avtorje svojega območja, njihova dela in kraj sam.
Veliko pozornost v zadnjem času namenjamo digitalizaciji, npr. bazi dLib, prenašanju vsebin na domoznanski portal Kamra in sodelovanju pri Biografskem leksikonu Celjske regije in Zasavja. Zbiramo in hranimo tudi gradiva laškega Sklada ljubiteljske kulture in oddaje Laško v ogledalu TV Krpan.
Vabimo vas k uporabi domoznanskega gradiva v knjižnici ali k izposoji na dom.
Gabrijela Pirš
19
knjižnica/kultura/literarni kotiček
Knjižnične prireditve v začetku novega leta_
Prireditveno sezono bomo začeli zelo praktično, in sicer s predavanjem Mojce Krivec o domači oskrbi s hrano in nadejamo si, da se bo po tem predavanju zgodilo na to temo še kaj več. Na drugi prireditvi bomo predstavili knjigo fotografij Celjana Hermana Čatra, nekdanjega prof. angleščine (nekaj let tudi v Rimskih Toplicah), z naslovom Stanko. Gre za fotografije našega pokojnega občana, doma iz Kanjuc med Svetino in Šentrupertom, človeka z neko svojo življenjsko filozofijo. Večkrat visoko nagrajen fotograf je tudi za našega Stanka prejel bleščeče nagrade v svetovnem merilu. Januar bomo zaključili s potopisnim predavanjem Senada Osmanaja o Filipinih, ki bi moralo biti že v novembru. S predavanjem bomo poskusili potrkati tudi na solidarnostni čut obiskovalcev za pomoč tej nesrečni deželi. V februarju bomo najprej prisluhnili predavanju dr. Nika Boriča o boleznih srca in ožilja, sledila pa bo predstavitev nove knjige Karla Gržana »Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji
NASLIKALI SMO USPEŠNO LETO 2013
Likovno društvo Laško uspešno in zadovoljno zaključuje tudi leto 2013, v katerem smo pridobili veliko novih znanj, sodelovali na številnih razstavah, ex-temporah in dobrodelnih akcijah. Vendar brez podpore Občine Laško, Pivovarne Laško, OI JSKD Laško, Hiše generacij, Thermane, Vemimonta, Montinga, Gra-texa in Lekarne Cizej naše Likovno društvo ne bi moglo tako ustvarjalno delovati, zato se vsem najlepše zahvaljujemo za izkazano pomoč. Trudili se bomo še naprej, da bo naša ljubiteljska kultura na likovnem področju z vsemi člani Likovnega društva delovala v zadovoljstvo vseh in v ponos kraju.
Naj bo leto 2014 uspešno, zadovoljno ter naj vam odstre pogled skozi spekter SAMO TOPLIH BARV.
Člani Likovnega društva Laško
20
toliko trpečih«, katere promocija polni knjižnice in druge prireditvene prostore po vsej Sloveniji. V Rimskih Toplicah pa bomo v januarju v goste povabili mojstrskega fotografa Toma Jeseničnika, ki bo ob projekciji predstavil knjigo Slovenija v presežnikih.
Knjižnica Laško se lepo zahvaljuje prostovoljcem, sodelujočim na letošnjem projektu Simbioza - Anji Jerše in Brigiti Pavčnik ter Claudiji Skorja, Petri Maček, Edoni Abazi, Larisi Knap, Katarini Penič in Dejanu Jer-šetu.
ADVENT
Advent je mavrica, ki po dežju pride, je svetlo sonce, ki po temi vzide.
Advent so svetle
lučke štiri, ljubezni plamen, ki med ljudmi se širi.
Hermina Palčnik
STARI GRAMOFON
Tam v kotu zaprašen stoji -stari gramofon.
Le tu in tam se komu zazdi, da slišati ga želi.
Ko iz njega stari valček se oglasi, pa poslušajo ga vsi, saj spomin na stare čase oživi.
Majda Velikonja
Priporočamo iz naše knjižnične zbirke_
Tokrat vam v branje priporočamo tri različne novosti:
•	Gürtler, Helga: Otroci imajo radi stare starše
•	Kadič, Edvard: Govorica telesa in osebna karizma
•	Hozjan Kovač, Valerija idr.: Energetska učinkovitost v sliki in besedi
Na kratko vas želimo opozoriti še na leposlovno delo, ki ga nikakor ne bi smeli spregledati. To je knjiga Nihče Mehme-dalije Alica, bosanskega rudarskega strokovnjaka, živečega pri nas, ki je v Srebrenici izgubil večino svoje družine, v Sloveniji doživel veliko krivic, na koncu pa mu je bilo dodeljeno delo izkopavanja posmrtnih ostankov žrtev pobojev v Hudi Jami. Gre za s človeškega vidika izredno pretresljivo delo in globoko etično izpoved, za katero razmišljamo, da bi jo morda predstavili v knjižnici, saj je še kako povezana z našimi kraji.
ZIMSKI ČAS
Dolge noči so do dneva, kratek pa dan do noči. Snežinke lebdijo po zraku, blag vetrič jih plavat' uči.
Sneg že prekril je naravo, sonca ni videti več, ko nas bode zazeblo, si bomo zakurili peč.
Ptički nehali so peti, močno jih za hrano skrbi, so trkat' na okno pričeli, poprosit za hrano ljudi.
Na vasi se nekaj dogaja, na smreki tam lučka gori, potica v peči že vzhaja in vabi v goste ljudi.
Decembra so prazniki lepi, krasijo jih dobri možje, darila dobijo ta pridni, vsem pa srečno novo leto žele.
Stanko Gotar
MLADE PLESALKE IN LJUDSKI GODCI NA DRŽAVNIH SREČANJIH JSKD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je jeseni po različnih krajih po Sloveniji izvedel kar nekaj zaključnih državnih srečanj in revij iz različnih področij ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev. Območno izpostavo Laško so letos najbolj številčno zastopale mlade plesalke plesnega oddelka Glasbene šole Laško - Radeče, saj so se udeležile kar dveh zaključnih revij za mlade plesalce.
Na mini festival otroških plesnih skupin Pika Miga, ki je potekalo v Velenju, so bile izbrane naslednje koreografije: duet Maruše Zdouc in Lare Zalokar (Magnetna sila), učenke Plesne pripravnice 3 (Pot listka), učenke 1. razreda Sodobnega plesa (Mavrična rosa).
Na Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa 2013, ki je potekalo v Ljubljani, pa so bile izbrane: solo ples Zale Fidler (Prelomnica), duet Neže Ferlič in Zale Fidler (Jin (in) jang), učenke 4. razreda Sodobnega plesa (Rastemo, se spletamo
in prepletamo), učenke 5. razreda Sodobnega plesa (V (so)mraku). Mentorica vseh plesalk je Špela Medved.
O njej je Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka pri JSKD zapisala:
»Špela svojo ljubezen do plesa in ustvarjanja z gibanjem izredno uspešno prenaša na mlajše rodove. Skozi ples mlade navaja na gibanje in ustvarjanje z gibanjem, vztrajnost, strpnost ter izražanje čustev.
Svojo predanost plesu kaže s stalnim ustvarjanjem plesnih miniatur in predstav, s pedagoškim delom in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem.
S svojimi plesalci si vsako leto zastavi nov tematski projekt, ki predstavlja vodilo plesnega raziskovanja in nastanek letne predstave.
Njene koreografije so aktualne in univerzalne, primerne starosti plesalcev, bogastvo gibalnega materiala znotraj predstav pa raste iz interpretacije vsebine - konteksta, ki jo zaokrožijo v pripoved in sporočilo.«
Poleg uspešnih mladih plesalk so bili na zaključno državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom »Pevci nam pojejo, godci pa godejo«, ki je potekalo v Zrečah, izbrani tudi ljudski godci, ki se imenujejo Trio Prijatelji, prihajajo pa iz Kulturnega društva Miklavž. O njihovem nastopu je strokovna spremljevalka Vesna Sever zapisala, da gre za zasedbo, ki se je velikokrat pojavila v naših krajih (diatonična harmonika, klarinet in bas). Prav poseben zven klarineta to skupino predstavi v pravi, »naturski« obliki izvedbe starih viž. Gre za skupino mladih godcev, ki si želijo raziskovati kulturno dediščino, jo znajo ceniti, spoštovati in v njej vidijo možnosti svojstvenega izraza, da povezujejo preteklost in sodobnost ter da začutijo, da je znanje prejšnjih rodov vredno in nujno prenašati v prihodnost.
Iskreno smo zadovoljni z izborom naših skupin, ki sodijo v sam vrh slovenske ljubiteljske kulture. Vsem izvajalcem se zahvaljujemo za njihov trud in jim čestitamo za uspeh.
Ivan Medved, koordinator OI Laško
Kulturno umetniško društvo
Šentrupert prireja KULTURNO PRIREDITEV OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ob tej priložnosti šentrupertski pevci proslavljajo 25 let delovanja. Vljudno vabljeni na prireditev, ki se bo odvila 26. decembra 2013, ob 18. uri, v telovadnici Podružnične osnovne šole v Šentrupertu.
41. tradicionalni božično-novoletni koncert
Laške pihalne godbe z mažoretno skupino ter gostoma, Nino Puslarin Mitjo Drčarjem
mimmumjp
• i j i i n i 14
tu.....i * v i lf l b ./: t
petek, 27. december 2013, ob 19.00, dvorana Tri lilije
21
kultura/zdravstvo
PAPIRNATO CVETJE SE NA OGLED POSTAVI
Prijateljevanje rož in žensk je že nekako naravno in dolgo trajajoče, ženska
roka je domu že od davnih dni vdihovala domačnost tudi s cvetjem, nabranim šopkom ali lončnico. Če ni bilo svežih rož, so ga pa spretne roke naredile. Umetnost izdelovanja suhih rož v Laškem ima že dolgoletno tradicijo, v zadnjih letih pa je zavoljo pridnih rok Marice Lesjak tudi vedno več njenih učencev (povečini res žensk, najde pa se vmes tudi že kak izdelovalec) suhega cvetja. In ker količina daje tudi kakovost, zdaj že skoraj ni rože, ki ne bi imela svoje »suhe« različice. Marica Lesjak, ambasadorka in potrjena izdelovalka suhih rož s certifikatom, tudi vpisana v register žive dediščine pri Ministrstvu za kulturo, ženska
z neizmerno življenjsko voljo in energijo ter izjemnim znanjem, jih zna narediti več kot 50 različnih.
Tokrat se je lotila še organizacijskega posla (ob pomoči Stika in še številnih drugih). 4. oktobra je ob dnevih evropske kulturne dediščine pripravila prvo srečanje tistih, ki se z izdelovanjem suhih rož ukvarjajo. Prišle so z Vranskega, iz Domžal, Štor in še nekaterih krajev, prisotne so bile tudi domačinke. Na celodnevnem druženju v hotelu Savinja v Laškem so ženske pridne roke vseskozi delale rožice, se učile ena od druge in vse to znanje in razstavljeno bogatijo že poprej narejenega delile z vsemi, ki so si to prišli ogledat. Med njimi ni ljubosumja ali kakšnih podobnih grdih lastnosti, pomagajo si in se učijo druga od druge, zato se to znanje širi, izdelki pa množijo. Če bi jih le znali posnemati politiki in še kdo drug ...
Boža Herek
O, KAKO LEPO DIŠIJO ...
Verjamemo, da vas bo zanimalo, kako so papirnate rože zadišale na številnih zanimivih dogodkih ...
Da kulturno dediščino ohranjamo tudi v Laškem, smo dokazale na dnevih DEKD v TlC-u Laško, kjer se je na naši delavnici zbralo kar 21 izdelovalk papirnatih rožic. Dogodek so nam popestrili tudi otroci Vrtca Laško, Tomaž Majcen, Zlata Strel, še posebej pa smo ponosne na obisk župana Občine Laško, Franca
Zdolška. Z obiskom so nas razveselili številni obiskovalci, ki smo jih lahko s pomočjo Pivovarne Laško, Picerije Špi-ca in številnih posameznikov, ki so nam pripravili različne dobrote, tudi pogostili. Ta prijeten dogodek je še dolgo cvetel v spominu in srcih vseh tistih, ki so ga obiskali.
Kranceljpintar'ce smo se udeležile tudi vseslovenske razstave rož, ki je potekala na Vranskem. Na njej je sodelovalo preko 40 razstavljalcev. Vse čestitke Martini Felicijan, da nas uspe povezati v čudovit
šopek, poln novih idej, prijetnega druženja in nenazadnje tudi želje po ohranjanju te čudovite domače obrti, s koreninami v daljni preteklosti.
V Thermani Laško smo svoje izdelke z naslovom »Štirje letni časi« razstavljale v novembru. Tam so raznobarvni cvetovi iz krep papirja pritegnili zanimanje številnih gostov, ki so bili nad ustvarjalnimi rokami kranceljpintaric zelo navdušeni. Verjamemo, da bodo našo razstavo in mesto Laško ohranili v lepem spominu.
ML
Svetovni dan hoje - 15. oktober
Ob svetovnem dnevu hoje smo se v Laškem in Rimskih Toplicah namensko gibali. Izvedli smo vsesplošni preizkus hoje na 2 kilometra, 14. oktobra v parku Zdravilišča Laško in 15. oktobra v parku Rimskih term na Ruski stezi, pod vodstvom ekipe zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Laško in fizioterapevtke Majde Klakočer.
Udeleženci so s hitro hojo na 2 kilometra preizkusili svojo telesno zmogljivost,
dobili zdravstveno-vzgojni nasvet glede gibalne dejavnosti ter naredili nekaj koristnega za svoje telo. V obeh dneh se je v hoji na 2 kilometra preizkusilo 50 udeležencev, od tega v Rimskih Toplicah 36, kar pomeni, da je bila udeležba zelo dobra. Zahvala za pomoč pri informiranju,
organizaciji in izvedbi preizkusa hoje v Rimskih Toplicah velja Bogu Mastnaku.
Kot izvajalci preventivnih programov si želimo, da bi ljudje dali več poudarka na telesno dejavnost in jo redno izvajali. Kajti hoja je najpreprostejša in najpri-jetnejša vadba za izboljšanje telesnega in duševnega počutja. Hoja je ustrezna oblika telesne dejavnosti za vse starostne skupine ljudi in za vse ravni telesne zmogljivosti.
Zavedati se moramo, da sta gibanje in telesna dejavnost zelo pomembna varovalna dejavnika zdravja. Gibanje naj postane vaša želja, potreba in naj bo v vaš vsakdan vključena čim pogosteje.
Damjana Ključevšek,dipl.m.s.
22
zdravstvo
ŽIVIMO ZDRAVO
Projekt Živimo zdravo, ki je namenjen spodbujanju ljudi, da prevzamejo aktivno vlogo v procesu krepitve in varovanja zdravja, poteka pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v Šentrupertu. Izvedli smo že šest delavnic različnih tematik, ki se jih krajani radi udeležujejo in so jih vzeli za svoje. Delavnice tečejo vsak petek ob 16. uri v prijetni dvorani v Gasilskem domu Šentrupert. Čaj in sadje ter dvorano nam vestno pripravljajo krajani in člani OZ Rdeči križ Laško. Veščine in znanja, ki jih udeleženci pridobijo in osvojijo, dopolnimo še z osebnimi izkušnjami in znanji.
Poleg delavnic smo, skupaj z Zdravstvenim domom Laško, 16. novembra 2013, uspešno izvedli tudi test hoje. Zahvaljujoč primernemu vremenu in organiziranemu avtobusnemu prevozu je na testu sodelovalo 24 udeležencev, ki so v Zdraviliškem parku v Laškem, kjer poteka označena trasa testa hoje, preizkusili svoje telesne zmogljivosti. Pred te-
stom nas je ogrela fizioterapevtka Majda Klakočer, ki je skrbela tudi za pravilno izvedbo samega testa. Sodelavke zdravstvenega doma so pridno merile čas ter udeležencem izdale oceno telesne zmogljivosti in priporočila za vadbo. Na mestu smo sklenili, da je potrebno čez zimo to zmogljivost okrepiti ali vsaj ohraniti, da bo naše telo čim bolje kljubovalo
vsem virusom in bakterijam, ki bodo to zimo ogrožali naše zdravje in bomo »fit« pričakali pomlad.
Zavedati se moramo, da moramo z zdravim načinom življenja začeti čim bolj zgodaj. Vendar pa nismo nikoli tako stari, da se našega zdravja ne bi splačalo krepiti.
Marjeta Peperko
URAVNOTEŽENOST ENERGIJ JE TEMELJ ZDRAVJA
Bioterapija, zdravljenje z energijo, deluje na bioelektromagnetni del telesa, ki je znan pod imenom aura, ki kaže na stanje in značilnosti telesa. To energetsko telo, aura, vpija življenjsko energijo in jo pošilja organom in žlezam. Energija je univerzalna življenjska moč, ki poganja delovanje telesa. Je sila, ki poganja naše telo. Telo kot energetski sistem je v nenehni energijski interakciji s svojim oko-
ljem. Vsi smo občutljivi na sile ali energije, ki nas obkrožajo ter nas spreminjajo. Naše celotno fizično in mentalno telo se nenehno oskrbuje s to življenjsko energijo, brez katere bi bil obstanek nemogoč. Ko je v določenem delu telesa bioenergije preveč ali premalo in je v neravnovesju, posledično zato tudi zbolimo. Ko energije v telesu ni več, to imenujemo smrt.
Bioterapevt kot medij bioenergije s svojim biopoljem vpliva na biopolje pacienta in uravnava presežke ali pomanjkanja energije na določenih delih telesa ali celem telesu s polaganjem rok. Energijo torej bioterapevt prejme iz univerzu-ma in jo usmeri, kamor je potrebno. Ko je energija v energijskem polju pacienta uravnotežena, se s tem uravnoteži tudi pacientov imunski sistem. Bioterapevt je torej kot nekakšen »mehanik« imunskega sistema. Z okrepitvijo zdravega dela organizma se premaga oboleli del.
Zdravljenje z bioenergijo po metodi Zdenka Domančiča_
Bolezen se kaže najprej na energetski ravni, šele pozneje s fizičnimi, telesnimi znaki. Z bioenergijo uravnotežimo energetsko polje človeka in s posebnimi tehnikami dodajamo ali odvzemamo energijo, odvisno od stanja ali bolezni pacienta. S tem vplivamo na imunski sistem orga-
nizma in njegove samoozdravitvene sposobnosti. Diagnoz ne postavljamo, vsak pacient terapevtu pove, kakšno bolezen ima ali kako se ta pri njem manifestira. Na podlagi tega terapevt napravi terapijo po posebnem protokolu za posamezno bolezen ali težavo. Učinkovitost metode je bila dokazana tudi z znanstvenimi poskusi ob zdravljenju gangrene v zagrebški bolnišnici.
