3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 2. septembra 2010  Leto XX, št. 35


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 2. septembra 2010

Porabje, 2. septembra 2010

AMERIŠKA GLASBA
V MONOŠTRSKEM
REFEKTORIJU
STR. 3
 
ANDOVČANI NA
SAVARIA 
KARNEVALI 
STR. 5

Pravi pa loški, naši pa nejnaši

Pravijo, ka se zgodovina (történelem) ponavla. Dapa tak na gausta? Samo štiri lejta nazaj, ka sam pisala pa razmišlala o t. i. etnobiznisu, pa zdaj pá moram. Če so pa že pá minaula štiri leta pa se pripravlamo na manjšinske volitve (kisebbségi választás).
Ka je etnobiznis? Nika drugo nej, kak gda se lidgé, steri so nej manjšinci (Slovenci, Srbi, Hrvati, Romenarge, Nemci...) vödajo za manjšince, napravijo manjšinske samouprave zavolo materialnoga haska. Manjšinske samouprave (önkormányzatok) od rosaga dobijo vsakšo leto kauli 600 gezero forintov. Istina, ka je tau za tiste samouprave, stere rejsan ščejo delati za svoje lidi, skurok nika nej, nej je pa malo za tisti par lidi, steri so samo nazlük napravili samoupravo. Sploj pa če vejmo, ka po vekši varašaj pa v Budimpešti njim varaš tö da podporo, pa tau nej malo. 
Tau pitanje etnobiznisa se že vlečé od 1994. leta mau. Tau leto so bile prve manjšinske volitve na Vogrskom. Na začetki je v manjšinske samo-uprave leko kandidiro stokoli, sploj je nej bilau predpisano, ka mora biti manjšinec. Že leta 1998 se je pri ništernij manjšinaj pokazalo, ka so eni »nejnjini« ustanovili manjšinske samouprave. 2002. leta je že zavolo toga bilo precej rabuke, pravi manjšinci so vse bole glasno zahtevali, naj parlament nika napravi, naj spremeni volilni zakon. Do toga je prišlo 2005. leta. Po te sprejetom zakoni je na manjšinski volitvaj 2006. leta leko volo pa kandidiro samo tisti, steri se je dau gorvzeti v manjšinski volilni imenik (kisebbségi választói névjegyzék). Do manjšinski volitev je prišlo samo v tisti vasnicaj pa varašaj, gde se je najmenje tresti lidi od ene manjšine dalo registrirati. Kandidirali so pa leko samo tisti, sterim je tau podpisala manjšinska organizacija, stera se je dala pri državnoj volilnoj komisiji registrirati. Dapa po volitvaj se je pokazalo, ka je tau tö nej rejšilo situacijo. Tej lidgé so vöponücali paragrafuš manjšinskoga zakona, ka se vsakši človek sam po slobaudni vauli leko odlauči, ka je on gé, k kakšnomi narodi vcujsliši. V tau niške nejma pravico podvomiti (kétségbe vonni). Zatok so se dali gorvzeti v manjšinski volilni imenik, z mirno düšov so podpisali papir, ka gučijo gezik manjšine, če rejsan je biu tau največkrat laž, si najšli kakšno organizacijo, stera njim je podpisala kandidaturo pa napravili manjšinsko samoupravo. Ka tau rosaga dosta košta? Ka tau nji briga! Tau pa eške menje, ka pejneze vkrajvzemejo od pravi samouprav.
Slovenci smo, gda smo najprva čüli za te loške samouprave pa etnobiznis, mislili, ka smo mi varni, ka se nam kaj takšoga ne more zgoditi. Vej smo pa mala skupnost, skurok vsikši vsikšoga pozna. Pa sto vrag bi se v tom rosagi vödau za Slovenca, če je nej Slovenec. Vej se pa dostafart ešče tisti ne priznavajo za Slovence, o steri rejsan vejmo, ka so »naši«. Dapa nas je tö nej vöokraužila ta küga. Že na volitvaj leta 2006 so se pojavili ništerni »loški« Slovenci v Budimpešti pa v varaši Miskolc. Dapa te smo na volitvaj v Državno slovensko samoupravo ešče leko obranili, ka bi tej »nejnaši« prišli v državno samoupravo.
Letos se je zgodba začnila na nauvo. Dapa zdaj so se nej samo v Miskolci najšli loški Slovenci, liki v nikšni vesi, stera se imenüje Szalonna, tö, za stero smo ešče v živlenji nej čüli, nej ka bi za tau čüli, ka tam živejo Slovenci. Gda se je s tejm vogrski radio Kossuth tö spravlo, pa nji je riporter pito, kak so oni zdaj tak nagnauk Slovenci gratali pa kak tau sploj mislijo, so oni pravli, ka naj se s tejm nika ne brigajo, oni do vse potrejbne papire meli pa do vse po zakoni delali. 
Tü bi zatok manjšine mogle meti nikšno možnost, priliko, ka bi tau preprečile (megakadályozzák). Po zakoni naj bi mele tö. Vej pa manjšinska organizacija njim mora podpisati, ka leko kandidirajo. Pri nas Slovencaj je tau Slovenska zveza. Baja je samo tau, ka kakoli njim Slovenska zveza ne podpiše papire, oni si leko najdejo eno drugo organizacijo, drüštvo ali sklad, steri njim tau napravijo. V zakoni je pá lüknja. Vej je pa nej mujs, ka je tau slovenska organizacija, dojde, če ta organizacija ma v svojom statuti napisano, ka se spravla z vsemi trinajstimi manjšinami v rosagi, ka zastopa njine interese. Pa so nas manjšine pá lačne pa žedne prejk morja pripelali...
 
M. Sukič


Bogojina: XXII. Košičevi dnevi

Srečanje ministra
dr. Boštjana Žekša
z veleposlanikom
Republike Madžarske 

LETOŠNJI DOGODKI POSVEČENI
SLIKARJU JANEZU MEŽANU

Organizatorji Košičevih dni v Bogojini z razporejenimi prireditvami v Bukovnici, Filovcih in Strehovcih zaslužijo pohvalo tudi letos: že dvaindvajsetič so pripravili niz različnih dogodkov, s katerimi so ali do 12. septembra še bodo popestrili kulturni in športni in še kakšen utrip v tem delu Prekmurja, v občini Moravske Toplice. Prvi dve desetletji so izdajali nekoliko skromnejše brošure s programom in nekaterimi prispevki različnih vsebin, zdaj lahko posežemo po obsežnem zborniku, pravi zakladnici pisnih in slikovnih informacij, ki jih je uredil umetnostni zgodovinar Branko Kerman. Tudi tokrat potekajo prireditve v znamenju besed Jožefa Košiča: Čednim stoji svejt! Druga stalnica Košičevih dni je, da so vsakokrat posvečeni pomembni osebnosti, rojeni ali ustvarjajoči v tem prostoru. Letos je to slikar Janez Mežan (1897 - 1972). 
S Čednim stoji svejt! je naslovljen tudi uvodni prispevek dr. Janeza Balažica, ki podaja »kritičen pogled na trenutnost duha časa s pogledom v preteklost, ko je Prekmurje glede na arhitekturno dediščino sodilo v srednjeevropski prostor.« V premisleku o svetovljanskem arhitektu bogojinske cerkve Jožetu Plečniku preberemo, da ni dal od sebe prvi, »niti drugi, temveč tretji genialni načrt, ki vzpostavlja bogojansko župnijsko cerkev kot edinstveno arhitekturno mojstrovino... In to v časih, ki niso bili lahki.« Zaslugo za to imata tudi Ferko Bajlec in znameniti župnik Ivan Baša. 
Slikarja Janeza Mežana, rojenega v Spodnjem Brniku pri Cerkljah, podrobno predstavlja Nina Jeza, Jože Maučec povezuje delo arhitekta Jožeta Plečnika, slikarja Janeza Mežana in profesorja Jožeta Maučeca, medtem ko je Štefan Trajbarič zapisal nekaj utrinkov iz časa, ko je Janez Mežan slikal filovsko kapelo. Teksti so ilustrirani s fotografijami slikarjevih del: Križev pot v bogojanski cerkvi, Kristusov vnebohod, Detajl poslikave v filovski kapeli, Cerkev Kristusovega vnebohoda v Bogojini. Nina Jeza o slikarju, ki je v bogojanski župniji ustvarjal skoraj desetletje, tudi zapiše: »Mežanove slike in akvareli so izpolnjeni s soncem in svetlobo, kot je bila njegova notranjost polna vedrine in življenjskega optimizma, kakor se spominja njegov dolgoletni prijatelj in profesor Ivan Kos.«
Drugi del zbornika prinaša več strokovnih prispevkov. Tu Gorazd Bence v članku pod naslovom Peti izmed štirih na novo odkriva pozabljenega, v Turnišču rojenega akademsko šolanega slikarja Béla Titusz Némethyja in njegov slikarski opus. Uvršča ga v skupino prvih domačih akademsko šolanih umetnikov, ki jo sestavljajo Ludvik Vrečič, Karel Jakob, Lajči Pandur in Franc Kühar. 
Mateja Huber je članek naslovila s Preša in prešpan na Filovskem bregu, Križev pot opisuje Vinko Škafar, o Košičevi Odi Adamu Ivanocyju piše Franc Kuzmič in uvodoma sporoča, da se je Jožef Košič, po katerem je poimenovana gornjeseniška dvojezična osnovna šola, ukvarjal tudi s pesništvom, kar je sicer malo znano. »Sicer pa je bil to čas, ko so se pesnjenje učili v šoli. Nekateri so pač opravili svoje šolske obveznosti in muzo obesili na klin, drugi pa so v življenju še kaj spisali. Po doslej znanih ugotovitvah je Košič napisal dve pesmi.« Jožef Ftičar obuja spomin na TV-nadaljevanko in film po romanu Miška Kranjca Strici so mi povedali in opozarja, da avtorji niso upoštevali, kako naj uporabljajo narečje. Jože Vugrinec opisuje življenje in delo Jožefa Ftičarja ob njegovi 80-letnici. Profesor Jože Ftičar se je rodil v Gomilicah, študij slavistike je končal na ljubljanski Filozofski fakulteti. Znan je predvsem kot prevajalec filmskih, dramskih in drugih tekstov iz madžarščine na RTV Slovenija, prevedel je tudi več leposlovnih knjig, se ukvarjal s publicistiko in napisal roman v dveh delih v dólinskem narečju Za nápšnjek vedrine (2004 in 2006). To je v narečju napisan avtobiografski roman s perspektive otroškega gledanja na svet.
Janja Bürmen se sprašuje, ali je sobivanje s sakralnimi spomeniki evropskega pomena – ponos ali breme, Jože Vugrinec opisuje Dvajset pohodov po poteh kulturne dediščine, isti avtor je napisal besedilo V spomin dvema lansko leto umrlima bogojanskima duhovnikoma – Jožefu Gutmanu in Štefanu Casarju. V zborniku je objavljenih še nekaj strokovnih prispevkov, denimo s področja vinogradništva in krajših literarnih del.
Bogat spekter prireditev XXII. Košičevih dnevov kulture bodo zaključili z razstavo likovnih del slikarja Janeza Mežana.
E. Ružič

24. septembra sta se minister dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih srečala z veleposlanikom Republike Madžarske v Sloveniji, dr. Istvánom Szent-Iványijem. Pogovori so tekli o položaju slovenske narodne skupnosti v Porabju. Minister dr. Žekš je izpostavil vprašanje neizvajanja sklepov, sprejetih na zadnjem zasedanju mešane komisije, vprašanja medijev (krčenje slovenskih oddaj na televiziji), zaprtja vrtca v Slovenski vesi, zajamčenega zastopstva v madžarskem parlamentu ter vprašanje zamenjave slovenskega duhovnika v Porabju. 
Veleposlanik dr. Szent-Iványi je ministru pojasnil, da do vidnejših napredkov ni prišlo zaradi novih volitev in da je pred dvema mesecema pričela z delom nova vlada, ki naj bi položaj slovenske manjšine obravnavala odgovorneje kot dosedanja vlada. Po besedah veleposlanika naj bi nova vlada čim prej izpolnila obljubo, dano v letu 2007, in pričela z graditvijo ceste med Gornjim Senikom in Verico ter poskrbela za ponovno oddajanje prispevkov oddaje Slovenski utrinki. V zadevi premestitve slovenskega duhovnika na Gornjem Seniku je veleposlanik povedal, da so z zadevo seznanjeni, da gre v tem primeru za vprašanje cerkvenih pristojnosti, da pa pristojni organi obeh cerkva iščejo skupno zadovoljivo rešitev. 



Dr. Boštjan Žekš


Janez Mežan, Cerkev Kristusovega vnebohoda v Bogojini, naslikana v akvarelu leta 1954