Terapijo je potrebno izvajati štiri dni zapored. Po potrebi se cikel štirih dni ponavlja. Posamična vsakokratna obravnava pacienta traja od deset do dvajset minut, odvisno od primera. Terapija je primerna za vsa živa bitja, za stare, mlade, otroke in živali, za zdravljenje bolezni ali tudi kot preventivna metoda za ohranjanje zdravja, sproščenosti in vitalnosti ter za preprečevanje bolezni, spodbujanje dolgoživosti in mladostnosti. Metoda je popolnoma naravna in nima nikakršnih škodljivih stranskih učinkov. Večina pacientov občuti med terapijo toploto, nekateri mrazenje ali mravljinčenje. Vendar pa energetska metoda enako deluje tudi, če pacient ob njenem izvajanju ne občuti ničesar. Večina pacientov občuti olajšanje že takoj po izvedeni terapiji. Dokončni učinek terapije pacient občuti po treh tednih. Ob hujših ali dolgotrajnih težavah je treba terapijo ponavljati.
Marko Peršič
23
tO) Splošna bolnišnica Celje
ZAČETEK GRADNJE URGENTNEGA CENTRA CELJE
Konec oktobra 2013 je Ministrstvo za zdravje podpisalo pogodbo za izgradnjo Urgentnega centra Celje (UCC), ki je del nacionalnega projekta »Mreža urgentnih centrov«. S tem je bil izpolnjen še zadnji pogoj za začetek gradnje prvega slovenskega urgentnega centra, ki ga bo delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nov Urgentni center Celje mora biti zaradi črpanja evropskih sredstev končan do konca leta 2014.
Nov Urgentni center Celje bo stal na prostoru med vzhodnim podaljškom Gizeline bolnišnice in stavbo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja_
Nov Urgentni center Celje bo stal na prostoru med vzhodnim podaljškom Gizeline bolnišnice in stavbo Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ker bo novi urgentni center umeščen v samo središče bolnišničnega kompleksa, bo gradnja močno posegla v ustaljeno prometno ureditev na območju bolnišnice. Gradbišče bo namreč zasedlo celotni prostor med vzhodnim podaljškom Gizeline bolnišnice in zgradbo, v kateri je Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter travnik, na katerem so zdaj potekali nujni helikopterski prevozi. Tako bo prekinjena prometna povezava med uvozom v bolnišnični kompleks z Oblakove ulice in stavbo, v kateri je danes Urgentni center bolnišnice. Prav tako s tega uvoza ne bo več dostopna urgentna ambulanta Otroškega oddelka.
Začasna prometna ureditev
Za zagotavljanje nemotenega delovanja bolnišnice ter oskrbovanja vseh njenih delov je za čas gradnje urgentnega centra pripravljena začasna prometna ureditev, ki bo začela veljati po odprtju novih prometnih poti in postavitvi gradbišča.
Glavna prometna pot (rdeča pot) do sedanjega bolnišničnega urgentnega centra (vhod št. 6) bo potekala po novo odprtem odcepu iz Kersnikove ulice (UVOZ A). Po isti poti bo dostopna tudi Urgentna ambulanta na Otroškem oddelku (vhod št. 14). Po novem odcepu iz Kersnikove ulice bo potekala tudi vsa
potrebna dostava (zelena pot) službam, ki so locirane na tem, vzhodnem delu bolnišničnega območja. Oba dostopa bosta omejena z zapornico, ki jo bo ves čas nadzoroval vratar. Vsa vozila, ki bodo na teh točkah vstopala na območje bolnišnice, ga bodo večino časa gradnje zapuščala skozi izvoz na krožišče na Kersnikovi ulici (IZVOZ B).
Današnji glavni uvoz na območje bolnišnice (UVOZ/IZVOZ C), ki stoji na Oblakovi ulici, bo v času gradnje namenjen gradbišču. Pacienti bodo po njem dostopali do urgentne ambulante Ginekološko-porodniškega oddelka (vhod št. 9) in urgentne ambulante Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja (nov vhod). Asfaltirano parkirišče na desni strani tega uvoza bo poslej proti plačilu namenjeno pacientom in njihovim svojcem ter drugim obiskovalcem bolnišnice. Tisti zaposleni, ki so doslej parkirali na območju bolnišnice, se namreč vsi s svojimi vozili umikajo z območja bolnišnice. Ker bo po tej poti potekala tudi vsa potrebna dostava službam, ki so locirane na zahodnem delu bolnišničnega območja, bo ob Ginekološko-porodniškem oddelku narejen enosmerni odcep na Ipavčevo ulico (IZVOZ D), po katerem bo potekal izvoz iz zahodnega dela bolnišničnega območja.
Bolniki, ki bodo v bolnišnico prihajali na nenujne preglede ali posege, in jih bodo tja pripeljali drugi, bodo do glavnega vhoda na bolnišnično polikliniko lahko dostopali z Ljubljanske ceste (UVOZ/IZVOZ E). Parkiranje tam ne bo mogoče, saj bo omejeno parkirišče pred stavbo namenjeno le reševalnim vozilom na neinterventnih vožnjah. Na vseh uvozih bodo promet nadzirali vratarji.
Začasna prometna ureditev bo začela veljati po vzpostavitvi novih prometnih povezav na Kersnikovo in Ipavčevo ulico, predvidoma v začetku decembra 2013.
Nova prometna ureditev bo posegla v večdesetletne ustaljene navade in kdaj morda povzročila nekaj zmede ali slabe volje. V Splošni bolnišnici Celje bomo naredili, kar je v naših močeh, da bodo spremembe čim manj vplivale na delovanje bolnišnice in izvajanje zdravstvene oskrbe pacientov.
Splošna bolnišnica Celje
24
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
SKUPINA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA LAŠKO PRAZNOVALA 10 LET DELOVANJA
Skupina za zdrav način življenja je program Centra za socialno delo Laško, ki združuje zdravljene alkoholike in njihove družinske člane. Program je namenjen urejanju socialnih stisk, povezanih z uživanjem alkohola.
Skupina se sestaja vsako sredo, med 17. in 19. uro, v Hiši generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6). Pogoj za vključitev v skupino je zaključeno hospitalno ali ambulantno zdravljenje odvisnosti od alkohola. Namen skupine je gojiti popolno abstinenco, pridobivati uvid v odvisnost, njene vzroke in posledice, naučiti se prevzemati odgovornost za svoje ravnanje in dejanja, ponovno pridobiti samozavest in znova navezati stike z ljudmi v okolju, naučiti se smotrno izrabljati prosti čas in iskati možnosti za konstruktivne užitke, prizadevati
si za rehabilitacijo na vseh pomembnih področjih življenja (telesnem, duševnem, socialno-ekonomskem, poklicnem in družinskem), naučiti se pomagati ostalim članom pri doseganju ciljev. Enkrat letno se organizira enodnevni izlet, organiziramo piknik ali dva in obvezno letni zaključek. Skupinsko delo je osrednja metoda dela za pomoč posamezniku, partnerjema ali družini in je nezamenljiva prav pri urejanju vseh vrst zasvojenosti in slabih medčloveških odnosov. Klubi zdravljenih alkoholikov so pomembni členi v verigi zdravljenja alkoholne odvisnosti. V njem zdravljeni alkoholiki po načelih medsebojne pomoči, samopomoči in terapevtske pomoči vzdržujejo abstinenco in uresničujejo rehabilitacijo v osebnostnem zorenju, izboljševanju družinskih odno-
sov ter odnosov v bivalnem in delovnem okolju. Članstvo je prostovoljno, vendar le redno in aktivno sodelovanje pri terapevtskem delu omogoča realizacijo dogovorjenega rehabilitacijskega programa. V naši skupini se je skozi 10-letno delovanje v programu zvrstilo več kot 60 članov. Še vedno pa se rednih sestankov udeležuje 14 članov in nekaj njihovih zakoncev. V vseh letih obstoja smo spremljali vsakega novega člana, ki je prišel z zdravljenja in mu nudili podporo na novi poti abstinence, obžalovali vsak izstop iz skupine, kot tudi vsak recidiv, iz katerih pa smo se veliko naučili. Spremljamo rehabilitacijske načrte in uresničevanje ciljev članov, skupaj iščemo rešitve za probleme, ki jih nikomur od nas ne manjka. Drug drugemu prisluhnemo, se skupaj veselimo ali delimo žalost, prav tako, kot to počnejo družine. In naša skupina deluje kot družina.
Darja Trupi, strokovna delavka CSD Laško in vodja skupine
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Srečanja s krajani in krvodajalci
V oktobru in novembru se je zvrstilo kar sedem srečanj naših starejših krajanov, in sicer v Šentrupertu, Rimskih Toplicah, na Vrhu, v Laškem, v Rečici, Sedražu in Zidanem Mostu.
Srečanja so v sodelovanju z nami pripravile krajevne organizacije Rdečega križa iz omenjenih krajev, razen v Zidanem Mostu, kjer so bili pobudniki in soorganizatorji srečanja člani Društva upokojencev, saj organizacija RK tam še vedno ni zaživela, smo jim pa pri tem pomagali. V Laškem, kjer je število starejših precejšnje, srečanje že osmo leto složno pripravljajo krajevna skupnost, društvo upokojencev in Krajevna organizacija RK Laško.
Na vsa srečanja je bilo povabljenih 925 krajanov, oz. občanov. Nanje so bili doslej povabljeni vsi krajani določene KS in ne samo člani RK, saj ponekod svoj pomembni prispevek primaknejo tudi krajevne skupnosti in nekateri donator-ji. Če tega sodelovanja in podpore ne bo, potem bomo tudi mi morali omejiti število, saj je strošek previsok.
Udeležba je od kraja do kraja različna in je odvisna tudi od starostne meje, ki jo
določijo v posameznem kraju ter števila oseb v njej. Ponekod presega polovico od povabljenih, drugod pa je število nekoliko manjše.
Povsod so za udeležence pripravili prisrčen program v sodelovanju z osnovnimi šolami, vrtci, glasbeno šolo in domačimi ter gostujočimi društvi ali skupinami. Slišala se je pesem, zvoki različnih glasbil, opazovali so lahko mlade plesalce, prisluhnili recitatorjem in še čemu. Nastopajoči so navduševali prisotne, ki so med nekaterimi mladimi spoznavali obrobe bodočih talentov in se ob njih spominjali trenutkov, ko so bili sami še nekaj desetletij mlajši. Bilo pa je tudi nekaj časa za klepet, da je čas skupnega druženja vse prehitro minil. Ponekod so jim pozornost namenili tudi predsedniki KS, na Vrhu nad Laškim pa tudi župan Franc Zdolšek.
Čebelice iz šole so na srečanju v Šentrupertu prisotnim pričarale veselje.
Srečanja starejših so v Šentrupertu, na Vrhu in v Rečici združili še s srečanjem krvodajalcev in se jim ob tej priložnosti s priznanji zahvalili za njihova humana dejanja. Podeljenih je bilo 112 priznanj, med njimi tudi nekaj visokih. V Šentru-pertu so kar štirje krvodajalci poleg plakete za 50-krat darovano kri prejeli še
spominsko uro, in sicer Marija Matelič, Jože Arlič, Milan Horjak in Franc Senica. Za 70-krat darovano kri je prejel priznanje Marjan Pečnik, na Vrhu pa je priznanje in plaketo za 80-krat darovano kri prejel Zvonko Planko. Hvala in iskrene čestitke vsem! Iz omenjenih srečanj pa še nekaj foto utrinkov.
Na srečanju v Rimskih Toplicah so delili nasvete babice Zlatke.
V Laškem smo srečanje pripravili skupaj s KS in društvom upokojencev.
Vlado Marot in Zlata Strel v družbi njihovih najstarejših udeležencev srečanja v Zidanem Mostu.
25
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
Na srečanju krvodajalcev in starejših v Rečici je bilo zelo prijetno in veselo z Ofirovci in koledniki.
Na Vrhu je srečanje poleg domače godbe, učencev šole in tria Razboršek - Cverle s svojo prisotnostjo obogatil tudi župan Franc Zdolšek.
Otroci iz vrtca so se na srečanju v Sedražu veselo poigrali z dedki in babicami.
Z našimi slavljenci_
Po naši lepi navadi smo tudi v tem obdobju nadaljevali z obiski in izrazi pozornosti do naših slavljenk in slavljencev, ki so tako ali drugače praznovali svoj visok življenjski jubilej, 90-letnico. Zvrstilo se jih je natanko šest, in sicer: Peter Zapu-šek iz Paneč, Marija Pinter iz Modriča, Friderik Golavšek iz Spodnje Rečice, Avguština Stopar iz Velikega Širja, Marija Napret iz Debra in Štefanija Zdovc iz Strmce pri Laškem.
Obiske smo povsod opravili v sodelovanju z našim županom, Francem Zdol-škom, ponekod pa so se nam pridružili tudi predsedniki ali predstavniki KS, ki jim je mar za njihove krajane, ter predstavniki iz Rdečega križa, društva upokojencev, društva invalidov in drugih društev, katerih člani so naši slavljenci. Večina naših slavljencev se res dobro drži. Presenečajo nas in tega smo zelo veseli. Vsem smo hvaležni za prisrčen sprejem. Za marsikoga je bil naš obisk tudi velik dogodek in presenečenje hkrati. Vse to počnemo in še bomo počeli zaradi spoštovanja in časti, ki si jo pri teh letih naši slavljenci res zaslužijo. Ker zmanjkuje prostora za njihovo bolj podrobno predstavitev, smo se odločili, da vam pričaramo nekaj vtisov ob obisku kar skozi
foto objektiv in vas spomnimo, kako hitro čas beži.
Vsem slavljencem iskrene čestitke in veliko zdravja do ene naslednjih obletnic.
Marija Pinter že 8 let preživlja jesen življenja v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem Mostu.
Tudi Petra Zapuška smo obiskali v Loki, saj je malo pred rojstnim dnevom zbolel in se skupaj z ženo Amalijo odločil za domsko oskrbo.
Stoparjevo Gusti smo s predstavniki Zidanega Mosta našli v domu starejših na Izlakah, kjer je že tri leta. Občasno se še vrača v Zidani Most in vse bolj pogreša svoje vrstnike.
Mimica Napret je praznovala v imenitni družbi svojih domačih in prijateljev ter znancev, ki so poskrbeli tudi za to, da je njena bogata zgodovina zapisana v knjigi Rdeči sneg na Igrišah.
Štefka Zdovc, gostilničarka iz Gostilne Šuhel, je zagotovo med najstarejšimi v Sloveniji, ki še ima popoldansko obrt in živi s svojim poklicem, kar je dokazala tudi ob našem obisku.
Frido Golavšek ima bogate spomine na hude čase druge svetovne vojne, saj je bil med drugim borec V. prekomorske brigade.
Do konca leta še dve krvodajalski akciji_
Z zadnjima dvema krvodajalskima akcijama, ki bosta v četrtek, 19., in petek, 27. decembra v Thermani, oz. starem delu Zdravilišča Laško, med 7. in 10. uro, bomo strnili letošnji plan z desetimi akcijami.
Vse dosedanje akcije so bile dobro obiskane, zato tudi na zadnjih dveh pričakujemo lepo število naših zdravih občanov in krvodajalcev med 18. in 65. letom, da z darovanjem krvi pomagajo pri njeni zadostnosti. Svetujemo vam, da pred prihodom nekaj malega in nemastnega zajtrkujete in popijete veliko, zdravju prijazne tekočine. S sabo ne pozabite prinesti tudi osebni dokument, zlasti, če ste prvič z nami. Prisrčno vabljeni!
Vlado Marot
zahvala in voščilo
Ko se staro leto poslavlja in se priklanjamo novemu pred vrati, je čas za razmišljanja o prehojeni poti za nazaj in ciljih za naprej. Na njej se nas dotikajo lepi in manj lepi spomini in vsi, ki so nam pri tem prihajali naproti z dobrimi mislimi, željami in dejanji.
Zato je to tudi ena od priložnosti, da se skupaj s krajevnimi organizacijami Rdečega križa laške in radeške občine zahvalimo našim zvestim članom, krvodajalcem, predavateljem, mentorjem krožkov RK na osnovnih šolah, prostovoljcem, sodelavcem, donatorjem in vsem, ki nam kakorkoli stojite ob strani ter nam pomagate. S skupnimi močmi smo poskušali razumeti in blažiti težave tistih, ki jih je stiska tako ali drugače našla. Poudarjamo, da je beseda hvala malo, a ker prihaja iz srca in je iskrena, naj vam veliko pomeni.
Vsem želimo lepe božične in novoletne praznike, v novem letu pa, da bi imeli vsi veliko trdnega zdravja, miru, blagostanja, upanja, veliko prijateljev in čutečih ljudi. Kljub hudim časom z optimizmom zremo v prihodnje dni. Nadejamo se prijetnega sodelovanja z vsemi in že vnaprej hvala vsem, ki boste z nami tudi v prihodnjem letu.
Območni odbor Rdečega križa Laško
26
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
8 LET HIŠE GENERACIJ LAŠKO
30. novembra pred osmimi leti so se odprla vrata Medgeneracijskega centra Hiša generacij Laško, ki posebno pozornost namenja tisti modri ali zlati generaciji, ki je svoja delovno aktivna leta že odslužila, si v tem času nabrala obilo znanja, sposobnosti in modrosti. In ravno modrost je tista, ki jo mlada leta ne morejo nikdar izkusiti. Zato je človek lahko hvaležen in ponosen, da prestopi prag tretjega življenjskega obdobja.
»Kadar delaš, si kot piščal, v kateri se šepet ur spreminja v glasbo ... In kaj pomeni delati z ljubeznijo? To, da tkeš tkanino z nitmi svojega srca, kakor da boš z njo oblekel svoje najdražje.« Naši prostovoljci, kar 30 jih je, ne oblačijo le svoje najdražje, ampak imajo razvit socialni čut, da s svojim znanjem, spretnostmi oblačijo tudi naše obiskovalce. V lanskem letu smo v Hiši generacij zabeležili 6.500 obiskov, za katere smo pripravili 502 aktivnosti - v dopoldanskem času ustvarjalne delavnice in tečaje, v popoldanskem času pa predavanja, kulturne prireditve, športne aktivnosti, medgene-racijska srečanja in neformalna druženja, ki nam, če so dobro pripravljena, polepšajo dan in nam dajo energijo za nadaljnje napore, ki nam jih na pot postavi življenje. Vseh osem let dobro sodelujemo z
vsemi društvi v občini Laško, prav tako pa z vsemi vzgojno-izobraževalnimi ter humanitarnimi institucijami.