Ameriška glasba v monoštrskem Refektoriju

Poslušalci, ki so 24. avgusta zvečer napolnili Refektorij v stavbi monoštrske občine, verjetno niso doživeli živčnega zloma, ko so zaslišali prve akorde in melodije ameriške country skladbe s pomenljivim naslovom »Nervous breakdown«. S to izvedbo se je namreč pričel celovečerni koncert mladega kitarista Saša Zvera iz Murske Sobote, ki trenutno opravlja svoje študijske obveznosti na Berklee College of Music v Bostonu (ZDA). V Monoštru – kakor tudi na vsej turneji po Sloveniji – ga je spremljala simpatična kitaristka Ellen Angelico, diplomantka na omenjeni ustanovi.
Po uvodnih harmonijah je zbrane pozdravil ravnatelj Glasbene šole Monošter Gergely Csukly, ki je v svojem govoru izpostavil geografsko in kulturno sorodnost Monoštra in Murske Sobote ter s tem Madžarske in Slovenije. Na območju, kjer se stikajo trije narodi, imajo vlogo posrednika prav predstavniki kulture, ki zastopajo svoje lastno izročilo in v svojo domovino prinašajo drobce tujine. Gergely Csukly je mladima umetnikoma izročil note skladb dveh madžarskih komponistov posredovalcev, Jenőja Takácsa in Béle Bartóka, in jima s tem podaril novo učno gradivo.
Na koncertu, ki ga je priredila Zveza Slovencev na Madžarskem, so se nato vrstile avtorske skladbe, izvedbe in priredbe, predvsem pesmi v anglo-ameriškem stilu. Spored je sestavljala mešanica raznih zvrsti džeza, folk glasbe, swinga, izvajalca pa sta presenetila tudi z odlično izvedbo pesmi Eleanor Rigby legendarne skupine The Beatles. Igra je bila tehnično dovršena in je zahtevala veliko koncentracijo od obeh kitaristov, ki sta tudi dokazala, da se jima niti lastnega glasu ni potrebno sramovati.
Sašo Zver nam je pripovedoval tudi o začetkih, ko je s petimi leti in pol prvič prijel kitaro. »Moj oče si je želel, da bi igral klarinet, vendar so v trgovini razprodali pihala in mi je preostala le kitara. Začel sem igrati nanjo, se učiti in sem začutil potrebo po razvoju. V Ljubljani me je znameniti kitarist Žarko Živkovič navdušil za džez in me peljal na koncert Tommyja Emanuela. Ta me je povabil v Ameriko, kjer sem spoznal ljudi, ki so mi pomagali posneti prvo ploščo. Predlagali so mi, naj kandidiram na Berklee College.«
Omenjena ustanova v Bostonu je bila ustanovljena leta 1945. Ime je dobila po Laurencu Berku, ki je želel v tistih časih popularno džez glasbo nekako kodificirati, določiti njena pravila. Danes je Berklee College največja glasbena visoka šola v ZDA, trenutno ima več kot 4000 študentov. Saša Zvera je pritegnila prav raznovrstnost študijskih smeri. »Lahko spoznaš katero koli zvrst glasbe. V teoriji pokrijemo vsa poglavja iz klasične glasbe, kot na primer tonsko harmonijo, kontrapunkt ali dirigiranje. Na teh osnovah gradimo, in jih preoblikujemo za lastne želje: lahko postanemo izvajalci popa, rocka, džeza ali celo housa.«
Sašo Zver uporablja med igranjem posebno tehniko z imenom »fingerpicking«. Na palec si nadene palčnik za ubiranje strun, kar mu omogoča igranje melodije, spremljave in basovske linije hkrati. Ta stil je v Sloveniji manj znan.
Prva zgoščenka mladega prekmurskega kitarista je vsebovala predvsem priredbe znanih slovenskih popevk (Ko boš prišla na Bled, Zemlja pleše itd.), drugi album z naslovom »Guitar Tales – Kitarske pravljice« pa je zbirka lastnih refleksivnih pesmi z angleškimi besedili. »Ploščo sem snemal v ameriškem Nashvillu, pesmi sem napisal po vrnitvi iz ZDA. Navdih sem dobil predvsem od nove dežele, novih ljudi, mnogo skladb sem posvetil svojim dobrim prijateljem. Napisal sem na primer tudi pesem o svojih občutkih med potjo iz Nashvilla v New York.«
Prav te nove pesmi je Sašo Zver predstavil tako v Monoš-tru kakor tudi na drugih postajah avgustovske turneje po Sloveniji. »Ne morem se izraziti pisno, da bi napisal roman in nisem sposoben narisati slike. Jaz se izražam skozi svojo glasbo. Če pa té nihče ne sliši, je zame kot če bi umrl. Zato sem poskusil pokazati čim širši publiki, kaj pravkar ustvarjam. Koncertov pa nismo priredili le v Sloveniji, temveč tudi v zamejstvu, v Italiji, Avstriji in zdaj tukaj v Porabju,« - je o vzrokih poti po Sloveniji povedal umetnik.
Turneja pa je bila odlična priložnost za mlado kitaristko Ellen Angelico, ki prej še nikoli ni zapustila Združenih držav. Po rodu je Italijanka, med potovanjem pa je bila najbolj navdušena nad prekmursko kuhinjo. S Sašom sta se spoznala na visoki šoli, kjer je študirala številne inštrumente, menedžment in tudi studijsko tehniko. »S pomočjo posebnega programa sem lahko že v srednji šoli polagala izpite za visoko šolo. Tako sem imela kasneje dovolj časa, da se posvetim tudi drugim inštrumentom. Najraje pa igram vsekakor kitaro, saj to počenjam najdalj časa. Kitara je kot del mojega telesa, je moj drugi glas. Na ta način se izražam in med igranjem imam občutek, da sva z njo sami na svetu.«
Diplomantko na Berklee College je Sašo Zver spoznal pred enim letom, ko je iskal soigralce za svoj redni semestrski recital. Iskal je kontrabasista in našel Ellen, ki pa sicer igra še tudi trombon, klavir in bobne. »Spremljala me je na kontrabasu, ko pa je bilo sodelovanja konec, sem ugotovil, da je izredna kitaristka. Iz skupine sva ostala le midva in sem takoj vedel, da želim novo ploščo predstaviti skupaj z njo,« - je povedal Sašo Zver in še dodal: »Meni je najlepše, ko pridejo do mene in rečejo, kako fajn je bilo na mojem koncertu. Mislim, da s tem največ dosežem. Priznanje stroke pa je malo drugačno. Tu so stvari subjektivne, vmešava se osebni okus. Eden od mojih profesorjev mi je nekoč rekel: ne verjemi, če pišejo dobro o tebi, ker boš moral verjeti tudi takrat, ko bodo napisali slabe stvari.«
Mladi Sobočanec ima še številne načrte, glasba pa ostaja osrednji del njegovega življenja. »Dokler bom lahko delal v Ameriki, dokler bom imel delovno dovoljenje, bom pač ostal. Za mojo glasbo ni prave publike v Evropi, še manj v Sloveniji. V Ameriki je populacija veliko večja, tam se da od tega živeti. Bi pa se morda preselil na drugo stran ZDA, v Seattle, ali še na Novo Zelandijo za nekaj časa.«
Koncert obeh kitaristov je navdušil monoštrsko publiko, ki ju je z aplavzom še dvakrat poklicala nazaj na oder. Svojo hvaležnost sta glasbenika izrazila s priredbo Montijevega čardaša, škoda pa je edino, da čeprav ima Sašo Zver na svojem repertoarju mnogo slovenskih pesmi, v središču Slovenskega Porabja prav nobene nismo slišali.
-dm-


Sašo Zver in Ellen Angelico na monoštrskem nastopu


Del gledalcev

OD
SLOVENIJE…

Po potaj svetoga Cirila in Metoda

»Otče naš, iže esi na nebesi...,« – so pred gezero dvejstau lejtami molili tisti panonski Slovani, šteri so živeli na zahodnom tali gnešnje Vogrske. Tistoga ipa je eške nej ejkstra Slovencov pa ejkstra Slovakov bilau, vsi vküper so bili staro slovansko lüstvo. Vse tau tačas, ka so kauli leta 900 Vaugri med Karpate prišli pa napravili svoj rosag.
Center panonske krajine je biu blüzi Balatona, »Blatnoga jezera« pa se je eške njini varaš zvau Blatograd. V tisti cajtaj je cejla krajina bila kak edna veuka, blatna mlaka. Takšo zemlau najdemo eške gnes pri takzvanom Malom Balatoni, na mesti indašnjoga varaša Blatograd pa stogi mala vesnica Zalavár. Ranč v eto vesnico so se 21. avgusta napautili prauškarge z Dolenjoga Sinika, za štere je izlet organizerala Slovenska manjšinska samouprava z vesnice. Zbrali so puni avtobus lidi pa se zrankoma rano napautili na spominsko mesto stari Slovanov.
V Zalavári je leta 2006 dala Zveza Slovencev na Madžarskem postaviti spomenik dvöma panonskima knezoma (fejedelmek), Pribini pa Kocli, šteroga je napravo slovenski kipar (szobrász) Metod Frlic. Pribina je živo v gnešnjom slovaškom varaši Nyitra, depa so ga vözagnali. Odbejžo je k Frankom (šteri so bili starci gnešnji Nemcov), gde je s svojim sinaum Koclom gorvzeu krščanjsko vöro. Sledik so ga té Franki postavili za kneza v Spaudnjoj Panoniji na gnešnjom Vogrskom, kama je Pribina pauzvo dosta Slovanov pa dau zozidati dosta cerkve.
Po njegvoj smrti je knez grato sin Kocel, šteroga sta gorpo-iskala slovanskiva apoštola Ciril pa Metod. Nagučala sta ga, aj naredi rabuko prauti Frankom, un pa je rejsan napravo svoj slovanski rosag. Dosegnili so tau tö, ka je Metod grato püšpek vsej Slovanov v rosagi, tak naši stari starcov tö. Meše so darüvali v starom, cerkvenom slovanskom geziki, lüstvo je tak molilo tö.
Ciril pa Metod, dva svetiva brata, šteriva sta se rodila grškomi oči pa slovanskoj materi, sta gnes patronuša Evrope tö. Njiva sta oprvin začnila pisati v slovanskoj rejči, za štero sta vönajšla takzvane »glagolske« litere. Vučeniki Cirila pa so vözbrodili »cirilske litere«, štere eške gnes nücajo v ortodoksni rosagaj. Cirila in Metoda svetimo na den 5. julija, kak slovanskiva apoštola pa sta namalana na plafon gorenjesinčarske cerkve tö. V Zalavári so njima postavili spomenik leta 1985 s pomočjauv Bolgarov.
Dolenjesinčarski prauškarge so si poglednili spomenik Cirila in Metoda, te pa je bilau eške malo cajta, ka spoznajo muzej o krajini Mali Balaton. Na razstavi so leko spoznali, kakši rejtki ftiči pa drüge stvarine živejo v mlaki, bila pa je edna takša kamera tö, štero leko vsikši sam štima, pa na teveni gleda, ka se djenau v tistom cajti na Malom Balatoni godi. Dosta vse nutpokažejo, na priliko kak je ta krajina takša gratala, kak je gnes. Inda je nej ejkstra bila, liki en tau veukoga Blatnoga jezera.
Po dobrom obödi v Keszthelyi so se prauškarge napautili v Badacsony, gde se zdigava najvekši brejg svedok (tanúhegy) kauli varaša Tapolca. Če stoj dé pejški kauli bregá, te mora 11 kilomejterov titi, visiki pa je več kak 400 mejterov. Najbole je eričen zavolo toga, ka na njem fajno grauz-dje rasté, s šteroga se redi trnok dobro vino. Ništerni Dolenjesinčarge so se napautili v zamanice na brejg, ka bi sprobali dobro piti, drügi so vöponücali sploj lejpo vrejmen, ka bi se špancerali pri vodej. Edni so tak batrivni bili, ka so se eške kaupali tö. Malo starejši so se malo odpočinauli pa sedečki gledali mérno vodau pa veuke-veuke šifte na njej, kak pelajo prauti varaši Fonyód na drügom bregej Blatnoga jezera.
Pomalek se je približavo cajt za povrnitev, prauškarge so se z žmanimi ribami pa sladkov kraplov v želaudci vsedli na avtobus. Paut do daumi je nej duga bila, vej pa go je sprevajalo koražno spejvanje.
-dm-

Turčija ukinila vizume
Turčija je pred dnevi ukinila vizume za vstop slovenskih državljanov, in tako v teh dneh predvsem razveselila tiste Slovence, ki so se odpravili stiskat pesti za reprezentanco, ki nastopa na svetovnem prvenstvu v košarki, ki ga v teh dneh gosti omenjena država. S turškega veleposlaništva v Ljubljani so še sporočili, da odprava vizumov velja za bivanje do 90 dni. Upajo, da bo ukrep še okrepil sodelovanje med Slovenijo in Turčijo na vseh področjih, obenem pa so slovenski košarkarski reprezentanci zaželeli uspeh na prvenstvu.
Pahor obiskal Agro
Premier Borut Pahor se je na sejmu Agra v Gornji Radgoni skupaj z gospodarsko ministrico Darjo Radić in kmetijskim ministrom Dejanom Židanom udeležil skupne seje odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gospodarstvo. Zbranim je zagotovil, da vlada daje pozornost tudi problemom kmetijstva ter pozval k skupnemu reševanju le-teh. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ponovil stališča vlade, da je hrana postala strateška surovina in da je ni mogoče povsem prepustiti trgu ter da sta pridelovalni in predelovalni sektor neločljivo povezana, proizvodnja brez domače surovine pa izgublja prednost. Po oceni ministrice Darje Radićeve je živilskopredelovalna industrija zelo pomembna panoga, ki je tudi dovolj zdrava. Gospodarsko ministrstvo bo sodelovalo z ukrepi, ki jih ima, pripravljati pa začenja tudi »industrijsko politiko«, kjer bodo izpostavljene ključne panoge, ki jih želi vlada v Sloveniji razviti, za katere imamo znanje in potencial, med njimi je tudi živilskopredelovalna industrija. Odbora sta na koncu sprejela sklepe, da je ključnega pomena trdna in uravnotežena povezava agroživilske verige, da mora razvoj temeljiti na znanju, da je treba spodbujati domačega kupca ter povezanost pridelovalne in predelovalne industrije, pobude za razvoj podjetij pa morajo prihajati od njih samih, saj lahko država le usmerja in pomaga pri doseganju ciljev.