»Ponavadi ni srečen, kdor predvsem prejema, ampak tisti, ki predvsem daje. Človek preprosto daje košček sebe - prijazno dejanje, uporabno domislico, besedo priznanja, roko čez jarek, razumevanje, dober predlog, nasvet ob pravem času. Vzameš malo iz razuma in malo iz srca, vse skupaj zabeliš s prijaznostjo in položiš komu drugemu v premislek in srce.« Kako lepo je slišati iz ust naših prostovoljcev, da jih delo pri nas osrečuje, pa čeprav tu in tam pridejo konfliktne situacije, besede napačno izrečene ali pa napačno razumljene. Radi so pri nas, radi so v družbi ljudi in tisti košček sebe, ki so se ga namenili dati našim obiskovalcem, je z leti prerasel v kar dober kos. Naši prostovoljci so v večini gospe v svojih najboljših letih. Ko smo preračunavali povprečno starost, smo prišli do številke 60. »Od vsega, kar v življenju doživimo, ostane tisto, kar hočemo, da ostane. Spomini, neizpete življenjske melodije, dobre želje. Zato vedno nekaj ostane, da lahko gradimo in ustvarjamo dalje . In vse lepe stvari, ki so nam podarjene, nam dokazujejo, da življenje ni le to, kar vidimo z očmi.«
Vsak izdelek, ki je oblikoval našo razstavo ob 8. rojstnem dnevu, predstavlja ročno ustvarjalni del naše Hiše. Pa ne samo to. Predstavlja tudi zgodbo, ki opisuje trud, predanost in vztrajnost, ko
so spretni prsti v roke vzeli kleklje, papir, kvačkanec, perlice, predivo, volno, blago, nitko in še bi lahko naštevali pestro paleto materialov, iz katerih dnevno nastajajo unikatni izdelki.
Slovaški pregovor pravi, da hvaležnost in pšenica rasteta samo na dobrih tleh. Naša Hiša temelji na dobrih ljudeh, ki skupaj z nami pišete zgodbo našega medgeneracijskega centra. Hvaležni smo lokalni skupnosti - občini Laško, ki nas vseh osem let finančno podpira, vsem društvom v občini Laško, ki tako dobro sodelujejo z nami, vrtcu, osnovnim šolam ter glasbeni šoli, ki bogatijo naš kulturni program, našim prostovoljcem za številne finančno neplačane ure, ki jih preživite tu pri nas, v dobro sebe in vseh nas. Hvaležni pa smo tudi vsem vam, dragi naši obiskovalci. Za vas iz meseca v mesec razmišljamo, zbiramo ideje in nato pripravljamo aktivnosti in upamo, da zadovoljimo številne potrebe in želje, ki se človeku porajajo, ko pomisli na svoj prosti čas.
Še vedno pa velja: Naša vrata so odprta za vse in v našo sredino vabimo tudi nove prostovoljce, ki bi bili pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti našemu medgeneracijskemu centru. Sedež imamo na Savinjskem nabrežju 6, dosegljivi pa smo tudi na: 03/734-1880, 051- 436-240 in na center.starejsih@ siol.net.
Koordinatorka aktivnosti Petra Šuster
Z MAJHNIMI KORAKI SPREMINJAMO SVET NA BOLJE
Konec leta vsi, tudi mi, v Društvu Vesele nogice, gledamo nazaj na leto, ki se izteka. Za nami je pestro in delovno leto, polno lepih trenutkov, ki smo jih ustvarili skupaj z našimi člani, prostovoljci ter donatorji in sponzorji. Ponosni smo prav na vsak dosežek, ki smo ga dosegli v tem letu. Prav tako pa smo vsem hvaležni za vsak prispevek, podporo in pomoč. Brez vas zagotovo ne bi bili tako uspešni.
Z dobrodelno gledališko predstavo v februarju, z dobrodelnim tekom za Ve-
sele nogice v aprilu, rekreativno dobrodelnim tekom v juniju, v septembru in oktobru še z dobrodelno razstavo Naš svet je drugačen in akcijo Veseli balon ter 2. oktobra s prireditvijo Naš svet je drugačen, smo zbirali sredstva za otroke s posebnimi potrebami in tudi na takšen način približali naš - drugačen svet. Šir-
ši javnosti smo predstavili problematiko oseb s posebnimi potrebami in opozarjali, da so potrebne spremembe tudi na tem področju. V začetku oktobra je naše društvo dobilo tudi status humanitarnega društva, kar nam bo v prihodnosti olajšalo naše delovanje in odprlo marsikatera vrata. Zavedamo se, da bi lahko v
27
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
tem letu naredili še mnogo več, a glede na to, da smo mlado društvo in da v društvu aktivno delujemo samo starši otrok s posebnimi potrebami in prostovoljci, lahko rečemo, da smo ogromno dosegli. Največja nagrada za naš trud pa je prav nasmeh in zadovoljstvo naših malčkov ter zavedanje, da jim lahko pomagamo. Počasi in z majhnimi koraki, a vendarle -Svet spreminjamo na bolje.
In ker so praznični dnevi že pred vrati, je naše društvo že prejelo nekaj čudovitih daril.Tako nas je Leo Klub Mavrica Celje v soboto, 30. 11. 2013, v Plesnem forumu Celje, obdaril z dobrodelnim stand-up večerom smeha "SEJ BO!" s Tomom Costo.
Revija Lisa Čarovnija okusa je konec septembra objavila natečaj za Naj piškot 2013, kjer so iskali recept za najslajši, najlepši, najkrhkejši, najizvirnejši in sploh najboljši piškot, ki bo prepričal tako ocenjevalno komisijo kot obiskovalce izbora. NAJpiškot 2013 bo Slaščičarna Rustika uvrstila v svoj prodajni program, del dobička od prodaje pa bo namenjen otrokom s posebnimi potrebami iz društva Vesele nogice.
V veliko čast nam je, da 16. decembra ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani orkester Slovenske vojske prireja tradicionalni božično-novoletni koncert, ki ga Slovenska vojska poklanja prav našemu društvu. Vstopnice po 12 evrov so v prodaji od 15. novembra na vseh prodajnih mestih Cankarjevega doma. Častni pokrovitelj koncerta je predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Ves izkupiček od prodanih vstopnic je namenjen zagotovitvi terapij v bližini kraja bivanja in možnost strnjenih terapij večkrat letno, kot tudi potrebne pripomočke za omogočanje razvoja otrok s posebnimi potrebami.
Skozi cel december pa društvo zbira vaše "objeme" na spletni strani Studia Moderna - DORMEO. Podjetje Studio Moderna vsak mesec donira donacijska sredstva tistemu dobrodelnemu društvu, ki prejme največ objemov obiskovalcev na njihovi spletni strani http://objemto-pline.dormeo.net/. Da lahko podarjate objeme, se morate prej prijaviti. Objem nam lahko podarite samo enkrat na dan,
iz enega računalnika oz. mail naslova.
Društvo Vesele nogice bo veselo vsakega novega člana ali prostovoljca. Vabljeni, pridružite se nam! Pomagate nam lahko pri zbiranju plastičnih zamaškov, odpadnih kartuš, mobitelov in papirja ali pa tudi pri zbiranju Dormeo objemov. Več informacij o aktivnostih društva dobite na telefonskih številkah 070/342-112 ali 041/610-284.
Na koncu vam naj zaupamo še skrivnost. Ker so bili naši "izjemni" otroci in njihovi starši zelo pridni, jih bo, tako kot lani, tudi letos obiskal Božiček. Njegovi pomočniki že pripravljajo vse potrebno za obdaritev. Veliko vam seveda ne smemo izdati, ker to potem ne bo več presenečenje, vam bomo pa z velikim veseljem o tem poročali v naslednji številki Biltena.
Društvo Vesele nogice se ob iztekajočem letu iskreno zahvaljuje vsem članom, podpornikom, sponzorjem in do-natorjem za izkazano zaupanje ter vam želi srečno, uspešno ter lepih trenutkov polno leto 2014.
40. OBLETNICA DRUŠTVA INVALIDOV LAŠKO
Hitro mineva 40. leto delovanja Društva invalidov občine Laško. Glavna naloga društva je vsestranska pomoč invalidom v vsakdanjem življenju. Tudi v letošnjem letu je bila skrb za invalide na prvem mestu. Invalidom je potrebno omogočiti, da so v enakopravnem položaju z ostalimi občani občine Laško. Da lahko pomagamo in omogočimo čim več enakopravnosti nam finančno pomagajo: Zveza delovnih invalidov Slovenije, Občina Laško, donatorji in seveda vsi člani in njihovi prostovoljni prispevki. Opravljenih je bilo veliko število ur prostovoljnega dela in prevoženih veliko kilometrov. 20 poverjenikov je celo leto skrbelo za obveščanje o stanju članov in posameznikov, ki so pomoči potrebni. Skupaj z občino Laško se intenzivno pripravljamo za priznanje občine po meri invalidov.
Letos smo imeli osem srečanj, pomagali smo ob naravnih nesrečah, pomagali invalidom v težkih socialnih težavah, pomagali s tehničnimi pripomočki, obiski na domovih, ob okroglih obletnicah,
po težkih operativnih posegih, delovali smo na športnem področju in s svetovanjem vsak ponedeljek med 8. in 11. uro.
Ob 40. obletnici smo imeli bogato razstavo ročnih del na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. V septembru smo v počastitev obletnice pripravili kulturno prireditev v prepolni dvorani Kulturnega centra Laško. Na prireditvi so sodelovali Pevska skupina Chillax, duet Andreja Bremca in Vikija Ašiča, kvartet Grmada, Vokalna skupina Vodomke, harmonikar-ke Karmen Cverle, Tjaša in Sabina Raz-boršek in ansambel Petrič.
Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja. Prejel ga je Rudi Centrih za velike dosežke na svetovnih prvenstvih v športnem ribolovu - osvojil je mesto vice svetovnega prvaka, mesto ekipnega svetovnega prvaka, ekipno pa je dvakrat zasedel drugo mesto. Zdenka Jakopič je prejela priznanje kot predsednica komi-
sije za socialo, za stalno skrb za invalide - njihove obiske po operacijah, ob jubilejih, po domovih ostarelih in za pomoč vsem invalidom, ki so pomoči potrebni. Jože Cverle je priznanje prejel kot predsednik komisije za šport in rekreacijo, in sicer za vsestransko skrb na športnem področju. Tudi sam je enako prizadeven v več športnih aktivnostih in dosega lepe uspehe na državnih prvenstvih.
Podelili smo 15 priznanj za 40-letno članstvo v društvu, priznanja pa so med drugim prejeli tudi učenci OŠ Laško. Za slastno pogostitev so poskrbele naše požrtvovalne članice, katerim gre zahvala za naše dobro počutje po prireditvi. Zahvala za uspešno izvedeno prireditev gre tudi našim zvestim donatorjem.
Prostovoljstvo in humanitarno delo sta pomemben del vsakdana invalidov in bi morala biti bolje predstavljena ter večkrat omenjena v naših občilih. Zato naš moto še naprej ostaja: »Pomagajmo tistim, ki so pomoči potrebni, saj ne vemo, kdaj bomo pomoč rabili sami.«
Ob koncu leta 2013 Društvo invalidov Laško vošči vsem občanom in občankam vesele božične praznike in veselo novo leto 2014.
Predsednik Društva invalidov Laško Miha Lončar
28
vzgoja in izobraževanje
zelo radi zaplešejo in tudi zavriskajo. Po nastopu so nas kuharice presenetile s torto velikanko, na kateri je bilo pet svečk, ki smo jih vsi skupaj upihnili. Otroci so se nato v igralnicah posladkali s torto, gostje so odšli in nam zaželeli še veliko srečnih, veselih in nasmejanih dni v našem vrtcu. Mi pa smo obljubili, da ga bomo čuvali in lepo skrbeli zanj, da se bodo vsi otroci, ki ga bodo še obiskovali, v njem dobro počutili.
Lidija Škrobar
Praznovanje 5. obletnice vrtca Debro_
Vrtec Debro je 7. novembra praznoval peto obletnico svojega delovanja. Tako smo se strokovne delavke, skupaj z otroki, začele pripravljati na praznovanje. Otroci so izdelovali simbolična darila. To so bile hišice iz das mase, ki smo jih pobarvali v barvah našega vrtca, nanjo pa vtisnili številko pet. Hišice so bile namenjene našim gostom, vsak otrok pa je izdelal eno tudi zase. Ko je prišel dan praznovanja, smo napihnili balone in z njimi okrasili skupni prostor. Otroci so postajali nestrpni, saj so komaj čaka-
li, da se bodo lahko predstavili s svojim nastopom. Kmalu so prišli naši gostje, ki jih je naša vodja enote lepo pozdravila in praznovanje se je lahko pričelo. Prvi so se s svojim nastopom predstavili otroci najmlajših dveh skupin, ki so zaplesali ob glasbi in poželi velik aplavz naših gostov. Nato pa so se otroci iz starejših treh skupin ravno tako prikupno predstavili s svojimi plesi in petjem. Prave zabave pa ne bi bilo, če ne bi vsi skupaj zaplesali ob glasbi Na Golici, ob kateri naši otroci
Mladi po letih in mladi po srcu se družimo radi_
Komaj se je začelo novo šolsko leto pa bomo vsak čas zakorakali v pravljični december. Seveda je zdaj čas, da se začnejo priprave na najbolj pravljični mesec v letu. Da nam bo v decembru lepo in da bomo lahko veselo uživali v vseh radostih, ki nam jih prinaša veseli december, se moramo dobro pripraviti. Najprej smo v oddelku naredili načrt. Seveda ni šlo brez naših zlatih babic. Vedeli smo, da nam bodo z veseljem priskočile na pomoč in prav to se je tudi zgodilo. Bil je petek in bolj, ko se je kazalec bližal deveti uri, bolj smo bili nestrpni. Pripravili smo že vse, kar nam je naročila naša Petra in ko je ura odbila devet, smo se spravili pred vrata in neučakano poklicali naše babice. Ni bilo potrebno dolgo klicati, babice so bile že tu in po prisrčnem pozdravu smo šli na delo. Petra nam je razdelila naloge in vsaka babica je priskočila na pomoč enemu ali dvema otrokoma iz oddelka, da smo lahko
izdelali lepe voščilnice za starše. Otroci so mazali lepilo, babice so jih nadzorovale in nudile pomoč, tako da so nastali zelo lepi izdelki. Bilo je potrebno veliko spretnosti otrok in potrpežljivosti naših babic, da smo končali izdelek. Petra, idejni vodja, je bila z našim delom zelo zadovoljna, zato nam je obljubila, da bomo ob naslednjem obisku oddelka muc v vrtcu Laško, skupaj krasili naše drevo in še presenečenje nam je obljubila. Ko smo s skupnimi močmi pospravili sredstva, smo sedli na blazine in naš Anže nam je
»prebral« zgodbico o korenčkovi dirki. Vsi smo z veseljem prisluhnili. Nato pa smo babicam zapeli, zaplesali in povedali vse, kar smo se novega naučili od njihovega zadnjega obiska dalje. Babice so nas pohvalile in nam zaploskale. Za konec smo skupaj zaplesali na plesnem vlaku. Moram poudariti, da prav nobena izmed babic, ki nas obiskujejo enkrat mesečno iz Hiše generacij, pravzaprav ni naša prava babica, toda otroci so jih sprejeli za svoje in jih tudi kličejo naše babice. Hvaležni smo vsem našim babicam, da nam tako obogatijo naša mesečna druženja, kajti otroci pridobijo veliko izkušenj, ki jih lahko pridobijo samo z osebnim stikom, naše babice pa se ob naših druženjih kar pomladijo. Zato se že veselo pripravljamo na naslednje srečanje, ki nam bo prineslo veliko novih izkušenj, predvsem pa poudarilo to, da je najbolj dragocen ČAS, ki ga podarimo drug drugemu.
Otroci iz oddelka MUCE, Boža, Anja in Petra
29
vzgoja in izobraževanje
Tradicionalni slovenski zajtrk_
Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se izvaja z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti se predstavlja pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbuja k pravilni in zdravi
prehrani. Ozaveščamo se o pomenu živilsko-predelovalne industrije. Posebna pozornost pa se namenja pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja.
Tradicionalni slovenski zajtrk je potekal v petek, 15. 11. 2013. Seveda tudi v Vrtcu Laško. Prav najmlajši so pravi naslov za izboljšanje zavedanja o pomenu lokalnega naravnega bogastva in pridelave hrane. Z velikim zanimanjem so sodelovali v pogovoru o pridelavi hrane in o tem, od kod pride hrana na naše krožnike. Našli so mnogo razlag za poti in kar nekaj jih je bilo tudi realnih.
V vrtec smo na tradicionalni zajtrk povabili predstavnike občine Laško in Čebelarskega društva Laško, ki so se prijazno odzvali vabilu. Skupaj z gospo Barachini, gospodom Zdolškom, gospodom Krivcem in gospodom Blagotinškom smo se sladkali z jabolki, medom, domačim maslom, kruhom iz krušne peči in mlekom lokalnih pridelovalcev in predelovalcev iz občine Laško. Imeli smo tudi priliko poklepetati o pomenu tradicionalnega slovenskega zajtrka in še o vseh drugih zanimivih rečeh.
Po zajtrku je potekala še poučna urica novih spoznanj o čebelicah, panjih, medu ... Dobro jutro se je nadaljevalo v medeno dopoldne, polno novih doživetij in znanj.
Pridni kot čebelice - otroci oddelka Zajčki, Tanja in Katja
Mesec požarne varnosti
V oktobru, natančneje 10. 10. 2013, so nas majhne in velike obiskali gasilci PGD Rečica. Gasilke in gasilci so otrokom prijazno in izčrpno prikazali njihovo delo ter pomen njihovega dela. Otrokom so razkazali gasilska vozila, opremo ter različne pripomočke, ki jih uporabljajo v primeru nezgod, pri katerih posredujejo. Pripravili so jim tudi poligon, kjer so otroci lahko preizkušali svoje gasilske sposobnosti in svoje znanje. Seveda so upoštevali različne starosti otrok, kajti uganke, poligoni ter različne igre so bile izbrane glede na njihove zmožnosti. Otroci so z zanimanjem prisluhnili, spraševali, sodelovali v vseh pripravljenih dejavnostih. Najbolj všeč pa jim je seveda bilo gašenje s cevjo in vodo, kjer so sodelovali vsi otroci in poprijeli za gasilsko cev. Seveda jim tudi natikanje čelad, mask ter gašenje začetnih požarov z rokavico, pokrovko in peskom ni delalo težav. Naloge so uspešno opravili ter si prislužili knjižico ugank ter pobarvank o gasilcih.
Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalimo PGD Rečica in jih pozdravimo z njihovim pozdravom NA POMOČ!