Dolenjesinčarge pred spomenikom Cirila in Metoda



Mali šiftina»parkirišči«

Na badacsonyskom bregej dobro vino redijo

Andovčani na Savaria karnevali

… DO
MADŽARSKE

Kak smo prišli Andovčani v Sombotel na Savaria karneval? Leko bi prajli, ka z autobusom. Če bola stalni škemo biti, te je prvica tau, ka sta nas pozvala Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel pa manjšinska samouprava v Somboteli. Dapa najbaukše je tak, če tau povejmo, ka so nas sombotelski Slovenci pozvali, s šterimi že več lejt sodelujemo. Edno leto oni pridejo k nam, drugo leto pa mi demo k njim. Lani smo je mi v Andovce na Slovenski den pozvali, letos so pa oni nam tak riktali, ka aj se te srečamo, gda je v Somboteli Savaria karneval. Leko povejmo, ka je tau sploj dobra ideja bila, zato ka med Andovčani je malo bilau tisti, šteri so že vidli tau zgodovinsko povorko (történelmi felvonulás). 
Iz Andovec je autobus v ausmoj vöri štarto, naj pravočasno, na deseto vöro tapridemo. S tejm smo steli malo presenetiti (meglepni) naše sombotelske Slovence. Zaka je tau presenečenje? Zato, ka gda mi k njim demo, največkrat vsigdar malo zamidimo, sploj pa te, gda je slovenski ples. 
Vsevküp tridvajsti sneni lidi se je pelalo prauto Varaša, gda gnauk samo kak če bi glaž palinke zagledno nekakoma v rokej. Od tauga nej samo dja, liki drugi so tü včasin bola friški gratali. Tetica Matild so bili tista pridna ženska, šteri so glaž palinke naprejvzeli, ka je vejn, če dobro brodimo, mauž Joška nam vönatočo, nej ka bi vöpusenili na toj dugoj pauti. Ta palinka je rejsan taša bila za nas, kak če bi vrastvo k sebi vzeli. Nejsmo bili več drveni, pa vsakši je dobro volau daubo. Tak brž smo do Sombotela prišli, ranč smo nej vzeli vpamet, ka smo že tam. Dočas ka smo sparkirali, Marija Kozar nas je že tam čakala, zato ka ona se je podala za tau nej léko delo, ka de nas, Andovčane vodila po Somboteli. Gda smo na glavni trg prišli, te je že sunce redno peklo. Edni starejši so tau prajli, ka te trg je vekši kak cejla naša ves. V tejm je nika istina, zato ka tri vöre smo odli, pa itak smo ga nej mogli kaulak zopojdti. Vejn zato, ka telko vse je bilau za gledati, ka človek ranč nej znau, kama naj gleda. Odavali so ročna dela iz lesa, iz čonte, iz železe, pekli so vse, ka si želeu, pa če si nej pazo, si se leko zbojo, zato ka so strejlali tak kak gronska strejla. Tak smo se zmenili z Maričkov, ka samo v štrtoj vöri mo djeli, dočas vsakši vöstrpi, dapa nej je tak bilau. Leko ka od palinke, dapa tak smo lačni bili že v edenajstoj vöri kak vukauvdja. Marička je nam najšla edno dobro restavracijo, kama je nas pozvala na obed pa na mrzlo piti. Tak dobro mi je vejn ešče pivo nikdar nej spadnilo kak zdaj tam v Somboteli. Po obedi smo se na več ekip (csapat) razdelili pa tak smo gledali pa odli po senji. Na štrto vöro smo v škanzen šli, gde smo se leko srečali z našimi sombotelskimi padaši, pa nej samo srečali, liki vse smo si vöpogučali, ka se je z nami od tistoga mau zgaudilo, ka smo se nej vidli. Tisti, šteri so ešče nej bili v škanzeni, so si te čas leko poglednili tiste stare kuče, ka so gnauksvejta zidali lidgé na Vogrskom. Mi smo pa bili pri slovenski kuči z Gorenjoga Senika. Po večerji je nas Marička ešče zvala na edno igro med Sombotelčani pa Andovčani. Tau igro so se že v Rimi Rimljani (rómaiak) tö špilali, če so čas meli, pa če so nej bili v bojni. Vsakša ekipa je pet lidi mogla meti, pa tri kocke, štere so od enga do šest pikenj mele na vsakšoj strani. Te kocke je nutra trbelo ličiti v edno posaudo, gde so se kocke ta pa nazaj obračale, pa naslejdnje vö na sto so se obrnaule. Što več liči, tisti zmaga. Dja sem pravo že naprej, ka z nami, Andovčani naj skrb majo, ka smo mi vrajži, zato ka če ovak nede šlau, te mo norili. Tašo nega, pri tauj igri ne more noriti, je prajla Marička. Što kelko liči, telko ma. Leko povejm, ka mi, Andovčani smo dobro špilali pa lüčali, dapa zato smo malo norili tü. Nej pri tejm, kelko smo ličili, liki te, gda so vküpprešteli piknje. Zaman je srmačka Marička ešče kalkulator prinesla, tisti je samo tau vküpdau, ka smo mi njej gučali. Tau smo te mi nej ovadili, nej ka bi nas zagnali pa večer bi te nej vidli povorko. Dapa nika se ne sekerajte, etak pa tak bi zmagali, samo smo tau vösprobali, če se nam posreči noriti ali nej.
Večer kauli ausme vöre smo nazaj šli na trg, dapa te je že telko lidi bilau, ka smo komaj najšli tašo mesto, gde se je povorka vidla. Tam smo vidli zad-njič Maričko, zato ka smo go zgübili. Tak smo šli domau, ka smo se ji ešče ranč zahvaliti nej mogli za te lejpi den, ka smo ga tam preživeli. Vsakšoma se je sploj fejst vidlo pa smo nika nauvoga vidli. Žau je leko samo tistim, šteri so doma ostali. 
Povorka se je vsakšoma sploj fejst vidla, tau si vsakši mora gnauk pogledniti, zato ka tau taprajti ne mora, tau moraš preživeti. Od rimskoga cezara do gladiatorov, bilau je tam vse. Človek ranč nej vedo, ka naj gleda.
Že vejn deset vöra je minaula, gda smo zbaugom dali Somboteli pa našim padašom, istino sprvoga smo samo steli. Kakkoli smo računali, eden smo menje bili, nekak je falijo. Naš andovski poštaš se je zgübo, njega smo nej najšli. Nikak se je tazatepo pa je sam austo tam kak eden srmak, nej vedo nazaj do autobusa. Gda smo njega že tü na autobusi meli, te nam je Djauski Rudi ešče pet litrov vina goradau, pa te smo s tejn že tak pomalek ta bili do dauma.
Sombotelčani, drugo leto se vidimo v Andovcaj. Tau vam ne morem obečati, ka telko lidi baude, kak je zdaj pri vas bilau, dapa mi tü nika nauvoga vönajdemo za vas, tau gvüšno.
Karči Holec 

Kruh bo gotovo dražji
Čeprav moka, mleta iz nove pšenice, še ni prišla v pekarne, se bo kruh gotovo podražil, kajti cena pšenice se je znatno dvignila. Za tono pšenice je treba že zdaj odšteti 45 tisoč forintov, lani je bila cena med 25 in 30 tisoč forinti. Pogajanja o višini podražitve med kmetijsko zbornico, predstavniki mlinarjev, pekov in trgovci še potekajo. Mediji pišejo o 30-odstotni podražitvi kruha, kar se zdi kmetijski zbornici previsoko, pekarne, glede na podražitev moke, predlagajo od 18 do 20-odstotno podražitev, trgovci, predvsem multinacionalni nakupovalni centri, še manj.
Madžarska žrtev v Afganistanu
23. avgusta je madžarski vojaški kontingent, ki služi v deželi Baglan v Afganistanu, zgubil svojega vojaka, en vojak je bil težko, dva pa lažje ranjena. Vojaški konvoj je bil iz baze v Puli-Kumurju namenjen v kraj Mazar-i-Sarif, od koder bi 29 vojakov odletelo domov na Madžarsko. Za varnost konvoja je skrbelo 63 vojakov in 11 oklepnih vozil. Približno 20 km od baze je ob vozilih eksplodirala doma sestavljena bomba, takoj po eksploziji so talibani iz treh smeri napadli konvoj. V napadu je četrto vozilo dobilo zadetek v polno, v njem je potovala tudi vojakinja Judit Ábrahám Papp, ki je takoj umrla. Voznika oklepnika, ki je v komi, in dva lažje ranjena vojaka so odpeljali nazaj v bazo, kamor se je vrnil cel konvoj.
Umrla vojakinja je od leta 2002 služila v profesionalni vojski, sodelovala je tudi v mirovni misiji v Makedoniji in na Kosovem.
Umrla vojakinja je tretja madžarska žrtev v Afganistanu, lani sta umrla dva vojaka iz protiminske enote.


Legionarji na sombotelskom glavnom trgi


Špilali smo se staro rimsko špilo

Romanje v Slovenijo

Vnoči trbej spati!

Pismo iz Sobote

14. avgusta zjutraj ob šestih smo se napotili na romarsko pot v Slovenijo. Romanje je organizirala Slovenska manjšinska samouprava Števanovci. Romarji niso bili samo iz Števanovcev, temveč so se nam pridružili tudi iz Andovec in z Verice. 
Najprej nas je pot peljala v Otov-ce, kjer smo se malo ustavili v vinotoču Smodiš, kjer nas je čakala pogostitev. Potem smo pot nadaljevali proti Celju. V Celju smo si ogledali romarsko cerkev sv. Jožefa z Misijonsko hišo. Cerkev je zaobljubna od leta 1861 in od vsega začetka romarska. Misijonska hiša je nastajala postopno od leta 1852 naprej. Lazaristi so s sredstvi denacionalizacije začeli z obnovo in leta 1998 ustanovili zavod Dom sv. Jožefa, ki je začel vračati hribu prvotnega duha, seveda na času primeren način s sodobnim duhovno prosvetnim centrom. Dom sv. Jožefa sedaj v skladu s karizmo lazaristov vrši svoje trojno poslanstvo: duhovno prosveto, orglarsko šolo in varstvo starejših. Z nastankom celjske škofije pa Dom v dobršni meri vrši tudi poslanstvo škofijskega pastoralnega centra.
V baziliki Petrovče je župnik Ferenc Merkli, ki nas je pospremil na romanje, imel slovensko mašo, kajti romanje smo začeli organizirati še v tistem času, ko je še služboval v Porabju. V prelepi petrovški cerkvi smo kupili tudi majhne spominčke, sveče, rožne vence, razglednice. Po kosilu, ki nam je zelo teknilo, nas je čakala dolga pot na goro Oljko. Nekatere je bilo strah, ko nas je avtobus  peljal na goro. Na gori Oljki smo molili litanije. Med pot-jo smo molili rožni venec in peli slovenske svete pesmi.
Rada bi se zahvalila župniku Ferencu Merkliju za duhovno vodenje poti, Javnemu skladu za narodne in etnične manjšine na Madžarskem pa za finančno podporo.
Agica Holec
Predsednica

Eden vcejlak normalen den je vküper napravleni iz dneva pa nauči. Pa je že od inda svejta tak gé, ka je den za delati, nauč pa je gé za spati. Depa nika je več nej tak, kak je inda bilau. Nikak je več nej tak, kak je inda svejta bilau. Na, moram prajti, ka je pri meni več nej tak, kak je bilau lejta pa lejta pa stau pa stau lejt nazaj. 
Nauč je gratala moj den! Ja, najbole za istino! Vnoči, gda bi mogo spati, ge ne spim pa li ne spim. Zavolo dosta vsega ne spim. Najbole naprej valaun je slüžba gé. Inda svejta si šou v slüžbo, si jo zgotauvo pa odišo domau. Po tejm si do drugoga dneva od slüžbe sploj nej nika brodo. Gnesden je vcejlak ovak. Neje zavole tisti osem, deset pa dvanajset vör dela v slüžbi. Nej, sploj nej! 
»Takši žmetni časi so nad nas prišli, ka mujs moramo vse več pa vse bole dosta delati. Če trbej, doma tö!« mi je tumačo moj najbole prejdjen šef pa mi v roke tisko nekšne papejre, ka je trbej vred vzeti. Je trbej doma vred vzeti. 
Pa je tau nej bilau kakši deset papejrov. Nej! Cejle pake nekšni dokumentov, nekšni planov mi je na roke gor sklau. Do avtona sam je neso, kak bi pune roke nakalani drv nut k peči neso. 
»Ka de zranja gotovo!« mi je eške zapovedo.
Gda sam na drugi den v slüžbo prišo, sam tak vövido, kak bi me cejlo nauč čaralice naganjale. Pa zatoga volo, ka sam se tak dobro vöpokazo, sam znauva domau delo daubo. Nin za pet dni sam tau velko delo zgotauvo. Kak sam pa po tej peti nočaj vögledo, si vsikši leko samo brodi. Tau je nej mogauče napisati. Prišla je dugo čakana sobota. Sam s seuv sam se zgučo, ka v soboto ta do paudneva nédem vö iz postele. Depa vraga! Trbelo je iti v bauto, trbelo je gračenek moje tašče Regine, trno čedne ženske, vred gemati, trbelo je, trbelo je pa je li samo nika trbelo. Na, pa je dun prišo večer. Prišo je tisti večer, po sterom pride nauč, na drugi den pa nedela. Trno rano sam se v postelo spakejro. Sneni sam biu kak medved v zimi. Že sam skur zaspo, že je k meni priletejla moja čerka pa z njau žena. Velka panika je gratala. Nin je nej bilau čerkine mačke. Biu je djok pa bilau je vsefele. Že za eno minuto smo vsi s posvejtami v rokaj lejtali kauli rama pa djali:
»Mujc, mujc, mujc!«
Nin do paunouči smo go iskali. Pa bi ga eške tadale iskali, če bi nej mačka poglednola vö na dveri pa prajla:
»Mjau?!« kak bi nam prajla, vej pa ge sam nut gé, ka me pa zazavlete kauli rama.
Po tejm sam več nej sneni biu. Vcejlak sam se zbüdo. Nika, gledo sam televizijo, vej dun nazaj sneni gratam, sam si brodo. Pa je rejsan tak bilau. Nin za eno vöro so mi oči trno žmetne gratale. Pomalek sam se vlejko k posteli. Že sam se skur doj lego. Ja, skur sam se doj lego, depa dun sam se nej. 
»Nika mujs moram s teuv gučati!« se je doj s stub zdejrala moja tašča Regina, trno čedna ženska. 
Tak nagnauk sam se prebüdo, kak bi me elektrika strausila. Vejte, ka je škela? Škela je vedeti, če mo jo zranja k meši pelo. Njau pa njeno najbaukšo padaškinjo Rozino, trno maudro žensko. Bole sam njoj gučo, ka mo njive pelo, bole mi je tumačila, zakoj mujs mora k meši titi. Tau mi je tumačila skur tak dugo, ka je sausedov kokaut že skur spejvati začno. Ja, nauč je odišla k vragi! 
Si brodite, ka sam po obedi spau? Nej, ka je nekšna žlata k nam prišla. Ka pa vnoči? Tö nej! Takša grmlanca je bila na nébi, ka sam cejlo nauč miriu moje postrašene domanje, najbole pa mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Na, dun je nauvi den prišo pa nauva nauč tö. Pa sam nej spau. Pismo za Porabje sam piso. Že sunce gor de, ge pa mo pomalek šou v slüžbo.
Miki