Majhni in veliki vrtca ter šole Rečica
Ciciban planinec v vrtcu Rimske Toplice_
Navajanje na zdrav način življenja in seznanjanje s planinstvom v našem vrtcu začenjamo že zgodaj, z najmlajšimi. Naš cilj je spodbujati najmlajše in njihove starše k hoji v naravo, kjer se jim odpirajo čudovite možnosti gibanja, doživljanja in seveda spoznavanje narave. Cilji naših izletov so naučiti otroke varne hoje v hribe, jih poučiti o skrbi za čistočo v naravi, opazovati dogajanja v naravi in jih navaditi na skupno sodelovanje, druženje ter medsebojno pomoč.
30
V tem šolskem letu sta bila izvedena dva izleta z najmlajšimi. Prvi izlet je bil na Aškerčevino, kjer smo si ogledali hišo Antona Aškerca. Bilo je zelo poučno in nekateri starinski predmeti so se nam zdeli zelo zanimivi. Največ pozornosti pa so otroci namenili živalim, ki smo jih videli na pašniku in v hlevu.
Drugi izlet pa je bil na Govce skupaj s predstavnikom PD Rimske Toplice, Mirkom Mastnakom. Na to pot smo se odpravili prvič. Dan je bil lep, sončen in vetroven. Samo okolje nam je nudilo veliko gibanja in še posebej opazovanja, saj nam je bilo okolje neznano. Pot je bila
lepa, prijetna, pokazali smo tudi vzdržljivost in vztrajnost, saj smo se podali tudi do male kapelice na Govcah.
Tudi v letu 2014 bo potekal Ciciban planinec za otroke in starše. Upamo, da bomo imeli čim lepše vreme in najpomembnejše, čim več pohodnikov.
Vsak se mora sam odločiti, po kakšni poti bo šel in se nanjo podati z vso energijo, močjo in razmišljanjem. Storite to danes, zdaj, zase, za svoje otroke, za svojo družino.
Ivanka in Mateja, vodji Cicibanovega planinca
vzgoja in izobraževanje
Popotovanje v staro Grčijo v Osnovni šoli Laško_
V sredo, 6. novembra 2013, smo imeli kulturni dan tudi sedmi razredi. Tema je bila stara Grčija. To je bil primer pouka malo drugače. S pomočjo delavnic so učenci izdelovali izdelke, ki so bili prisotni v tem zgodovinskem obdobju. To
so bili grške vaze, stebri, zapisi, obleke, nakit, hrana, abakus in Arhimedov vijak. Prepletala so se vsa šolska področja. Učenci so se sami odločili, pri kateri dejavnosti želijo sodelovati, zato so bili pri delu motivirani. Ena skupina je pripravila scenarij in ob koncu zaigrala igro za vse ostale učence. Sceno so predstavljali izdelki, ki so nastali pri posameznih delavnicah. Na koncu so se učenci posladkali z grškimi »kolački«. Pandorino skrinjico smo pustili zaprto. Ob povzetku dneva so učenci povedali, da si želijo še več takšnih dni, zato bodo v prihodnje prišli na vrsto tudi Azteki, Inki in še kdo.
Biljana Jošovc, idejni vodja kulturnega dne
Državno tekmovanje iz logike_
V soboto, 19. oktobra 2013, je bilo državno tekmovanje iz logike. Učenki matične šole Primoža Trubarja Laško sta osvojili zlato in srebrno priznanje. Zlato je osvojila Alma Pleteršek Fajfer, učenka 7. razreda, in srebrno Saša Klezin, učenka 9. razreda. Da lahko dosežeš tako visoke rezultate, ni dovolj samo nadarjenost, ampak tudi veselje do logike in veliko vloženega dela, saj so kriteriji za osvojitev zelo visoki.
Učenki sta napisali tudi svoje vtise.
Alma Pleteršek Fajfer:
Za tekmovanje iz logike sem se odločila, ker rada rešujem logične naloge in odkrivam logične zanke. Na krožek logike hodim že od 5. razreda in tudi tekmujem. Po počitnicah smo takoj začeli s krožkom logike, vendar je bilo premalo časa, da bi ponovili vse
sisteme do šolskega tekmovanja. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila na državno tekmovanje, saj so bile naloge zelo težke. Ko sem izvedela, da grem naprej, me je to le še spodbudilo k nadaljnjemu delu. Na koncu smo se z mentorico dobivale že vsak dan. V Radeče smo se odpravile zelo zgodaj, kar mi je bilo mučno, saj rada dolgo spim. V šoli smo dobili darilce v spomin, mapo z listi in malico. S Sašo sva pred tekmovanjem še ponovili logiko izjav. Potem je sledila krajša kulturna prireditev, nato smo se razvrstili v učilnice in začeli reševati naloge. Nisem imela posebne treme in tudi ob koncu sem imela dober občutek. Naloge so se mi zdele manj zahtevne kot na šolskem tekmovanju ali pa sem bila bolj prepričana v svoje znanje. Nisem mogla verjeti, da sem se tako dobro uvrstila. Upam, da bom še naprej uživala pri reševanju logičnih nalog.
Saša Klezin:
V soboto, 19. oktobra, sem se udeležila državnega tekmovanja iz logike, ki je bilo v Radečah. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se s kombijem odpeljali do cilja. Vožnja je bila bolj tiha, saj je bilo še zgodaj in tudi nervoze ni manjkalo. V šolo, kjer je bilo tekmovanje, sva z Almo prišli med prvimi, tako da sva imeli še nekaj časa za sprostitev. Po kratkem programu smo ob devetih sedli v učilnice in začeli reševati. Do pol enajstih je v učilnicah vladala popolna tišina, nato smo se odpravili na malico. Pot domov je nepričakovano hitro minila in kmalu sva se z Almo poslovili od mentorice Vere Ojcinger in odšli domov. Na rezultate sva morali nestrpno čakati celih deset dni, da so v Ljubljani popravili naloge.
Vera Ojcinger, mentorica
PŠ DEBRO
Prvih 10 let šole v Debru_
1. septembra 2003 je nova šola v Deb-ru rešila prostorsko stisko laških šolarjev ob uvedbi devetletnega šolanja. Popolnoma novo rumeno zgradbo z 12 oddelki in več kot 3400 kvadratnimi metri notranjih ter 5500 kvadratnimi metri zunanjih površin je v uporabo prejelo 298 učencev in več kot 30 učiteljev. Prvič sta šolski prag skupaj prestopili dve generaciji, prva devetletna in zadnja osemletna. Prostorski pogoji za uvedbo devetletnega šolanja so bili s tem izpolnjeni, za kar gre zahvala Občini Laško. Slovesno odprtje
šole je bilo 8. oktobra 2003, v sončnem oktobrskem dnevu v tednu otroka.
Prvih deset je torej minilo. Na krajši slovesnosti 11. oktobra 2013, ki smo jo pripravili v telovadnici, smo se spomnili začetka gradnje in misli, ki so nas prevzemale takrat. Šolo je v tem času uspešno končalo več kot 360 učencev, ki so dobili trdno osnovo za nadaljnje šolanje. Zahvala za to gre učiteljem, ki kljub selitvam z matične šole na podružnično šolo ali nazaj kakovostno poučujejo.
Kot je v nagovoru učencem in učiteljem ob tej priložnosti povedala ravnateljica Ljudmila Pušnik, je šola deška leta prebrodila z nekaj popravki, kaj bodo prinesla zahtevna najstniška leta, pa bomo še videli. Kot se za rojstni dan spo-
dobi, seveda ni manjkala torta. Kar šest so jih napravile pridne debrske kuharice in z njimi so se posladkali prav vsi učenci in učitelji generacije 2013/14.
Irena Namestnik, pomočnica ravnateljice
31
vzgoja in izobraževanje
PŠ REČICA
Druženje nas bogati_
Leto je naokrog in oktobrsko srečanje z dedki in babicami je v podružnični šoli Rečica tradicionalno. Letos smo veliko peli in plesali, saj smo gostili ljudske glasbenike »Ofirovce in ko-lednike« iz Laškega. Njihov nastop je popestril druženje, saj je harmonika nepogrešljivi del ljudske glasbe. Predstavili so nam ljudski običaj »ofiranja«.
Dedki in babice so z nami obudili spomin na pesmice in ra-jalne igrice iz svojega otroštva. Pri ljudskih pesmih so se glasovi nastopajočih in glasovi iz občinstva združili. Nič hudega ni bilo, če je bila kakšna nota manj ubrana. Skupno petje je povezalo in razveselilo vse prisotne.
Jesenski dnevi znajo biti megleni, deževni in hladni. Naše srečanje je bilo v sredo, 23. oktobra, sončno obarvano. Zunaj je bil sončen dan, kuhali smo sončno juho in v naših srcih je
sijalo veselje. Otroci so nam zaupali recept, kako skuhati juho, ki naredi vsak dan sončen, topel in nasmejan. V njej so zadišali žlica dobrote, ščepec humorja, dobršen curek potrpljenja, velika količina veselja do dela in širok nasmeh.
Ksenija Vozlič, vodja PŠ Rečica
PŠ ŠENTRUPERT
Svečano odprtje medovitega vrta in priznanje za najbolj urejen javni objekt v občini Laško_
Nova šola - čebelnjak - lipa breza -medoviti vrt ...
Sredi šentrupertske planote, od koder se na vse strani razdaja pogled na vzpetine našega širšega okoliša (Kum, Kal, Mrzlica, Donačka gora), se nahaja šen-trupertska šola, ki je najvišje ležeča podružnica Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Ob tako rekoč novem šolskem poslopju z vrtcem stoji majhen, a ličen čebelnjak. V njem za čebele in njihov zarod skrbi čebelarski mojster Andrej Jernej, ki je tudi mentor čebelarskega krožka v naši podružnici. Tako živahno, kot je v čebelnjaku, je celo leto tudi v naši šoli. Ob čebelnjaku smo minulo jesen posadili lipo, ki smo jo poimenovali lipa Breza, saj se je kraj Šentrupert nekoč imenoval Breze. Med njene korenine smo položili stekleničko s sporočilom o posaditvi lipe za zanamce.
Pregovor nas uči, naj se učimo pri čebelah, saj nas njihova pridnost bogati, pogum krepi, enotnost pa napravi močne. Tem smernicam skušamo slediti tudi
32
delavke in učenci naše podružnične šole. V lanski s snegom bogati zimi smo se s čebelarskim mentorjem v sodelovanju s Čebelarskim društvom Laško prijavili na razpis za pridobitev medovitih rastlin, ki ga je razpisala Čebelarska zveza Slovenije. Naša želja je bila, da bi ob čebelnjaku lahko zasadili in oblikovali medoviti vrt, ki bi ob lipi predstavljal ugodno čebeljo pašo.
Zelo smo bili veseli, ko smo bili izbrani na razpisu. Pozitivna energija je prinesla idejni načrt gradnje medovitega vrta, ki ni vključeval le dela učiteljskih in otroških pridnih rok, ampak akcijo krepkih mož in materialno podporo - donator-stvo društev in podjetij.
Tako smo učiteljice in delavke šole združile moči z učenci, s čebelarji, krajani, z gasilci in s svojimi partnerji. Skupno smo uspešno izpeljali več delovnih akcij. Ob čebelnjaku smo zabetonirali robnike, prekopali grede, zasadili medovite rastline, uredili prehod na drugi del vrta in ga tlakovali, napeljali vodo in postavili fontano, izdelali imenske tablice rastlin, oblikovali plastificirano knjigo z opisi vseh medovitih rastlin v vrtu in za piko na i postavili še doniran ročno izdelan kozolček z imenom našega čebelnjaka in medovitega vrta.
4. vinotoka 2013 smo svoje večmesečno delo predstavili tudi širši javnosti na svečanem odprtju medovitega vrta. Najprej smo s koščkom domačega kruha, soljo, z drobnim šopkom zdravilnih zelišč in ljudsko pesmijo pozdravili obiskovalce prireditve. Sledil je kulturni program naših učencev, ki so ga pripravili z učiteljicami in je poudarjal pomen čebel, medu in zdravega življenja na vasi. Ob odprtju si je bilo mogoče v šolskih prostorih ogledati tudi razstavo fotogra-
fij medovitih rastlin, ki jih je v objektiv ujela učiteljica C. Teršek, razstavo knjig Čebelic, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Knjižnico Laško, in seveda otroške izdelke. S prisotnostjo in z govori so nas počastili pomembni gostje: Podpredsednik ČZ Slovenije Franc Šmerc, ravnateljica Ljudmila Pušnik, predstavnik Občine Laško Dimitrij Gril, predsednik KS Šentrupert Drago Pušnik, predsednik Sveta staršev PŠ Šentrupert gospod Re-zec in čebelarski mojster Tone Krivec, ki je PŠ Šentrupert v imenu ČD Laško podelil tudi priznanje ob odlično izpeljani gradnji medovitega vrta. Odprtje so začinili pristen šentrupertski vetrič, vonj po medu, pecivo iz medu in vonjave domačih klobas. Po prireditvi smo sproščeno poklepetali s krajani in z ljudmi, ki so vsak po svojih močeh prispevali k oblikovanju in gradnji šentrupertskega me-dovitega vrta.
Mogoče je prav, da ob koncu pridamo še sledeče. Krajevna skupnost Šentrupert nas je v sklopu akcije TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna prijavila na tekmovanje za najbolj urejen javni objekt v Občini Laško. Po glasovanju na občinski spletni strani in po določitvah komisije smo na občinski praznik prejeli priznanje za najbolj urejen javni objekt v občini Laško. Vsem, ki nam pri delu v naši šoli pomagate in z nami sodelujete, in tudi vsem tistim, ki ste za nas glasovali, najlepša hvala. Prav slednje nas navdaja z novim elanom in v mislih že snujemo drobne projekte za naprej.
Učiteljice in ustvarjalke Renata Kolšek, Cvetka Teršek, Dragica Uršej, Tina Šolinc v sodelovanju z Minko Hrastnik in Malči Horjak
vzgoja in izobraževanje
Pohod na Mrzlico
Osnovna Šola Antona Aškerca Rimske Toplice -planinski krožek
Planinsko društvo Rimske Toplice - mladinski odsek
Na naši šoli že več let deluje planinski krožek, ki ga je uspešno vodila Tanja Teraž Železnik ob polni podpori Planinskega društva Rimske Toplice in načelnika mladinskega odseka Bogomira Mastnaka. V preteklem šolskem letu je k sodelovanju povabil še učiteljici Anjo in Nušo. Tako smo v letošnjem šolskem letu privabili še nekaj učencev, ki imajo veselje do gibanja v naravi.
Prvi pohod je že za nami. Odpravili smo se na Mrzlico, kjer je bilo srečanje mladih planincev Zasavja in Posavja. 19 učencev so pospremili tudi nekateri starši. Najmlajša udeleženka Katarina je imela komaj leto in pol. Pripravili smo vsak svoj nahrbtnik - to je pri nas pravilo - in že ob 7.50 krenili proti Hrastniku. Pot smo nadaljevali skozi Trbovlje do Podmeje, kjer sta nas pričakala dva vodnika Planinskega društva Trbovlje. Kako je Mrzlica dobila ime, nam je postalo hitro jasno, na srečo pa smo zaradi prelepega razgleda skoraj pozabili na hladen veter. Med pohodom smo nabirali prve kostanje, oprezali za gobami in uživali v razgledu. Spotoma so nastajale spominske fotografije. Imeli smo dva po-
stanka za okrepčilo. Kmalu smo zagledali pretvornik na Mrzlici in vprašanja, če je še daleč, so potihnila.
Na vrhu nas je pričakalo mrzlo in vetrovno vreme. Prav so prišla vsa oblačila iz nahrbtnika, a še vseeno je nekatere zeblo. Še dobro, da radi tekamo in se lovimo. In koliko gugalnic imajo! Notranjost doma je bila do vrha napolnjena z mladimi in starejšimi planinci. Organizatorji so nam pripravili veliko vročega čaja in piškote, turistično društvo pa pecivo. Tako smo lažje počakali na kulturni program. Pozdravil nas je predsednik Planinskega društva Trbovlje, Matjaž Kilar, zapel nam je pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje, navdušila nas je plesna točka, nastopila sta harmonikarja in obiskal nas je celo PERKMANDEL'C - maskota rudarjev in nam razložil, kaj in kako delajo rudarji.
Po končanem programu so nas povabili na toplo malico. Zares je vsem teknila. Ni nas več motil mraz, niti megla in rahlo pršenje iz oblakov. Glede na slabo vreme smo se odločili, da prevozniki pridejo po nas na Mrzlico. Počakali smo jih v zavetrju pod planinskim domom. Vsi smo se strinjali, da je bilo nepozabno in se že začeli pripravljati na drugi pohod na Kum, ki smo ga organizirali 16. novembra. Nabrusite pete, pripravite nahrbtnik in se nam pridružite. Prijavnice že čakajo. Planinski pozdrav!
Mentorica Nuša Ocvirk, načelnik MO Bogomir Mastnak
PS JURKLOŠTER
EKO hokej_
Tako kot vsak dan, smo tudi v mrzlem novembrskem petku učenci iz OPB šli v „Haus" nanosit drva. Ko smo se vračali, smo ob cesti videli večjo, popolnoma zamrznjeno lužo. Preverili smo, če je led dovolj trden, da bi se lahko drsali. V za-
četku smo bolj previdno hodili po sredini, a smo kaj kmalu ugotovili, da je v celoti varna. Nekaj časa smo se drsali, pa je igra postala nezanimiva. Na bližnjem skladišču lesa smo poiskali primerne palice in plošček iz lesa ter se preizkusili v hokeju. Prva palica ni bila prava, druga tudi ne, tako da smo zamenjali kar nekaj palic, preden smo našli ustrezne. Za plošček smo uporabili kos lubja, odetega
v led. Tako smo igrali hokej. Bilo je zelo zabavno.
Ker je tako led kot ves material za igranje popolnoma naraven, smo to igro poimenovali EKO hokej. Ugotovili pa smo tudi, da se da v naravi fino zabavati samo s tem, kar nam narava nudi in da za igro ne rabimo nikakršnih pripomočkov.
Julija Pušnik, 4. r.
PŠ ZIDANI MOST
Obisk kmetije Lipovšek v Velikem Širju_
V petek, 4. oktobra, je bilo hladno jutro. Skupaj z Larisino babico Mileno smo se oblečeni kot medvedki in obuti v gumijaste škornje odpravili po gozdni poti do njihove kmetije. Že med potjo smo vonjali gozd, poslušali potoček in občudovali prebujajoči se travnik, ki se je lesketal v rosnih kapljicah. Na nekaterih travah je bilo opaziti drobne kristalčke, prvi letošnji mraz. Ob prihodu na kme-
tijo nas je pozdravilo sonce in začeli smo slačiti naše jope in puloverje. Zavihali smo rokave in se veselili dela, ki so nam ga pripravili. Najprej smo se odpravili do njihove njive, kjer smo si pogledali, kaj vse tam raste. Z velikim veseljem smo v samokolnico nosili zrele buče golice in hiteli nazaj na domače dvorišče. Slišali smo različne živalske glasove in radovedno opazovali, kaj se skriva za vrati hleva. Seveda, najprej smo videli zajčke, ki so grizljali jabolka, kruh in kolerabo, potem glasne purane, ki so se jezno oglašali s svojimi posivelimi glavami in vratovi, videli smo tri simpatične oslič-
ke in na koncu še nežne ovčke. Zunaj so se sprehajale kokoši in mlad pav, tu in tam se je žalostno oglasil za ograjo zaprt domači kuža. Potem pa smo odšli veselo na delo. »Zličkali« smo velik koš koruze, uživali v luščenju fižola in vzdihovali ob čudovitih barvah fižolčkov, ki so se skrivali v svežih strokih. In na koncu je babi prerezala buče in z velikim užitkom smo pobirali semena buč golic. Pomagala sta tudi domača fanta, Ožbej in Jakob. Kar tekmovali smo, kdo jih bo očistil več. Veseli smo bili, ko je bila samokolnica polna izpraznjenih buč, posode pa polne mokrih bučnih semen. Nekaj smo jih
i
33
vzgoja in izobraževanje
dobili tudi za domov in v šoli jih bomo posušili ter pohrustali. Na koncu smo si zaslužili tudi malico. Babi Milena je spekla mamljivo dobre polnjene rogljičke in nam postregla z domačim jabolčnim sokom ter odličnim melisinim čajem. Na koncu smo si privoščili še sladko domače grozdje. Tudi na igro nismo pozabili in skupaj smo se poigrali na domačem dvorišču. Čakala nas je še pot domov, zato smo se zahvalili za čudovito dopoldne, ki smo ga preživeli na kmetiji. Dogovorili smo se, da se naslednje leto spet vidimo. Nazaj grede nas je spremljalo sonce, nabirali smo kostanj, žir in želod in se polni čudovitih vtisov vrnili v šolo.
Mirica Štaut
Dan bele palice in kako smo za en dan postali »medijske zvezde«
V tednu otroka smo tretješolci na PŠ Zidani Most posebej veliko doživeli. Z vami želimo deliti doživetja, ki jih nima možnosti izkusiti prav vsak slovenski osnovnošolec. Naša sošolka je Mia, slepa deklica, ki je glavni »krivec«, da vid postavimo na stranski tir in svet okoli sebe spoznavamo še z drugimi čutili. Tako smo z očesnimi prevezami že okušali, tipali, se orientirali po šoli, iskali vire toplote, učiteljica pa nam je med eno izmed vaj naročila, naj v knjižnici poiščemo Rdečo Kapico. Hja, ne bo šlo, kajne? Ker smo želeli spoznati pomen in vlogo vseh čutil ter smo se o njih že učili pri spoznavanju okolja, smo se v okviru svetovnega
dneva bele palice odpravili na Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano, z namenom, da obiščemo njihov fantastičen vrt čutil. Že prihod na sam vrt je bil ... hm ... sladkoben! Ste že vonjali liste drevesa, ki diši po karameli? No, mi smo ga. Nekaterim je kar zašumelo po želod-čkih od same slasti in želje po karameli. Pot smo nadaljevali do postaje, kjer smo okušali skrivnostne snovi. Nič kaj veseli nismo bili soli in citronke, je pa nekaj veselja prinesel sladkor na jezičkih. Do sedaj sploh nismo vedeli, da jezik ne zazna povsod enakih okusov. Zanimivo! Sledil je še ogled zeliščnih gredic, ki ne samo, da čarobno dišijo, ampak imajo rastline tudi na otip zanimive in zelo različne liste - od povsem gladkih do tistih nazobčanih in listov, ki spominjajo na ovčjo kožo
pred kaminom. Imeli smo možnost otipati različne strukture površin in zaigrati na ogromna zvočila, ki jih vrt premore. Tako zanimivega dne ni moglo pokvariti niti kislo vreme, saj je pri nas svet vedno sončen. A zanimivosti v tem tednu še ni bilo konec. Poleg vseh dejavnosti nas je v petek obiskala ekipa RTV SLO, ki je v oddelku posnela prispevek ob svetovnem dnevu bele palice. Glavna zvezda je bila naša Mia, prispevek, ki je bil objavljen v oddaji Infodrom, pa je pokazal primer dobre prakse inkluzije slepe učenke v redni program osnovne šole. Ker besede ne morejo ponazoriti vsega, kar se je ta dan dogajalo pri nas, si lahko prispevek ogledate na povezavi: http://ava.rtvslo. si/#174243086;
Jasna Koritnik in Jasmina Oblak
f3
S plesom in glasbo na pot ..._
GLASBENA ŠOLA LAŠKO-RADEČE
Po otvoritvi prostorov glasbene šole v Laškem smo nadaljevali z delom in učenci so prizadevno vadili ter v novembru zaigrali na oddelčnih nastopih v novi dvorani. Nekateri učenci pa so s svojimi učitelji opravili veliko dodatnih ur pouka in se predstavili na tekmovanjih ter festivalih.
12. oktobra je v Velenju potekal 10. mini festival otroških plesnih skupin Pika Miga. Učenke plesne pripravnice in sodobnega plesa Glasbene šole Laško-Radeče, enote Laško, so prejele:
•	Zlato priznanje za koreografijo Pot listka, plesale so: Sara Ba-čič, Nejka Čater, Sara Hrastnik, Nika Lapornik, Nara Len-dero, Gloria Sevšek, Ema Šolar, Manja Zdouc;
•	Zlato priznanje za koreografijo Mavrična rosa, plesale so: Na-jah Bezgovšek, Alina Brižič, Ivona Durakovič Djordjevic, Zala Ferlič, Nadja Gorišek, Tjaša Gorišek, Staša Hohkraut, Nadja Janež, Larisa Jernejšek Pušnik, Ana Klanšek, Ina -Majda Knez, Maruša Maček, Lara Pavčnik, Julija Pristov-nik, Julija Teršek;
•	Zlato priznanje za koreografijo Magnetna sila, plesali sta Lara Zalokar in Maruša Zdouc.
22. novembra je v Ljubljani potekal Festival plesne ustvarjal-
	t
- ^	Jm $ f p T ^«F
nosti mladih Živa 2013. Učenke sodobnega plesa Glasbene šole Laško-Radeče, enote Laško, so prejele:
•	Zlato priznanje za koreografijo Prelomnica, plesala je Zala Fidler;
•	Zlato priznanje za koreografijo Jin (in) Jang, plesali sta: Neža Ferlič in Zala Fidler;
•	Zlato priznanje za koreografijo Rastemo, se spletamo in prepletamo, plesale so: Klara Hohkraut, Ajda Kostevc, Manja Leskovar, Lea Lešek Povšič, Larisa Ortl, Taja Padežnik, Nina Stiplošek, Katjuša Tratar;
•	Zlato priznanje za koreografijo V (so)mraku, plesale so: Eva Ferlič, Neža Ferlič, Zala Fidler, Katarina Hochkraut, Kristina Mužar, Ivana Podbregar Lavrič, Špela Štor.
Z učenkami je preteklo šolsko leto ustvarjala učiteljica Špela Medved, za nastop pa sta jih pripravili učiteljici Kim Kern in
34
vzgoja in izobraževanje
Aja Zupanec.
V Ljubljani, na Konservatoriju za glasbo in balet, je 21. novembra potekalo 2. mednarodno tekmovanje pihalcev, Emona 2013. Udeležili so se ga tudi učenci naše glasbene šole in prejeli:
Helena Jeretina, flavta, I. kategorija, srebrna plaketa, Gaja Lapornik, flavta, I. kategorija, srebrna plaketa.
Njuna učiteljica je Tatjana Brinovec, korepetitorka Brigita Mlakar.
Luka Vindišar, klarinet, II. kategorija, bronasta plaketa. Njegov učitelj je Primož Razboršek, korepetitorka Nina Mole.
Tina Kramar, saksofon, II. kategorija, bronasta plaketa. Njena učiteljica je Neva M. Hafner, korepetitorka Nina Mole.
Učencem, učiteljem in korepetitorjem izrekam čestitke za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežen uspeh. Za sodelovanje in podporo se zahvaljujem tudi staršem.
Veseli december je čas praznovanj in prireditev, zato vas vabimo, da se nam pridružite. V dopoldanskem času bomo pripravili koncerte za osnovnošolce in otroke iz vrtca. Starše in ostale obiskovalce pa vabimo na Novoletno plesno predstavo, 14. decembra 2013, in Novoletni koncert, ki bo 17. decembra 2013, ob 18. uri, v Kulturnem centru v Laškem. Učenci in učitelji so pripravili zanimiv program, zaigrali bodo solisti, komorne skupine in orkestri. V decembru pa bodo učenci s svojim igranjem
obogatili tudi kulturne programe različnih društev in javnih zavodov, ki so nas povabili k sodelovanju.
Naj vam veseli decembrski čas prinese veliko dobre glasbe in prijetnih presenečenj. V imenu kolektiva GŠ Laško-Radeče vam želim srečno in zdravja polno leto 2014.
Rosana Jakšič, ravnateljica
V Laškem smo s svojimi izobraževanji in usposabljanji za odrasle prisotni že več kot dve desetletji. Tradicijo in delovanje želimo nadgraditi z novimi oblikami izobraževanja, zato smo pripravili novo ponudbo formalnih in neformalnih izobraževanj naše enote v Laškem.
Še vedno so za večino odraslih najbolj zanimivi SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI.
Mi vam dajemo možnost vpisa v naslednje TRILETNE PROGRAME za pridobitev srednje poklicne izobrazbe (pogoj za vpis je končana osnovna šola).
To so programi: inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin-orodjar, meha-tronik operater, trgovec, bolničar-negova-lec in program gastronomske in hotelske storitve.
Tudi ŠTIRILETNI PROGRAMI za
pridobitev srednje strokovne izobrazbe so prava izbira. Pri nas se lahko izobražujete v programih ekonomski tehnik, predšolska vzgoja in strojni tehnik. Pogoj za vključitev je končana osnovna šola.
Za marsikoga je izziv in želja nadaljevati šolanje po končani srednji poklicni šoli. V ta namen vam dajemo možnost vključitve v programe POKLICNO-TEHNI-ŠKEGA IZOBRAŽEVANJA, kjer je pogoj za vključitev končana triletna poklicna šola. To so programi strojni tehnik, ekonomski tehnik, gastronomija in NOVO v naši ponudbi - tehnik varovanja.
Če ste že zaključili srednjo šolo, je za vas morda prava izbira POKLICNI TEČAJ. Lahko se vključite v programa predšolska vzgoja ali ekonomski tehnik.
Morda vas zanima študij Predšolske vzgoje v VISOKOŠOLSKEM PROGRAMU, ki ga izvajamo v sodelovanju z našim šolskim centrom Pedagoške fakultete Koper. Študij se izvaja v Slovenskih Konjicah, vpis je vsako drugo leto, praviloma je na voljo 60 prostih mest za izredni študij.
Veliko lahko storite za pridobitev boljše službe ali napredovanja na delovnem mestu tudi, če opravite vse obveznosti vključno s preverjanjem v enem od programov NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ.
Smo pooblaščeni izvajalec preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki omogočajo pridobitev javno veljavnega certifikata za naslednje programe: pomočnik kuharja, pomočnik natakarja, maser, operater na CNC stroju, varilec, upravljalec strojev v proizvodnji, mizar, restavratorski sodelavec, pomočnik vzdrževalca strojev v proizvodnji, uprav-ljalec procesnih strojev za predelavo nekovinskih materialov, izdelovalec kruha,
potic, peciva in testenin na tradicionalni način in utopni kovač.
S pridobljenim certifikatom NPK se vam odpira možnost zaposlitve tudi v tujini.
Naša posebnost so tudi kvalitetna in zelo različna USPOSABLJANJA, DELAVNICE IN TEČAJI.
Med drugim nudimo jezikovne tečaje za otroke in odrasle, tečaj slovenščine, nato tečaje kaligrafije, krojenja in šivanja, restavriranja, tečaj za voditelja motornega čolna, tečaj AUTOCAD-a, računalniške tečaje, specializirane tečaje varjenja, struženja, rezkanja in brušenja, delavnice komunikacije in javnega nastopanja, tematske kuharske delavnice in še mnoge druge.
Redno organiziramo usposabljanja, kot so operater na CNC stroju, upravlja-lec strojev v proizvodnji, usposabljanje za sobarico.
Zaradi specifičnih zahtev, ustrezne opreme in prostorov, izvajamo izobraževanja in usposabljanja poleg enote ŠC Izobraževanje odraslih Laško na Valva-zorjevem trgu 4 tudi v:
•	Osnovni šoli Primoža Trubarja, Laško,
•	ŠC Slovenske Konjice - Zreče, Tatten-bachova ulica 2a, Slovenske Konjice in
•	v Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče, Dravinjska cesta 1, Zreče.
Informacije:
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Šolski center Slovenske Konjice - Zreče Valvazorjev trg 4, Laško Telefon: (03) 734 12 80, GSM: 041 611 172 e-pošta: sic.lasko@siol.net internet: www.sc-konjice-zrece.si
35
SMOCL
Lep pozdrav bralkam in bralcem biltena. Še zadnjič v tem letu se javljamo iz društva ŠMOCL, kjer se pospešeno pripravljamo in veselimo novih prostorov bivšega kina nasproti osnovne šole Laško, kjer bo kmalu luč sveta uzrl Mladinski center ŠMOCL.
Namen mladinskega centra bo omogočiti podporno okolje otrokom in mladim, njihovim aktivnostim ter razvoju mladinskega dela in sodelovanja z drugimi društvi v občini Laško.
Predvsem stremimo k temu, da mladim omogočimo razvoj njihovih potencialov in sposobnosti ter jim nudimo
7
I ' 4 i
oporo pri realizaciji njihovih idej in projektov. Prostori bodo namenjeni različnim kulturnim prireditvam in prostoročnim delavnicam za osnovnošolske otroke ter različnim kulturnim dejavnostim za starejše občane Laškega.
Želimo si, da bi prostori resnično služili svojemu namenu in da bi občani Mladinski center ŠMOCL vzeli za svojega, kot so za svojega vzeli nekdanji Kino, dokler se ni prodal.
Ob koncu še nekaj besed o preteklih dogodkih, ki smo jih priredili v Šmoc-lu, saj so več kot omembe vredni ... Hard core metal skupina In The Crossfire iz Laškega je 19. oktobra praznovala 10. obletnico svojega delovanja, ki jo je okronala s ploščo z naslovom Turn This World Up Side Down. V polno nabiti dvorani društva so si oder delili z gostujočimi lokalci Mental Strike, The Mor(r) ons iz Kranja, Until Death iz Maribora ter Harry iz Ajdovščine.
Na omenjenem dogodku so novoizda-no skupno ploščo predstavili tudi Mental Strike in Mor(r)ons.
V okviru kulturnega dneva smo v sodelovanju z učenci 7. razreda Osnovne šole Laško posneli njihovo celotno gledališko uprizoritev in predstavitev starih
Grkov. Prispevek si lahko ogledate na spletni strani www.tvlasko.si.
Naslednji dogodek, ki smo ga gostili v društvu, je bil dobrodelni koncert, ki ga je društvo LAK organiziralo 30. novembra in na katerem so obiskovalci lahko uživali ob glasbi celjske glasbene skupine Carpe Diem in malodane domače skupine Earth Shock. Glede na to, da je sodelovanje z društvom LAK postala trdna vez pri različnih kulturnih prireditvah, ki jih organiziramo skupaj, smo se v društvu z veseljem odzvali na dobrodelni projekt z uporabo prostorov, organizacijo izvedbe, ozvočenjem, delovno ekipo, izkupičkom od prodaje pijač, čiščenjem prostorov ter video in fotografskim materialom, ki sta ga posnela Luka Lesjak in Jaka Teršek.
Jurij Šuhel Foto: Jaka Teršek
Tečaj ruščine Delavnica javnega nastopanja
Ruščina je najbolj razširjen slovanski jezik in materinščina več kot 160 milijonom ljudem, vse bolj pa zaznavamo zainteresirane, ki bi se je radi naučili tudi v Sloveniji, zato se v zadnjih letih vztrajno širi želja po osvojitvi tega jezika. Glavna razloga za to sta povečan obseg poslovanja slovenskih podjetij z rusko govorečim trgom in turizem. Da bi našim članom vsaj malo približali največjega izmed slovanskih jezikov, smo v oktobru pričeli z začetnim tečajem, ki je že v polnem zamahu. Kar 20 nadebudnežev, željnih znanja, se vsako soboto v jutranjih urah pridno posveča ruski cirilici, slovnici, poznavanju novih besed in ruski kulturi. Na urah ne manjka smeha, ki poskrbi za sproščeno vzdušje, in občasnih iger, ki spodbudijo zdravo tekmovalnost. Veseli smo nad pozitivnim odzivom med našimi člani, njihova udeležba na tečaju pa potrjuje, da se mladi zavedajo, kako pomembno je danes znanje tujega jezika.
Doroteja Špec
V življenju z vsakim dejanjem predstavljamo in oblikujemo svojo javno podobo. Velik del le-te predstavlja naš nastop v javnosti, ki lahko v veliki meri vpliva tudi na iskanje službe, kar je v teh časih vse bolj pereč problem med mladimi. Zato smo v LAK-u za naše člane pripravili delavnico javnega nastopanja. V goste smo povabili študentki psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, sicer trenerki Društva študentov psihologije Slovenije. Skozi zabavne igrice in teoretičen okvir sta zbranim približali nekatere tehnike za izboljšavo naše predstavitve v javnosti. Spoznali smo model 4MAT, ki nas na enostaven način vodi skozi štiri korake za pripravo učinkovitih govorov, in ugotovili, kako pomembna je pri nastopu neverbalna komunikacija, naše paralingvistične spretnosti, gestikulaci-ja, drža, očesni stik in izražanje čustev. Omenjene elemente smo opazovali v parih in drug drugega posnemali pri igrici ogledalo. Trenerki sta nam predstavili štiri sprostitvene tehnike za odganjanje treme pred nastopom: tehniko dihanja, hitro sprostitveno tehniko, preusmeritev misli in vizualizacijo, nekatere izmed njih pa smo preizkusili tudi sami. Zani-
manje za tovrstne vsebine med študenti je veliko, zato za novo leto že načrtujemo nove vsebinske projekte.
Barbara Zorko Akcija zbiranja oblačil in igrač_
Ker je december mesec veselja, radosti in obdarovanj, smo se tudi LAK-ovci odločili, da naredimo nekaj dobrega, predvsem za tiste, ki jim ta mesec navadno predstavlja vse prej kot veselje. Želeli smo, da bi bil vsak deležen nečesa lepega, zato smo se odločili, da bomo v novembru izvedli akcijo zbiranja oblačil in igrač, ki smo jih nato podarili Rdečemu križu Laško. Veseli smo, da je mnogo dijakov in študentov izkazalo svoj čut za sočloveka in z njihovo pomočjo smo zbrali ogromno oblačil in igrač, ki bodo marsikoga razveselila.
Tjaša Kerin
Dobrodelni koncert
30. novembra smo v ŠMOCL-u po lanski uspešni zgodbi tudi letos izpeljali dobrodelni koncert. V goste smo povabili skupini Earth Shock in Carpe Diem band, ki sta s pozitivnimi ritmi ogreli
36
mladi
občinstvo. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Laško in Rdečim križem Laško smo izbrali štiri socialno ogrožene družine s študenti oziroma dijaki. Glede na krizne čase, v katerih živimo, smo namreč želeli njihovo stisko vsaj nekoliko omiliti, hkrati pa smo se posebej osredotočili na olajšanje pogojev pri njihovem izobraževanju. Denar smo zbirali s prodajanjem vstopnic in sponzorskimi sredstvi, dobljeni znesek pa smo z lastnim prispevkom podvojili. Skupni znesek v višini približno 1200 evrov bomo tako razdelili med izbrane štiri družine.
S koncertom se je zaključila tudi naša velika dobrodelna akcija zbiranja oblačil in igrač, ki se je izkazala za zelo uspešno. Verjamemo, da bomo tudi s tem razveselili veliko družin. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k tej zgodbi! Predvsem bi se radi zahvalili ŠMOCL-u za prostor in prispevana sredstva, prav tako pa hvala tudi drugim donatorjem: Egalu Pb, d. o. o., Medved Danijelu s. p., Mototehni d. o. o., Supermarketu Tuš Laško, Filter tisku in medijskemu pokrovitelju Radiu Celje. Hvala tudi obema skupinama, ki
sta se odpovedali precejšnjemu delu honorarja in nam pomagali ustvariti nekaj dobrega.
Lucija Zorko
LAK-ova pisana jesen se bliža koncu
Poleg že predstavljenih je jesen v LAK--u prinesla še številne druge dogodke. Začetek študijskega leta smo zabeležili s spoznavnim žurom LAK-ovcev v pivnici Hotela Hum. Ker je med našimi vrstami veliko navdušenih športnikov, smo poleg drugih športnih dogodkov, ki jih je bilo v tem letu ogromno, v oktobru prvič organizirali tudi plezalni vikend. Najprej so se
udeleženci spoznali z osnovami plezanja v telovadnici, naslednji dan pa se podali še v čisto pravo naravno steno. V začetku novembra smo pričeli z brezplačno zimsko rekreacijo v telovadnici OŠ Primoža Trubarja Laško, kjer se vsako soboto fantje lahko pomerijo v skupinskih športih, predvsem košarki, za dekleta pa funkcionalno vadbo izvaja Vesna Bezgo-všek. November je prinesel tudi tradicionalni izlet po vinskih kleteh, kjer smo letos izbrana vina in kulinarične dobrote preizkušali na Dolenjskem in v Beli krajini. Ker LAK-ovci radi tudi potujemo, je svojo nepozabno izkušnjo od Šanghaja do Moskve na potopisnem predavanju z nami delil Matic Košak.
Pred nami je samo še veseli december, v katerem je tradicionalno LAK-ovo bru-covanje pred dnevi že postreglo z novo letino brucadi, in prihajajoče silvestrovanje v prestolnici Slovaške - Bratislavi. Potem pa skok v novo leto 2014, za katerega obljubljamo, da bo spet postreglo s številnimi zanimivimi dogodki!
Nina Lenko
Emmi
Jesen dijaške sekcije LAK-a_
Članom dijaške sekcije Laškega akademskega kluba ni nikoli dolgčas! Čeprav smo vsi obremenjeni s šolskimi dejavnostmi in drugimi aktivnostmi, vedno najdemo čas za zabavo, druženje in sprostitev. Pridno se udeležujemo sestankov in smo aktivni tudi na Facebook-u, kjer objavljamo utrinke iz naših dogodkov in druge koristne informacije. Ves čas smo v stiku in pripravljamo kreativne in zabavne projekte, s čimer skušamo k sodelovanju privabiti čim več dijakov in jih seznaniti z našim delovanjem. Čeprav je dijaška sekcija začela aktivno delovati prejšnje šolsko leto, se lahko pohvalimo že s številnimi projekti in pozitivnim odzivom dijakov, ki so navdušeni nad našim delovanjem in se nam pridno pridružujejo, s čimer se naša sekcija vse bolj širi.
Jeseni smo pripravili kar dva projekta, in sicer kostanjev piknik in tečaj fotografije, ki sta potekala 19. oz. 29. oktobra. Kostanjev piknik smo organizirali
na dvorišču Trubarjeve ulice, kjer smo preživeli prijetno jesensko popoldne ob peki in pokušini kostanja, ni pa manjkalo dobre volje in druženja. Tečaj fotografije je vodil Rok Deželak, član LAK-a. Tečaj je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Rok nas je najprej seznanil z nekaj nasveti in napotki na področju fotografiranja, nato pa smo naučeno znanje preizkusili še praktično in na prostem
posneli nekaj profilnih fotografij naših dveh članic. Na koncu smo vse fotografije skupaj pregledali in bili nad opravljenim delom več kot navdušeni. Kot vidite, z nami res nikoli ni dolgčas. Vse dijake željne zabave, druženja in novih poznanstev vabimo k včlanitvi. Pridruži se nam tudi ti!
Adrijana Ojsteršek
Smučarski klub Z LATO ROG
obvešča,
da ho SMUČARSKA ŠOLA ZLATOROG potekala i1 času božičnih počitnic, in sicer od četrtka„ 26. 12. 2013, do nedelje, 29. 12. 2013,
tta smučišču ROG L A.
Tečaj prevoznega tipa je namenjen osnavttoŠolcetn,
Možen je tudi začetni tečaj za najmlajše iz vrtca.
TO^
info. skziatt/rosr iietnuil. coni jjgttUh^Si i 11 ¡ ^ ii 1111-tir ^ i k hib-zh¡ ti »rog, s ¡
37
šport in rekreacija
MAŽORETE LAŠKO S POLNO PARO ZAKORAKALE V NOVO ŠOLSKO LETO
Mažorete Laško so ena izmed najuspešnejših mažoretnih skupin v Sloveniji in Evropi. Zavedajo se, da je za nadaljnji uspeh treba poskrbeti za kvaliteten podmladek. S septembrom so tako v svoje vrste sprejele 15 novih članic, ki so se počasi začele spoznavati s spretnostmi vrtenja mažoretne palice. Najmlajše, nadobudne cici mažoretke, so stare od 6 do 9 let in so na treningih, ki jih vodita trenerki Maruša Šantej ter Anja Krašek, že kar pogumne in željne novega znanja.
S trdim delom je v jesenskih mesecih nadaljevala tudi skupina kadetinj. V oktobru so se namreč izkazale na društvenem tekmovanju parov, kjer so vsa dekleta pokazala izjemen potencial in voljo do dela ter plesa. Najbolje sta se odrezali Neja Lapornik in Špela Rezec, ki sta se že na letošnjem državnem tekmovanju izkazali z osvojenim 1. in 2. mestom v kategoriji solo kadet, se-
daj pa sta združili moči in osvojili 1. mesto. Na 2. mesto sta se zavihteli Tina Seme in Lana Zajc, na 3. pa Larisa Črešnovar ter Tjaša Jazbinšek. Vsi trije pari so si tako z uvrstitvijo priborili vstopnico za državno tekmovanje Mažoretne in twirling zveze, ki bo maja v Sevnici.
Prav tako ne počivajo seniorke, saj so se v jesenskih mesecih posvetile dodatnemu izobraževanju. Članici Anja Krašek in Katarina Lapornik sta se namreč oktobra udeležili twirling tabora v Podčetrtku, kjer sta izpopolnili in nadgradili svoje znanje ter ga nato posredovali preostalim v skupini.
Novo šolsko leto so tako Mažorete Laško pričele res zelo delavno, saj se hkrati vse skupine pripravljajo še na tradicionalni 41. božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe, ki ga bomo letos organizirali 27. decembra, v dvorani Tri lilije. Koncert bodo mažorete dodatno popestrile s kar petimi pripravljenimi točkami, hkrati pa boste lahko uživali tudi v petju Nine Pušlar in Mitje Drčarja, ki bosta letošnja gosta večera.
Sabina Seme, mentorica Mažoret Laško
BOGDAN PETEK JE OBČINSKI Pl
Tudi letos smo v OŠ Rimske Toplice organizirali občinsko prvenstvo v namiznem tenisu (posamezno in dvojice), ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev, med njimi eno dekle. Po zelo zanimivih in izenačenih dvobojih je med posamezniki slavil Bogdan Petek, drugi je bil Martin Tramšek, tretji pa Aleš Knez. Med dvojicami sta slavila lanskoletna zmagoval-
AK V NAMIZNEM TENISU 2013
ca Martin Tramšek in Aleš Knez, drugo mesto sta osvojila Vlado Blatnik in Bogdan Petek, tretje pa Mirko Petek in Alojz Lipar. Priznanja tekmovalcem je podelil predsednik društva Marjan Stopinšek.
Na koncu bi se rad zahvalil tistim, ki so prispevali nagrade: Piceriji Guliver, Pivovarni Laško, Gostišču Hochkraut, Gostišču Čater, Gostilni Bezgovšek in tr-
govini Rimljanka Zupanc Martin s.p.
Knez Aleš
TUDI LETOS NA LJUBLJANSKEM MARATONU
Tekače, ki bi nabirali kilometre po vaških poteh, parkih, mestu ali kje drugje, si pred leti redko kje srečal. Tudi literature, ki bi učila, kako začeti teči, je bilo malo. Sedaj pa tudi v Laškem že videvamo vse več rekreativnih tekačev. Tek ni le zdrava oblika rekreacije, zbistri se ti tudi um in lažje dosegaš cilje v šoli ali pri delu. Tečeš lahko kjerkoli in kadarkoli.
Tomaž Einfalt je,
ko je obiskoval gimnazijo, veliko kolesaril. Ob študiju v Ljubljani je pričel teči. Zadnji letnik farmacije je obiskoval v Regensburgu, kjer so imeli v sklopu fakultete tudi olimpijski bazen in tako je začel tudi plavati. Prvič se je pred dvema letoma preizkusil na Kraškem polmara-tonu. Nadaljeval je lani z 42-kilometrskim maratonom v Ljubljani in ga v snežnih razmerah uspešno pretekel.
Letos je uspešno zaključil magistrski študij farmacije v Ljubljani in se kot mladi raziskovalec preselil v Basel. To leto si je zadal cilj prete-
či polmaraton München, Baselski maraton, maraton treh dežel ob Bodenseeju in nazadnje zaključiti z Ljubljanskim maratonom. V Baslu je dosegel svoj najboljši čas 3 ur in 5 minut in tako dosegel tretje mesto v svoji starostni skupini. V Ljubljani je vsem tekačem nagajal močan veter, vendar so se vsi, ki so prispeli na cilj, počutili čudovito. Zmagovalec namreč ni le tisti, ki prvi priteče v cilj, ampak je to vsak, ki izpolni pred tekom zadani načrt.
Tomaža na maratonih spremlja družina, ki ga spodbuja. Za naslednje leto si je zadal cilj, da se prvič preizkusi v triatlonu. Ljudje, ki se ukvarjajo s športom, nikoli ne mirujejo.
Matej Einfalt
38
OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU IN ŽENSKI FINALE MASTERSA REKREATIVNIH IGRALK SLOVENIJE
Tenis klub Marija Gradec Laško je tudi letos, zadnji vikend v septembru, organiziral občinsko prvenstvo v tenisu za moške, ženske in otroke. Žal je zaradi premajhnega števila prijavljenih kandidatk tekmovanje v kategoriji žensk odpadlo.
V mlajši kategoriji je bilo prijavljenih 6 otrok (Ozimek, Senica, Vindišar, Ivšek, Holcer, Dečman), ki so prikazali zelo dober in dopadljiv tenis, posebej v pol-finalnih dvobojih ter v samem finalu. Po odlični igri je občinski prvak postal Jure Ivšek, ki je premagal Marka Senico. Za 3. mesto je Alen Holcer premagal Klemna Dečmana. Vsem vse čestitke.
Med moškimi je, ob odsotnosti treh tekmovalcev, naslov občinskega prvaka osvojil Fredi Juričič, ki je v finalu premagal Zdenka Leljaka. Za 3. mesto je Gregor Ivšek premagal Danija Lapornika.
TK Marija Gradec je gostil finale zaključnega tekmovanja (mastersa) za rekreativne igralke v Sloveniji. V finalu je nastopila domača članica, Damja-
PLANINSKO DRUŠTVO RIMSKE TOPLICE JE PRAZNOVALO 60 LET
Leto 2013 je bilo v Planinskem društvu Rimske Toplice delovno in obenem prijetno ob vseh dogodkih, ki so se vrstili en za drugim.
Začeli smo s 1. majem. Kot je v navadi že vrsto let, na Kopitniku vedno poskrbimo za dobro hrano in pijačo ter predvsem za čudovito vzdušje. Že takoj naslednji dan pa smo gostili Zlatorogovo transver-zalo, ki je bila letos že drugič na Kopitniku. Dan je bil kar prekratek za druženje vseh pohodnikov in za vse družabne igrice, ki jih pripravijo organizatorji transverzale.
V soboto 29. junija je bilo na Kopitni-ku še posebej slovesno, saj smo praznovali 60 let obstoja Planinskega društva Rimske Toplice.
Slavnostna prireditev je potekala v kulturno umetniškem duhu s prizori planinstva. Za uvod je Moški pevski zbor Antona Aškerca Rimske Toplice zapel planinsko himno, po uvodnem pozdravu in nagovoru predsednika Planinskega društva Rimske Toplice Jurija Potokarja je sledil pozdrav podpredsednice PZS Slavice Tov-šak in predsednika MDO Boruta Vukovi-ča. Slednji je našim najmlajšim planincem podelil majice za njihovo vztrajnost, značko in priznanje za prehojeno Zasavsko planinsko pot pa je osvojila Nika Jerman. Čestitke vsem nadebudnim mladim planincem in njihovim mentorjem, ki se v društvu zelo trudijo, da bi našim najmlajšim prižgali iskrico veselja do gora.
Gospa Tovšak je podelila priznanja PZS
najzaslužnejšim članom PD Rimske Toplice. Bronasto priznanje je prejelo osem članov, srebrno šestnajst članov in zlato dve članici.
Planinsko društvo je ob tej priložnosti podelilo tudi zahvale vsem planinskim društvom MDO PD Zasavja, Občini Laško, Občini Hrastnik, Krajevni skupnosti Rimske Toplice, Knjižnici Rimske Toplice, Vrtcu Ostržek Rimske Toplice, Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice, PGD Rimske Toplice, Moškemu pevskemu zboru KD Antona Aškerca ter podjetju Elstik d. o. o. in se s tem vsaj malo zahvalilo za njihovo sodelovanje in pomoč.
Pozdravili so nas tudi župan občine Hrastnik, Miran Jerič, podžupan občine Laško, Jože Senica, predsednik KS Rimske Toplice ter predstavniki krajevnih društev, ki so tako ali drugače povezani z našim planinskim društvom.
Na koncu je s pesmijo prireditev zaključil še Mešani pevski zbor Antona Aškerac
šport in rekreacija/društva
na Damiš, ki je v finalni tekmi morala priznati premoč nasprotnice Leje Suna-rič. Čestitke obema za dosežen uspeh.
Ob tej priliki se Tenis klub Marija Gradec Laško zahvaljuje vsem, ki kakorkoli pripomorejo k uspešnemu delu društva in v svoje vrste vabi nove članice in člane.
TK Marija Gradec
Rimske Toplice ter Vaška godba na pihala iz Vrha nad Laškim, ki je pričarala še posebej slavnostno vzdušje, ki smo ga malo že pozabili. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi prireditve na Kopitniku, ki nam bo še dolgo ostala v zelo lepem spominu.
Planinstvo pa je osnovna dejavnost planinskih društev in poleg mladinske skupine, ki jo vodi Mirko Mastnak, je zelo aktivna tudi skupina starejših pohodnikov pod vodstvom Francija Breznikarja, ki so aktivni skozi celo leto in so mesečno vsaj na dveh pohodih. Prehodili so domala že vse poti po Sloveniji in vedno znova odkrivajo lepote slovenskih hribov in gora.
Jeseni smo organizirali tudi izlet v Belo krajino, kjer smo združili pohodništvo z ogledi belokrajnskih lepot. Sprehodili smo se na Mirno Goro, nato pa si ogledali še Mitrej v Rožancu ter se odpeljali na degustacijo vin in piva v vinarno in pivovarno Vizir v Lokve. Po degustaciji smo si ogledali izvir reke Krupe in si na koncu privoščili še pozno kosilo v gostilni Pezdirc v Semiču. Dan je bil čudovit, četudi smo imeli okvaro avtobusa, vendar je šofer hitro priskrbel nadomestnega in nas varno pripeljal domov.
Leto je bilo v društvu aktivno in uspešno, kar pa gre zasluga vsem našim članom, ki s svojim nesebičnim delom in požrtvovalnostjo skrbijo za organizacijo dela in urejenost koče na Kopitniku. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Verjamem, da tudi v bodoče pozitivne energije in zagnanosti v našem društvu ne bo zmanjkalo, zato ste pri nas dobrodošli vsi, ki ljubite naše hribe in naravo.
Valerija Seme
39
društva
ČLANI HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA LAŠKO TUDI LETOS NA TRADICIONALNEM IZLETU V NEZNANO
Tudi to jesen smo v Hortikulturnem društvu Laško organizirali tradicionalni izlet v neznano. Znano je, da je namen teh izletov, poleg nagrade sodelujočim na Pivu in cvetju, tudi to, da se obiščejo kraji, ki niso tako turistično poznani, so pa pravi biseri naše domovine. Izleta se lahko udeležijo tudi drugi člani in zainteresirani. Udeleženci na teh izletih najdejo in spoznajo marsikaj poučnega. Organizatorji izleta smo letos ponovno zadeli cilj, saj je bilo kar nekaj udeležencev, ki teh krajev še niso obiskali. Kraji, nedaleč stran od poti, ki smo jih neštetokrat prevozili, skrivajo marsikaj. Škoda, da se nekateri člani še vedno ne upajo udeležiti teh izletov le zato, ker cilj ni znan.
Cilj letošnjega izleta je bil obiskati nekatere kraje na Dolenjskem. Spet se nam je posrečilo, da je bilo le nekaj dni po izletu v časopisju več člankov prav o teh krajih.
Ob 7. uri je bil odhod avtobusa iz Laškega Sledila je vožnja proti Izlakam in naprej do geografskega središča Slovenije - točke GEOSS. Seveda smo se vmes pri Vidrgar v Vidrgi ustavili na kavici, nato so sledili ogledi in družabnosti. Pri ogledu obeležja GEOSS nam je družinsko gledališče iz Vač priredilo pravo malo gledališko predstavo. Nato smo si v Šmartnem pri Litiji ogledali zanimivo mogočno novogotsko cerkev. Še malo naprej pa smo se
I	T fTvjy II	i l L J			
	M^U jjMrj'		
	-' '		
ustavili v slikovitem, lepo obnovljenem gradu Bogenšperk. Sprehodili smo se po mogočni graščini in si ogledali zanimive grajske zbirke ter v prvi vrsti vse, kar je povezano z našim polihistorjem Valvazorjem. Sledila je vožnja po zanimivi moravško-trebanjski pokrajini, med hribčki in dolinami, med vinogradi in gozdovi, cerkvicami in trgi ter vasmi. Naredili smo fotopostanek pri slavni romarski cerkvi na Zaplazu in si pozneje ogledali muzej kozolcev v Šentrupertu. Tukaj so si nekateri ogledali še zanimmivo cerkev in zraven nje, za nekatere še bolj zanimivo, gostišče znanega vinogradnika Freliha. Sledila je vožnja skozi Mokronog v smeri Savske doline, kjer smo se ustavili na kmečkem turizmu Celestina, kjr smo večerjali in si ogledali njihovo vinsko klet. Za povra-tek v Laško so se nekateri kar težko odločili.
Anton Vodišek
RUDARSKO PRAZNOVANJE
Nekdanji rudarji so se tudi letos 4. decembra zbrali v Sedražu in praznovali rudarski praznik ob sv. Barbari v organizaciji Društva upokojencev Sedraž. Zbrali so se pred gasilskim domom in za svojim praporom ob zvokih Rudarske godbe Hrastnik odkorakali do tamkajšnje cerkve. Ob prazniku Barbare - zavetni-ce rudarjev, so se udeležili maše, ki jo je vodil škof Stanislav Lipovšek. Po končani maši so se odpravili v telovadnico podružnične šole in nadaljevali z družabnim srečanjem.
Praznovanje rudarskega praznika na dan rudarske zavetnice Barbare se je preneslo v naše kraje sredi 19. stoletja iz območja današnje Avstrije, skupaj s prihodom rudarskih strokovnjakov in lastnikov rudnikov. Kopanje premoga se je v tistih časih širilo iz Češke in severne Avstrije proti jugu in tako tudi v naše
kraje. Od tam se je prenesla tudi navada čaščenja Barbare kot rudarske zavetnice. V rudniku Idrija, kjer so kopali živo srebrno rudo že v 15. stoletju, pa so kot svojega zavetnika častili Ahaca. Pri nas so tako pred 150 leti rudarji na dan Barbare bili prosti, šli so k maši in imeli ta dan »plačan šiht«. Tudi jubilejne nagrade in druga darila so na ta dan dobili od lastnikov rudnika. Z razvojem tehnologije, povečevanjem izkopanih količin premoga se je število zaposlenih povečevalo, odnosi med delodajalci in rudarji pa so se poslabšali. Vsak dan so morali nakopati več premoga, plača pa je bila vsak mesec slabša. Iz protesta se del rudarjev ni udeleževal maše ob njihovem prazniku, lastniki rudnikov pa so uvedli kazen za protestnike. Plačan praznik je imel samo tisti rudar, ki se je udeležil maše. Sla po dobičku je takratno gospodarstvo pripeljala v krizo po prvi svetovni vojni. V krizi pa so v okviru varčevalnih ukrepov ukinili plačan praznik na dan Barbare in ta stanovski praznik slavili na nedeljo, ki je bila najbližja 4. decembru. Tako so svoj praznik rudarji do druge svetovne vojne praznovali ob nedeljah. Po drugi svetovni vojni so praznovanje Barbare ukinili in uvedli praznovanje rudarskega praznika slovenskih rudarjev 3. julija - v spomin na gladovno stavko slovenskih rudarjev leta 1934. Takrat si je z gladovno stavko delavske pravice skušalo priboriti 8.000 rudarjev, med njimi 600 iz tukajšnjega rudnika. Praznik slovenskih rudarjev 3.
julija praznujejo še danes, po osamosvojitvi pa so obnovili tudi praznovanje svojega praznika na dan Barbare.
V Sedražu je po letu 1990 začel z aktivnostmi za ponovno praznovanje rudarskega praznika ob dnevu Barbare pokojni upokojeni rudar Jože Lapornik. Rudnik se je tukaj takrat zapiral, ni več deloval, zato so organizatorja našli v takratnem predsedniku društva upokojencev, Jožetu Hrastniku. Ta je vodil priprave in izvedbo tega praznovanje 15 let, od 1997 do 2012. Pritegnil je Rudarsko godbo Hrastnik in Moški pevski zbor Sedraž, ki se je ob ustanovitvi imenoval Moški pevski zbor Rudar. Po zaprtju tukajšnjega rudnika je tudi zbor spremenil svoje ime.
Letos je vodenje priprav na prireditev prevzel Drago Podreberšek in pritegnil še nekaj novih organizatorjev. Praznovanja na dan Barbare 4. decembra se udeležuje veliko število nekdanjih zaposlenih v tukajšnjem rudniku. Rudarske žene pripravijo pecivo in druge dobrote, organizatorji pa poskrbijo za pokušino pridelka iz vinogradov in brajd, vsi skupaj pa za dobro razpoloženje. Nekdanje »knape« vsako leto pozdravita župan Franc Zdol-šek in predsednica Krajevne skupnosti Sedraž Martina Drnovšek.
Tudi letos so rudarji dostojno proslavili svoj stanovski praznik in se v družbi svojih »kumaratov« po maši v sedraški telovadnici zadržali še dolgo v noč.
Andrej Mavri Foto: Alojz Primon
40
društva
RIBICI VABIJO V DRUŽBO, NA RIBE
Ribiči običajno veljajo za velike individualiste - vsaj tisti čas, ki ga preživijo ob vodi, so samotarji, povsem zatopljeni v vodo in trnek, tega časa pa je veliko. A ko pospravijo ribiško opremo, so povečini družabni. Pa ne le, da je treba ulov in dogodivščine, povezane z njim, deliti z drugimi, tudi dar govora imajo in tako
nekako nadomestijo izgubljeno samo-tnost. Precej teh značilnosti imajo gotovo tudi člani Ribiške družine Laško. Imajo pa še en skupen imenovalec: Letos že šestič zapored na Štefanovo, 26. decembra, pripravljajo ribjo pojedino. Priprave so v polnem teku, ribjih dobrot se boste lahko najedli vsi, ki vas bo pot zanesla mimo kulturnega centra. Dopoldne je pravi čas, da se odpravite tja, da boste dobili slastno porcijo.
Ponudba bo tudi letos brezplačna, v porcijah pa bodo vse ribje dobrote, ki jih ponujajo vode v naši okolici: platnica, podust, klen, som in krap. Goro rib bo tudi letos čistilo vsaj pol ducata najbolj pridnih ribičev, da bo na veliki dan vse pripravljeno. Lani, ko so ribjo pojedino pripravljali že peto leto zapored, so prebili magično trištevilčno število porcij in na tolikšen odziv računajo tudi letos. Vedno pa imajo rib še za nekaj deset porcij v zalogi, da nasitijo vse lačne. Tudi
ribje čorbe ne bo manjkalo, kuhali pa jo bodo pobratini laških ribičev iz hrvaškega Ludbrega. Ti pa jo pripravijo tako dobro, da bi jo še angelci jedli, če bi ritke imeli ...
Manjkala ne bo niti izdatna porcija kruha, za kar bodo poskrbeli v pekarni Tonipek, usta pa boste lahko poplaknili z vrčkom hmeljskega napitka, ki ga dobri mecen iz domačega kraja dodaja, da bi ribe plavale še v tretje, kot se reče. Saj ribe tako ne vedo, ali morajo plavat v vinu ali pivu. Bistveno je le, da plavajo trikrat ...
Ne pozabite torej: 26. decembra se dobimo pri Kulturnem centru Laško na porciji rib, pa še kakšno pametno bomo razdrli. Več glav, več pameti, več dobrih iskrivih domislic v prazničnih dneh. PRIJAZNO VAS VABIJO LAŠKI RIBIČI!
Boža H.
LOVSKO DRUŠTVO RECICA
Na divje prašiče_
Na zahodnem delu naše občine so v letu 2012 in letos divji prašiči povzročili zelo veliko škode na kmetijskih površinah. Njive s koruzo in krompirjem so pred vdorom prašičev kmetje zaščitili z električnimi pastirji, ki jim jih je skupaj s potrebno opremo zagotovil upravljavec tega lovišča - LD Rečica pri Laškem, zato je bila večina škode na travnikih in pašnikih. Spomladi so lovci sanirali z mulčanjem in ročnim delom 12 hektarjev travnih površin ter jih posejali s travnim semenom.
Zaradi povečanega števila divjih prašičev so se začele škode pojavljati tudi na predelih, kjer se do sedaj prašiči niso pojavljali - na Šmihelu, Strmci in Sedražu. Letos so lovci skušali s povečanim odvzemom prašičev iz narave zmanjšati škode na kmetijskih površinah. Tako so letos na tem območju uplenili že 18 divjih prašičev.
V nedeljo, 17. novembra, se je na Šmohorju zbralo preko 60 lovcev iz štirih sosednjih lovskih družin, in sicer Dola pri Hrastniku, Hrastnika, Laškega in seveda domačinov iz Rečice pri Laškem. Namen tega številčnega zbora lovcev je bil, da poleg tradicionalnega vsakoletnega druženja skušajo povečati število iz lovišča odvzetih divjih prašičev. Ta dan jim boginja lova Diana ni bila naklonjena, tako da se število uplenjenih divjih prašičev, kljub zavidljivemu številu v lov vključenih lovcev, ta dan ni povečalo.
Čeprav lovcem ob koncu tega lova ni bilo potrebno opraviti »pozdrav lovini«, ker plena ni bilo, je bil toliko bolj prisrčen »zadnji pogon«. Tako se v lovskem žargonu imenuje tisti del lova, ki je namenjen temu, da lovci v nedeljo ne pridejo prehitro domov. Sicer je pa za te zadnje pogone značilna izmenjava lovskih dogodivščin, pa tudi petje starih pesmi in pokušina letošnjih pridelkov v vinogradih. Tudi letošnje lovsko druženje ob zadnjem pogonu na nekdanji Trebežnikovi domačiji na Šmohorju in sedanjemu lovskemu domu rečiških lovcev je spominjalo na nekdanje stare čase. Ko bo zapadel sneg in se bo divjad lažje sledila, se bo pa tudi število uplenjenih divjih prašičev zagotovo povečalo.
Andrej Mavri Foto: Jože Gašperčič
Prostovoljno gasilsko društvo Laško vam želi
SREČNO, USPEHOV POLNO in MIRNO leto 2014,
hkrati pa vas vabimo, da poskrbite za svojo varnost ter nas obiščete v našem servisu gasilnikov v gasilskem domu v Debru, kjer vam bodo naši serviserji strokovno pregledali vaš gasilni aparat ali pa vam svetovali pri nakupu novega.
41
društva
KONJEREJSKO DRUŠTVO VRH NAD LAŠKIM V LETU 2013
Konjerejci iz Vrha nad Laškim letošnje leto zaključujemo z zadovoljstvom, saj smo zastavljene cilje uspešno realizirali. Skozi vse leto smo imeli številne delovne akcije, prireditve, prikaze in nastope, kjer so naše članice in člani svoj prosti čas namenili dodelavi društvenega prostora, oživitvi starih običajev ter druženju.
Konec aprila smo postavljali mlaj in imeli organizirano kre-sovanje. V maju smo imeli strokovno ekskurzijo in se odpravili na Gorenjsko. Obiskali smo Kropo in si ogledali železarski muzej ter vignjenc (kjer so izdelovali žeblje). V Radovljici smo se sprehodili po starem mestnem jedru in obiskali kmetijo Brbana,
kjer vzrejajo lipicance. Zapeljali smo se do soteske Vintgar pri Bledu ter prehodili 1,6 km dolgo urejeno pot nad deročo reko Radovno. Za konec pa smo se povzpeli na skakalnico v Planici.
Že tradicionalno smo v avgustu pripravili 11. Konjerejske igre v dopoldanskem času, v popoldanskem pa 3. Kmečke igre. Konjerejske igre smo pripravili v dveh starostnih kategorijah ter v dveh različnih tekmovanjih. Jahači so s svojimi konji tekmovali v spretnostnih in hitrostnih igrah. Udeleženci so bili člani domačega društva, iz domače občine ter tudi od drugod. Kmečke igre pa smo pripravili na temo letnih časov - lovljenje rib, žaganje drv, nošenje jesenskih pridelkov, smučanje. Manjkalo ni niti tekmovanje v košnji ter grabljenju. Prijavile so se ekipe domače občine in ekipa sosednje radeške občine. V dvorani kozolca je bila razstava klekljarskih izdelkov, ki jih je na ogled postavila skupina Kitice Hiše generacij Laško.
V novembru smo organizirali že 13. žegnanje konj. Dogodek je privabil lepo število obiskovalcev, ki so si lahko ogledali preko 60 konj različnih velikosti in pasem. Žegnanje je bilo organizirano v sklopu prireditev ob občinskem prazniku ter prireditve Prav lepa je Šentlenarska fara.
Sodelovali smo tudi na prireditvah drugih organizacij in društev, in sicer na Košnji po starem v Mali Brezi, prikazu rudarske dediščine v Trobnem dolu, gostili smo srečanje godb.
Skozi leto so se zvrstili še drugi manjši dogodki - izobraževanje, pohod, razstave ... Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri doseganju zastavljenih ciljev. V letu, ki prihaja, pa vse dobro.
Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, predsednik Alojz Seitl
Prijatelji iz Tolmina v Laškem_
V soboto, 5. oktobra, so v Laško, na obisk domoljubnim organizacijam, prišli prijatelji iz drugega konca Slovenije - člani Društva veteranov Sever iz Tolmina.
Ker smo precej oddaljeni, smo iz Tolmina na pot krenili zgodaj zjutraj, že ob 5. uri in s krajšim postankom prispeli v Laško malo pred 9. uro.
Po pozdravu in krepkem zajtrku v restavraciji Špica Laško, smo družno krenili po mestu do muzeja, kjer nam je Aljaž Majcen predstavil bogato muzejsko zbirko. Pot nas je nato vodila preko mestnega središča, kjer nas je Kondi Zemljič seznanil s pomembnejšimi podatki o občini Laško in s krajšim orisom zgodovinskih dogajanj polpretekle in bližnje - osamosvojitvene zgodbe tukajšnjih krajev.
Pot nas je nato vodila do domačije pri Slapšaku, kjer smo si ogledali rudnik svinca. Svinec iz teh krajev naj bi pridobivali že v 14. stoletju, zaradi kakovosti je bil zelo cenjen, seveda pa so lastniki iskali tudi srebro.
Veterani srebra in svinca sicer nismo
našli, naleteli pa smo na žlahtno prijateljstvo in gostoljubnost, ki je do izraza prišla predvsem na domačiji Kladnik v Harju, kjer so nas prav po »kraljevsko« pogostili in nam omogočili prijetno druženje ob domačih dobrotah in glasbi.
Druženje z gostitelji, ob prijetnem izmenjavanju mnenj in pogledov, nas je pripeljalo do spoznanja, da imamo soroden odnos do polpretekle zgodovine, da smo na isti valovni dolžini glede osamosvojitvenih dogajanj in da nas druži zavezanost ohranjati prijateljstvo in vrednote, ki so nam skupne.
Prijateljem iz Laškega, Območnemu združenju slovenskih častnikov Laško in pododboru Sever Laško, hvala za lep in prijeten dan.
D. Skrt
Prijetno strokovno in dobrodelno popotovanje_
16. novembra smo člani OZSČ Laško izpeljali nalogo iz letnega načrta dela, ki je bila večplastna.
Obiskali smo Muzej vojaške zgodovine v Pivki in si ogledali pomnik I. svetovne vojne v Tolminu, na koncu pa smo se udeležili dobrodelnega koncerta v tem »puntarskem« mestu.
Člani so že dalj časa prigovarjali, da bi si bilo vredno ogledati eksponate, ki jih
je moč videti v Muzeju vojaške zgodovine v Pivki. Dogovorjeno - storjeno. Po uvodnih besedah kustosa, ki nas je seznanil z zgodovino muzeja, smo se podali na ogled zbirk razstavljenega orožja in tehnike. Če bi hoteli podrobneje opisati videno, bi zavzelo preveč prostora, pa tudi zanimanje za ogled muzeja bi morda upadlo. Zraven oklepnih in protioklepnih oborožitvenih sistemov je največ zanimanja požela pred kratkim s strani Črne gore podarjena podmornica tipa Zeta in eno prvih vojaških reaktivnih letal na tem področju (v času Informbiro-ja), s katerimi so takratno FRNJ oskrbele ameriške vojaške sile. Zelo plastična in podrobna predstavitev kustosa, sicer pripadnika Slovenske vojske, nam je omogočila res kvaliteten zbir vtisov. Za podano se mu zahvaljujemo.
Pot nas je vodila naprej - do kostnice nemškim vojakom, padlim med I. svetovno vojno v Tolminu. Prijatelj Andrej, policist tamkajšnje policijske postaje, nam je orisal zgodovino bojev med kal-
42
društva/razno
varijo svetovnega spopada na območju Tolmina in nam, tudi s številkami podkrepljeno, obnovil tako tegobe vojaštva kot tudi kruto življenje domačinov v obdobju trajanja Soške fronte. Kostnico je postavila država Nemčija leta 1938 in je še danes vzorno vzdrževana in kot taka opominja, da so vse morije bile in so še odveč.
Po kosilu na domačem kmečkem turizmu Široko, smo se odpravili na dobrodelni koncert v športni dvorani. Prireditev je bila namenjena pomoči našemu prijatelju, upokojenemu policistu iz Tolmina, ki je poleti ob eksploziji bombe izgubil obe roki, oko in utrpel hude poškodbe glave in telesa. Za rehabilitacijo so potrebna znatna sredstva, ki pa jih sam z družino ne zmore. S svojim skromnim prispevkom smo skušali vsaj malo pripomoči pri finančni stiski Dušana, ki je tudi eden prvih pobudnikov naših medsebojnih srečanj in druženj med veteranskimi in domoljubnimi združenji in društvi Laškega in Tolmina. Izredno všečen in prijeten večer so nam popestrili Orkester Slovenske policije, vokalisti Manca Špik,
Matjaž Mrak in Mitja Jerkič, domači župnik Blaž Batagelj kot solist na klarinetu, Franci Peternel in skupine Snežet, Kresen in nonet Bača ter plesna skupina Artifex. Ob popolnoma polni dvorani gledalcev upamo, da se je nabralo nekaj sredstev za pomoč Dušanu.
Po zaključku koncerta še kratek klepet s prijatelji in pozna vožnja domov, kamor smo se vrnili polni vtisov in dobre volje ob zaključku prijetnega dne.
Na fotografiji: Del »posadke« pred podmornico v Pivki.
Konrad Zemljič Foto: Viljem Hladin
II. tekmovanje OZSČ Laško v namiznem tenisu
Na Marija Gradcu je v soboto, 30. novembra, potekalo II. tekmovanje OZSČ Laško v namiznem tenisu, ki so se ga udeležili člani našega združenja in veteranskih organizacij. Rezultati so bili pričakovani, ker se tekmovalci med seboj že dobro poznajo. Od domačinov je zmaga-
la ekipa OZVVS Laško pred ekipo OZSČ Laško.
Posamezno pa je prvo mesto dosegel Jurij Bezgovšek (OZVVS Laško) pred Karlom Deželakom (OZSČ Laško) in Milanom Gučkom (OZVVS Laško), četrti je bil Robert Lorbek (OZVVS Laško), peti Viljem Hladin (OZSČ Laško), naslednji tekmovalci pa izražajo željo, da se jih omenja prihodnje leto, ko bodo višje na lestvici.
To je nekaj odmevnejših detajlov našega dela v zadnjih dveh mesecih. V prihajajočih mesecih pa se bo tudi našlo kaj zanimivega (pohodi: od Starega piskra do Šmartnega v Rožni dolini, Osankarica , udeležba na jubilejnem pohodu po poteh XIV. divizije, priprave na volilni zbor članov ...).
Konrad Zemljič
vsem članicam in članom našega združenja, občankam in občanom, ki spremljate naše delo, in tudi vsem drugim želimo prijetno decembrsko praznično razpoloženje in sREČNO v 2014.
MIHOV POHOD
Pred petimi leti smo se v Šentrupertu prvič zbrali bratranci z družinami po mamini, Horjevički strani. Takrat je levji delež organizacije prevzel Miha, ki pa ga na žalost ni več med nami. Ob pogostih srečanjih z bratranci in sestričnami smo izrazili željo, da se zopet srečamo, a do izvedbe ni prišlo. Misel je dokončno dozorela, ko smo videli, kako je življenje nepredvidljivo in da nas družijo predvsem pogrebi.
Tako smo se v začetku oktobra zbrali na Volušu in peš krenili proti Šentrupertu, na pohod po poti našega otroštva. Vreme nas je malo plašilo, a se nismo dali in tako nas je 40 sorodnikov krenilo na pot dobro podkrepljeni z dobrotami, ki so jih pripravile družini Seme in Vrečko. Pot je hitro minevala ob obujanju spominov, na v naši mladosti pogosto prehojeno pot, saj smo mi z Voluša, tako kot sorodniki iz Šentruperta, vsa leta ohranjali pristne stike in se tako poleti kot pozimi pogosto obiskovali. Naši otroci pa so z zanimanjem poslušali zgodbe o naši mladosti in življenju brez avtomobilov, ko oddaljenost in hoja nista bili oviri za druženje. Včasih kar težko razumejo, da smo hodili dve uri peš samo zato, da smo se srečali, poigrali in pod večer peš hiteli nazaj domov.
Mi starejši pa smo na pohodu opazovali, kaj se je ob poti spremenilo, koga več ni, kdo in kaj je na novo in podobno. Ugotovili smo, da smo še vedno negotovi pri prečkanju »Curnovske hoste«, ki nam je vedno povzročala težave. Tudi na pohodu smo pot nekoliko zgrešili, a vseeno prispeli do Čadejevih, kjer so nas prijazno pogostili. Tako smo pot lažje nadaljevali in pri Salobir-ju imeli ponoven postanek z okrepčilom. Pri cerkvici sv. Barbare smo se ustavili in se razgledali. Po prijetnem spustu smo bili kar naenkrat pri Mišurjevih, kjer nas je zopet čakala prava pojedina s toplimi in hladnimi napitki. Pot v prijetnem druženju in
klepetu je hitro minila. Po maši, ki sta jo za pokojnega bratranca Miho in strica Slavka, ki sta preminula letos spomladi, darovala bratranca Franci in Jože, smo posedeli še ob hrani in pijači. Imeli smo srečo z vremenom, saj je dež počakal, da smo prišli na cilj, kjer pa smo bili po zaslugi KD Šentrupert pod streho in potem tudi na toplem. Pozitivna energija in dobro razpoloženje sta nas spremljala ves dan in še v pozne večerne ure. Tako smo z zadovoljstvom izvedli še en pohod z željo, da na naslednjega ne bomo čakali spet pet let, saj je še toliko besed ostalo neizrečenih.
Vsi smo prispevali k prijetnemu počutju z dobro voljo in pripravljenostjo sodelovati. Posebej pa so se potrudili že prej omenjeni s pripravo pravih pojedin in pa seveda Marko in Irena, ki sta za srečanje prispevala celega odojka in kar nekaj žlahtnih kapljic, Milan in Pepč sta bila prava žar mojstra, Vili pa je pomagal z vožnjami in dostavo. Naj mi bo oproščeno, če sem koga spustila, vendar se res vsem iskreno zahvaljujem v želji, da se kaj kmalu zopet srečamo v še večjem številu na po pokojnem Mihu poimenovanem pohodu.
Magda Stopinšek
43
razno
V JEPIHOVCI VEDNO KAJ DOGAJA
»Vsako leto isti čas, pride v našo malo vas slikarka, znana vsem, ime ji je gospa Jesen«. Tako pravi ena od otroških pesmi, ki opisuje jesen.
Tudi v našo »malo vas« - Jepihovco, kot ji pravimo domačini (sicer pa je to del Lahovega Grabna v Jurkloštru), je prišla jesen, polna pisanih barv - od škrlatne do zlato rumene.
A zlata ni bila le jesen. Zlata sta bila tudi Mira in Karel Kunšek, ki sta to jesen praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko.
Sosedje iz jepihovške doline smo stopili skupaj in jima pripravili pravo »šran-ganje«. Saj veste, kako je! 50 let se je Karel grel pri Miri - to ni zanemarljivo! Sploh pa v teh kriznih časih ne. Starešine so izračunale, da bi to znašalo kar 10.000.00
evrov. Pa se nam je vendarle malo preveč zdelo in smo odšteli vse ure, ko je Karel pomagal pri asfaltiranju ceste, pa pri postavljanju električnih drogov in se je znesek kar nižal. Ostalo je le še za kakšen liter vina. Mira in Karel pa sta vendarle kar globoko segla v žep in račun poravnala več kot dobro.
Denar je bil varno naložen do 1. adven-tne nedelje (letos do 1. decembra), ko v naši dolini poteka tradicionalni, letos že četrti zapored, Pohod po Marjanini poti.
Zbirno mesto je bilo pri novo postav-
ljeni tabli za »Najlepši zaselek 2011«, od koder se nas je več deset odpravilo po poti do cilja, kjer nas je čakala topla malica s prigrizki.
Iskrena hvala Jani, ki vsako leto organizira pohod, ter Karliju in Miri ter vsem, ki ste (smo) z dobro voljo, pesmijo, jedačo in pijačo poskrbeli, da je pohod ohranil dobro ime.
Da pa se v »našem koncu« res vedno nekaj dogaja, sta pripomogla tudi Cvetka in Bojan Zalokar, ki sta v imenu vseh, ki so doprinesli k obnovi »Štusovega mostu«, priredila »večer po starem«.
Namreč, Cvetka je v krušni peči v stari Štusovi hiši kuhala in pekla stare jedi. 15 ljudi ima na ta dan prečudovit spomin. Naj dobro služi stari - novi Štusov most.
Dogodkov torej ni manjkalo in seveda ne idej za naprej. Kako in kaj, vam poročam v naslednji izdaji Biltena. Do takrat pa lep pozdrav iz Jepihovce!
Hermina Palčnik
spaček
skala,
stara povr. mera
nit iz trosa
huda lakot
mestece na otoku cresu
sp. kolesar
sin, sinček
lit.nobelov. canetti
del teniske
cek
geometri-
kraj ob
nepome bnež, n
porednež
ospice,
otroskA
bolezen
režiserja wellesa
peter tavčar
karel
pot ruta,
pRevoz
jml
blyth
dragec,
reka v sz
predpekel
kranj
podatkov
cargo ivan
gneča
loznica
član ruske kmečke stranke
lomilec ledu
m. fizik geiger
področje
gospodarski rascvetl
telesa
visoka kraska planota
skrb, nega
grofija v jv angliji
janez eržen
injanje popuščanje

politik ze-
vaščan
vam varno leto 2014.
^^ -O
||j GRAWE
Wwm
Zavarovalnica d.d.
^ i	m
NAGRADNI SKLAD:
1.-3. nagrada: knjiga ali CD
Ime in priimek:
Telefon:
Naslov:
e-mail:
NAGRADNI KUPON
Kupon izrežite in ga izpolnjenega pošljite do 31. januarja 2014 na dopisnici ali v kuverti na naslov: Nova komunikacija d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana.
REŠITEV
44
napovednik
DECEMBER_
Torek, 17. december
•	Knjižnica Laško: Milo za darilo - tehnika polstenja (ustvarjalna delavnica s Stanko Damjanovič; ob 17. uri)
•	Kulturni center Laško: Novoletni koncert Glasbene šole Laško - Radeče (ob 18.00)
Sreda, 18. december
•	Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - Ansambel Igor in zlati zvoki ter Fantje s Praprotna (ob 19.30)
Četrtek, 19. december
•	Kulturni center Laško: ABC abonmajček - Snežna vila, zaključena predstava za otroke vrtca in osnovnih šol (ob 8.40 in 9.40)
•	Knjižnica Laško: Lutkovna predstava vzgojiteljic iz Vrtca Laško (katera, se pustimo presenetiti; ob 17. uri)
•	Kulturni center Laško: Abonma Laško, NPTrio - Nina Mole, Primož Razboršek, Tilen Artač (ob 19.30)
Petek, 20. december
•	Kulturni center Laško: ABC abonmajček, Snežna vila - zaključena predstava za otroke vrtca in osnovnih šol (ob 8.40 in 9.40)
•	Občinsko dvorišče: Predbožično rajanje z Božičkom -praznični program otrok iz osnovnih šol in vrtca (ob 17.00)
Sobota, 21. december
•	Spodnji vrt Savinje: Božični sejem (od 9.00 do 12.00)
•	Kulturni center Laško: Božičkov vajenec, ogled sinhronizi-ranega risanega družinskega filma (ob 16.00)
•	Dvorana Tri lilije: Koncert Gibonni & Mi2 (ob 20.00)
Nedelja, 22. december
•	Kulturni center Laško: 16. dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje (ob 14.30)
Torek, 24. december
•	Kulturni center Laško: ABC abonmajček, Božični muzikul, zaključena predstava za otroke osnovnih šol (ob 8.40, 9.40 in 10.40)
Četrtek, 26. december
•	Laško: Planinski pohod na Veliko Kozje, start na Železniški postaji Laško (ob 7.30)
•	Aškerčev trg: 16. Žegnanje konj na Štefanovo (ob 11.00)
•	Parkirišče pri Kulturnem centru Laško: Mednarodna božična ribiška tekma ter peka in degustacija rib (ob 11.00)
•	Telovadnica POŠ Šentrupert: Koncert KD Šentrupert - 25 let ljudskih pevcev iz Šentruperta (ob 18.00)
Petek, 27. december
•	Dvorana Tri lilije: Tradicionalni slavnostni božično novoletni koncert Laške pihalne godbe ob dnevu samostojnosti in enotnosti z gostjo Nino Pušlar in bandom (ob 19.00)
.g • Občinsko dvorišče: SLOVO OD STAREGA LETA - zabava i s skupino KINGSTON (ob 21.00)
| • Dom Svobode Zidani Most: Novoletni koncert Godbe slovenskih železnic (ob 19.00)
Sobota, 28. december
•	Spodnji vrt Savinje: Novoletni sejem z obiskom Dedka Mraza (9.00-12.00)
•	Kulturni center Laško: Božično novoletni koncert, Majda in Marjan Petan, gost Moški pevski zbor Laško (ob 18.00)
JANUAR
Sreda, 1. januar
•	Tradicionalni novoletni pohod na Babo, start pri brunarici na Zavratih (ob 12.00)
Sreda, 15. januar
•	Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - koncert z laškimi ansambli (ob 19.30)
Četrtek, 16. januar
•	Knjižnica Laško: Mojca Krivec - Lokalna oskrba je dobra izbira (strokovno in motivacijsko predavanje; ob 19.00)
Četrtek, 23. januar
•	Knjižnica Laško: Herman Čater - Stanko (predstavitev Ča-trove fotografske knjige in pogovor z avtorjem; ob 19.00)
Petek, 24. januar
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Tomo Jeseničnik - Slovenija v presežnikih (predstavitev knjige ob projekciji fotografij; ob 18. uri; organizator Knjižnica Laško)
Sobota, 25. januar
•	Kulturni center Laško: Lepotica in zver, muzikal v izvedbi vokalne skupine Lilija
Torek, 28. januar
•	Knjižnica Laško: Senad Osmanaj - Filipini (potopisno predavanje; ob 19.00)
Sreda, 29. januar
•	Kulturni center Laško: ABC Abonmajček, predavanje (dopoldan)
FEBRUAR_
Torek, 4. februar
•	Knjižnica Laško: dr. Niko Borič: Bolezni srca in ožilja (zdravstveno predavanje; ob 19.00)
Petek, 7. februar
•	Kulturni center Laško: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku (ob 18.00)
Torek, 11. februar
•	Knjižnica Laško: Karel Gržan - predstavitev nove knjige ''Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?'' (ob 19.00)
Petek, 14. februar
•	Kulturni center Laško: Abonma Laško, koncert Nuške Draš-ček (ob 19.30)
45
oglasi
NAJAMEM ZAPUŠČENO KMETIJO ali KMETIJSKO POSEST.
Tel. 041/846-570
RAISS, Polona Škegro s.p., Zidani Most
Tel. 051 303 474, raiss.ps@gmail.com http://racunovodstvo-raiss.com/ https://www.facebook.com/polinezija9#!/polinezija9
Zanesljivo računovodstvo s tradicijo - z roko v roki že četrto leto!
Smo dinamična računovodska družba, ki razume potrebe sodobnih podjetij in spremlja vizijo njihovega poslovanja. Storitve nudimo mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem, samostojnim podjetnikom, pravnih osebam zasebnega prava, društvom in sindikatom in jim pripomore-mo k uspešnosti na njihovi poslovni poti. Poleg klasičnih računovodsko - svetovalnih storitev kot novost v ponudbi predstavljamo »računovodstvo v oblaku«, oddaljeno povezavo s strankami, ki olajša delo in vsem znižuje stroške.
Prizadevamo si, da stopamo v korak z novostmi in nudimo kvalitetne in zaupanja vredne storitve. Pridružite se našim zadovoljnim poslovnim partnerjem in nam zaupajte tudi vi.
Srečno in uspešno Novo leto voščimo !
Dvorana Tri Lilije Laško
21.12. 2013 ob 20:00
ZDRAVLJENJE Z BIOTERAPIJO PO METODI ZDENKA DOMANČIČA
BIOTERAPEVT MARKO PERŠIČ
ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO JE NAJBOLJ NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA TELESA IN ODPRAVLJANJA BOLEČINE. CILJ TERAPIJ JE POLEG ZMANJŠANJA ALI ODSTRANJEVANJA ZDRAVSTVENIH TEŽAV OBOGATITI ČLOVEKOVO OSEBNOST.
Bojan Jurjec s.p. S 040 875-000
Dobrina 36a SI-3223 Loka pri Žusmu e-maii: jurjec@sioi.net www.jurjec.si
SLIKOPLESKARSTVO
/ ^ Medved Danijel,.*
rtnn* lici JiVt Lzdn llMrtu- HI	'."'■■	[ j Mtf
Vw

Vesele praznike in srečno 2014!
Kolektiv E.E.A Medved Danijel, s.p
/
/
So dnevi in trenutki polni sreče in miline,
ko v radosti
oči zapremo in si tiho zazelimo da ne mine.
Terapije potekajo v naši ordinaciji v Garažni hiši Glazija Celje (Ljubljanska 20 - nasproti bolnice), 4. nadstropje. Terapija se izvaja zaporedoma štiri dni.
NAROČANJE IN DODATNE INFORMACIJE:
Tel. 041 307 848 www.bioterapija.si E-mail: info@bioterapija.si
46
Ihermana laSčcuiom
Skupaj stopimo v vodni svet in svet sprostitve.
Samo za krajane občine Laško smo pripravili nore ugodnosti
1.	Posebna cena letne vstopnice za vse bazene Thermane Laško: namesto 705 €, samo 300 €!
2.	20 °/o popusta na kopališke, zdravstvene in wellness storitve (ne velja za tajske masaže).
Več o ugodnostih na www.thermana.si in na 080 81 19
All inclusive silvestrovanje "Zlata 80 party" Bazeni Termalnega Centra, 31.12.2013 ob 10.30 uri
Vrnite se v mladost in se pod čudovito stekleno kupolo zabavajte v kopalkah ob legendarni glasbeni spremljavi »'Zlatih 80'«!
Rezervirajte svoje silvestrovanje na info@thermana.si ali na 080 81 19
Novoletni ples v hotelu Wellness Park Laško Petek, 3.1.2014 ob 19.30 uri.
V novo leto zaplešite in se kulinarično razvajajte v naši družbi Zabavala vas bo skupina HAPPY BAND.
Informacije in rezervacije: 080 81 19
THERMANA Laško
Informacije: www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 21 00 | 080 81 19
VAM ZELI
POSEBNO
[AŠKO
GA VARIMO
StRSHG BEEK_
Praznični čas je čaroben čas, ko radi razvajamo svoje čute. V Pivovarni Laško želimo biti del vaših praznovanj, zato imamo za vas pripravljen izbor piv, ki so res nekaj posebnega.
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!