Skupna fotografijaromarjevizŠtevanovcev,AndovcevinVerice


Sveto mašo smo imeli v baziliki Petrovče


Pri obhajilu

OTROŠKI

KOTIČEK

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

MOBITEL

Vsikša stvar se gnauk svejta narodi. Ovak ranč ne more biti. Ka živé, se mora naroditi. Kak Pavlov dejdek, kak njegva mama, kak njegvi ata, kak Albert pa Pavel ranč tak. Pa je na toum svejti takša šega, ka se tistomi dnevi pravi rojstni den. Tistomi dnevi, gda se človek ali kakša stvar narodi. Kak povejdano, Pavel tö rojstni den ma. Pa kak je šega, za té den vej kakši dar dobiti. Za slejdjen svoj rojstni den si je želo, ka mobitel dobi. Trno, trno, trno, si ga je želo. Tak si ga je želo, ka ga je daubo tö. Od dejdeka ga je daubo. Od dejdeka, ka se na té nouve mašine sploj nika na razmej. 
Nej baja, če se dejdek ne razmej! Pavel je tak brž vpamet vzeu, kak trbej z njim delati. Zatoga volo tö, ka je leko kak najprva pauzvo svojo libleno Mišo. 
»Te pa ti želejm dosta zdravdja, veseldja pa… pa… trno dosta li-bez-ni!« njemi je želejla Miša. 
»Najbole si želejm tisto slejdnje, moja Miša!« se je Pavli v kolenaj naprajla mejkoča. »Kak pa kaj Alina?« 
Kak je Albert vpamet vzeu ménje svoje lübe pa drage küsice Aline, je brž začno kouli Pavla lejtati.
»Alina je vrejdi. Samo tau go mant-ra, ka je že eden cejli den Alberta nej vidla pa nej čüla,« je prajla Miša.
»Vej je pa zdaj tau nikšen problem več nej,« je veselo pravo Pavel pa zapovedo Alberti, naj začne lajati nut v mobitel.
Albert ga je z dobre vole poslüšo pa baugo tö. Brž je začno lajati nut v mobitel. Srečen pa veseli je lajo, samo aj ga Alina čüje. Alina ga je eške kak dobro čüla. Miša njoj je dala svoj mobitel na vüje. Najprva je una poslüšala Alberta, kak njoj laja pun lübezni do nje. Po tejm pa je Albert poslüšo, kak una njemi laja od njene lübezni do njega. Na, za njima sta se zgučavala eške Miša pa Pavel. Tak je Pavlov mobitel emo svoj krst. Pa po tom krsti je tisti den zbrečo eške sedemkrat. Pa sta se nej pogučavala samo Pavel pa Miša. Nejsta se pogučavala samo Pavel pa Miša, vsigdar sta se kcuj glasila eške Albert pa Alina. 
»Leko prideta! Mama je odišla z daumi,« je na drugi den pozvala Miša. 
Eške prva je Pavel doj zakačno mobitel, že je Albert leto. Že je biu pri Alini. Pavel je prišo dosta časa za njim. Pa je biu znauva lejpi den. Vsigdar je tak bilau. Vsigdar je tak bilau, gda je Miša pozvala, ka je mama več nej doma. Pavel je emo mobitel že skur dva kedna. Albert je kuman čako, naj Miša pozove, ka leko prideta. Na, mobitel se je dun začno glasiti. Pavel je eške sploj nej začno gučati v njega, že je Albert leto ta doj k svojoj Alini. Depa nej je Miša zvala. Dejdek je pauzvo Pavla s svojoga staroga indašnjoga telefona, ka ma za njega trno žmane klobasi. Pogledno je kauli sebe, depa Alberta več nej bilau. Ja, že je biu tam pri Alini, pa je velka baja gratala. Od Miše gizdava mama je na dvauri bila. Pa je brž Alberta vpamet vzela. Pa se je koriti začnola z njim. Njemi je prajla, ka takši pretepeni pes nika nede kauli njene lejpe pa čedne Aline ojdo. Pa bi se eške tadale korila, če bi nej kcuj k njej staupila Miša.
»Mama, tau je gé moj pa od Aline dober, najboukši pajdaš. Ne smejš se tak koriti z njim. Un je dober pa čeden pes. Pa pogledni, kak nemilo gleda,« je mami pripovejdala Miša. 
Mama pa kak mama! Nej si je dela valati pa Albert je mogo rep med noge potegnoti pa je pun žalosti domau odišo. Pavla pa je nej doma bilau. Pri dejdeki si je rezo rejsan trno žmane domanje klobasi. Če bi nej eden dober falat prineso Alberti, bi vejn od velke žalosti na nikoj prišo. Depa eške je nej cejloga falata pojo, se je mobitel zglaso. Bila je Miša. Albert je več nej naprej leto. Lepou sta šla, na ednom kraji Pavel, na drugom pa un. Pa so znauva meli lejpi den. 
Miki Roš

KAUT

MLAŠEČI

V Andovci se obnavla Porabska domačija

1. septembra se začne obnova Porabske domačije v Andovci. Ešče prvin kak bi vcujstanili zidarge, se je stara zidina mog-la razmetati. Tau delo je Porabsko kulturno in turistično društvo nase vzelo. Tau je nej bilau málo dela, zato ka cejlo strejo pa stene je trbelo razmetati. Cigle pa lejs, ka je ešče za nüc, smo na edno mesto vküpspakivali, zato ka s tauga se ešče kakoli drugo leko zozida. Malo nas je bolelo srce, zato ka tistoga reda, gda smo Mali Triglav postavili, smo sploj dosta delali, ka aj škedjen, klejt pa štala za nüc bau-dejo, kama naše goste leko dolaposadimo, ali obed njim leko sküjamo. Tau cejlo zidino je našo društvo s svojimi rokami obnovilo, zdaj pa ranč tak s svojimi rokami porüšilo. Pa itak smo veselo delali, zato ka drugo leto tašoga reda že edno nauvo, lejpo zidino mo meli, gde mo meli doste baukše pogoje kak zdaj. Nauva zidina de se zidala iz pejnez, stere je Razvojna agencija Slovenska krajina dobila na Interreg projekti Slovenija-Madžarska 2007-2013. Projekt Saused k sausedi vodi Andreja Kovač.   
K. Holec
predsednik društva


Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - 
A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
18.30 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri,
ob nedelaj v 13.30 vöri



VABILO
MEGHÍVÓ



PETEK, 03.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 SKOK, OBRAT, ZDRS, DOK. FILM EBU IZ IRSKE, 10.50 ENAJSTA ŠOLA: ZBIRATELJSTVO, 11.25 TO BO MOJ POKLIC, 12.15 OPUS, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: POPOČITNIŠKI STRES, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: POČITNICE, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA: SREČANJE, MLAD. NAN., 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EKOUTRINKI, 20.00 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 20.25 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.25 DUHOVNI UTRIP, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.09.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
PETEK, 03.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.25 TV PRODAJA, 10.55 EVROPSKI MAGAZIN, 11.25 ČRNO BELI ČASI, 11.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.09.1992, 12.40 SINJE NEBO, NORV. NAN., 13.25 ŽOGARIJA, 13.50 GLASBENI VEČER, 15.50 IZPOVED GOSPODARSKEGA PLAČANCA, DOK. ODD., 16.50 OSMI DAN, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 PRIMORSKI MOZAIK, 18.25 NA LEPŠE, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z ZORANOM KRŽIŠNIKOM, PETROM IN BERTO AMBROŽ, 20.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012: SLOVENIJA - SEVERNA IRSKA, 23.00 SKRIVNOSTNO JEZERO, AM. FILM, 0.25 KIFELJC, FR. NAD., 2.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 04.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - IZ POPOTNE TORBE, 7.15 OBUTI MAČEK, RIS., ZAJČEK BINE: GOZD, LUTK. NAN., RIBIČ PEPE: PENTLJA OKROG TRŽIČA IN ŠTEVILKE OSEM, OTR. NAD., 9.10 NAPOLEON, AVST.-JAP.FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB, 11.50 TO DREVO JE NA TUJEM ZRASLO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 SRCE POLETJA, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, 16.35 USODA, 16.40 ALTERNATIVA/NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.30 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 LADIJSKE NOVICE, AM. FILM, 0.30 KAJA TOKUHISA: SESTRIČNA, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.09.1992, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
SOBOTA, 04.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.09.1992, 8.30 POGLEDI SLOVENIJE, 10.00 POSEBNA PONUDBA, 10.20 TARČA, 11.30 PRIMORSKI MOZAIK,  12.30 ZLATA ROŽA PORTOROŽA 1973, 13.15 MISS SLOVENIJE 2010, 16.00 KRAS - ŽIVLJENJE MED NEBOM IN PEKLOM, DOK. FILM, 16.55 CARIGRAD: SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), OSMINA FINALA, 19.05 SLOVENCI PO SVETU: SLIKAR GARY BUKOVNIK IZ ZDA IN SLIKARKA EJTI ŠTIH IZ BOLIVIJE, 19.55 CARIGRAD: SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), 21.50 LJUBLJANA: BOKSARSKI DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V WELTER KATEGORIJI, DEJAN ZAVEC - RAFAL JACKIEWICZ,  23.00 BLEŠČICA, 23.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.00 SOBOTNO POPOLDNE, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 05.09.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.,9.25 KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA: PTUJ, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 14.45 PRVI IN DRUGI, 15.15 ELLIS V DEŽELI BLIŠČA, NIZOZEZ. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 FOLKART 2010, 18.25 TONI IN BONI, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ 2010: 80 LET MOJMIRJA SEPETA, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 21.55 INTERVJU: IZIDOR PEČOVNIK DORI, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 TIČJA KLETKA, AM. FILM, 1.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.09.1992, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
NEDELJA, 05.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.10 TV PRODAJA, 9.40 SKOZI ČAS, 9.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.09.1992, 10.15 GLOBUS – GANA, 10.45 NAŠA PESEM 2010 - 21. TEKMOVANJE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V MARIBORU, 11.55 IZGUBLJENI ZAKLAD TEMPLJARJEV, DAN. FILM, 13.20 POMAGAJMO SI, 13.50 TURBULENCA: POPOČITNIŠKI STRES, 15.20 ATLETIKA ZA CELINSKI POKAL, 16.55 CARIGRAD: SV. PRVENSTVO V KOŠARKI (M), OSMINA FINALA, 18.50 BOKS, 19.55 CARIGRAD: SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), OSMINA FINALA, 21.50 ATLETIKA ZA CELINSKI POKAL, 23.20 SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKEM TEKU, 23.50 RIM, ANG.-AM. NAD., 0.45 NOVEMBRSKI MOŽ, NEMŠ. FILM, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 06.09.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.45 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŽOGARIJA, 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STOPIMO SKUPAJ, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.05 MALA KRALJIČNA: KAJ JE NAROBE Z GABROM?, RIS., 16.15 PUJSA PEPA: NAJBOLJŠA PRIJATELJICA, RIS., 16.20 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: BUTALCI, 16.35 MOZART: V DEŽELI OPERE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.25 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, MILKO LAZAR, BOJAN GORIŠEK IN LUCA PFAFF, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.09.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 06.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.20 TV PRODAJA, 9.50 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 12.30 NAŠA PESEM 2010 - 21. TEKMOVANJE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V MARIBORU, 13.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.09.1992, 14.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 14.50 OPUS, 15.35 POSEBNA PONUDBA, 15.55 PRVI IN DRUGI, 16.20 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 16.55 SV. PRVENSTVO V KOŠARKI (M), 18.55 ROŽNATI PANTER: LETALEC, RIS., 19.10 Z DAMIJANOM, 19.55 SV. PRVENSTVO V KOŠARKI (M), 21.50 KNJIGA MENE BRIGA, 22.10 TREŠET, HRV. FILM, 23.30 DOMA NA POČITNICAH, ŠP. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 07.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.40 FELIKSOVA PISMA, RIS., 10.50 MOZART: V DEŽELI OPERE, 11.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BUTALCI, 11.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.55 INTERVJU: IZIDOR PEČOVNIK DORI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 OSMI DAN, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.05 SEJALCI BESED: FRAN MILČINSKI, OTR. NAN., 16.25 ZLATKO ZAKLADKO: MUZEJ GOZDARSTVA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KO VERJAMEŠ VASE, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: KUHINJA PRIHODNOSTI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 RIS, KRALJ GOZDOV, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SKRIT OBRAZ STRAHU, DOK. ODD., 0.10 PRAVA IDEJA!, 0.50 KO VERJAMEŠ VASE, DOK. ODD., 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.09.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
TOREK, 07.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.35 TV PRODAJA, 12.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.09.1992, 13.25 NA LEPŠE, 13.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.15 IZVIR(N)I, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 CARIGRAD: SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), OSMINA FINALA, 19.00 NA VRTU, 19.25 GLOBUS, 20.00 BEOGRAD: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012, SRBIJA - SLOVENIJA, 22.45 SV. PRVENSTVO V KOŠARKI (M), 0.20 KONČNI OBRAČUN, ANGLEŠKO-AMERIŠKI FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 08.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.15 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.40 SEJALCI BESED: FRAN MILČINSKI, OTR. NAN., 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: MUZEJ GOZDARSTVA, 11.25 KO VERJAMEŠ VASE, DOK. ODD., 12.00 RIS, KRALJ GOZDOV, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.20 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: IZINA SKRIVNOST, RIS., 15.55 MILAN: DRUŽINSKE VEZI, RIS., 16.00 MEDVEDEK: MALE SLEDI, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: TIMSKO DELO, 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 VIDEOKRACIJA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.35 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 SVETO IN SVET: SVETO PISMO DANES, 0.35 TURBULENCA, 1.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.09.1992, 1.50 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL 
SREDA, 08.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 POLETNA NOČ 2010: 80 LET MOJMIRJA SEPETA, 13.10 KNJIGA MENE BRIGA, 13.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.09.1992, 14.00 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, MILKO LAZAR, BOJAN GORIŠEK IN LUCA PFAFF, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 ČRNO BELI ČASI, 16.55 CARIGRAD: SV. PRVENSTVO V KOŠARKI (M), ČETRTFINALE, 18.50 MONT-SAINTE-ANNE: SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU, 19.55 CARIGRAD: SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), ČETRTFINALE, 21.50 BEN JONSON: VOLPONE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 09.09.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA: ODHOD, MLAD. NAN., 11.05 ODDAJA ZA OTROKE, 11.40 SVETO IN SVET: SVETO PISMO DANES, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NANI., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 16.00 FIFI IN CVETLIČNIKI: OREHI, RIS., 16.15 PRAVI VAL, DOK. FILM, 16.30 ENAJSTA ŠOLA: JADRANJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 BRIŠI PIŠI - ZA NOVA OBZORJA, RIS., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 21.50 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 UMETNOST IGRE, 23.35 GLOBUS, 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.09.1992, 0.45 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
ČETRTEK, 09.09.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.40 TV PRODAJA, 11.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.09.1992, 11.40 GLOBUS, 12.15 FOLKART 2010, 13.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.50 EVROPSKI MAGAZIN, 15.20 MED VALOVI, 15.55 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 CARIGRAD: SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), 18.50 SVETOVNO PRVENSTVO V JUDU, 19.55 CARIGRAD: SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), 21.50 DVOJČEK, BELGIJSKO-FRANCOSKO-ŠVICARSKI FILM, 23.00 NEODPUŠČENO, ANG. NAD., 23.45 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL