Leto III.
Maribor, torek 20. januarja 1920,
St, 15.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6’50 mesečno.
četrtletno K 19'50.
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telelon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Rešitev vprašanja vojne odškodnine.
LDU Beograd, 19. januarja. Pre-
Draškovic o uspehu regenta Aleksandra v Parizu.
LDU Beograd, 19.januarja. »Pravda« ......	.	^ .	...	1 priobčuje interview z ministrom Draškovičem
tekli torek se je v Parizu pOdpisaia ^ je jzjavji: Potovanje prestolonaslednika
pogodba, s katero se rešuje vprašanje Aleksandra se je izvršilo v ugodnem trenutku
vojne odškodnine Srbiji. Konvencijo so in njegovo bivanje v francoski prestolici je
podpisali tudi naši delegati, v imenu rodilo lepe sadove in za tako potrebno po-
Francije pa minister Loucheur. Fran- s°i'10 naši državi ea popolen uspeh, v/sa
coski in angleški delegati, ki so se,vprf?"!a 30 se„ Pomaknita naprej in to z , . ,	..	, j najboljšim uspehom za našo državo,
udeležili pogajanj, so upoštevali razloge;
naših zastopnikov, da pride Srbija
Čimpreje do svojega denarja, katerega Pritožbe glede sekvestrov. potrebuje za svoje obnovo. V poučenih Lr)U Ljubljana, 19. januarja. Z ozirom krogih se zatrjuje, da je vprašanje na razne 8ovorice in n°tice v časnikih, da naši vojne odškodnine ugodno rešeno in da sek"8tri	ta	rigajo
•	°	3	z jmoviuo podanikov ne^rijiAtei7ti«jli držav i. (. d.,
0 vlada dobila predujem. Pri raz-ise uracj,ip dementirajo le vesti. Bilo je le v delitvi vojne odškodnine dobimo kot malo slučajih nekaj pritožb, katerim se je pa Prvo polovico 6°/o in kot drugo polo-j ugodilo. Sekvestri na svojo odgovornost niti vico 5°/0, tako da odpade od vsega z najmanjšim delom nadzorovanega posestva zneska nekaj nad 22 milijard frankov ne raorei° »^polagati, amoak morajo za vse
na nas. Nemčija plača kot prvi obrok ukrc,je i'k:ti odobienia višie nadzorovalne ,	.... j	a	x	. . . , oblasti, oziroma v manj važnih, pa nujnih za-
.,ml !!ar	. f6 VS° 6	JUS°"	i devah postopati sporazumno s politično oblastjo
slavija 9 milijard frankov. Ta znesek prve stopnje. Ker je predmet tem neosnovanim Se nam ima izplačati postopno. Ker pa govoricam zlasti oddaja posestev v najem oziroma naša država zelo potrebuje denarja, zakup, se s tem javnosti pojasnjuje, da se od-nam bodo zavezniki za teh 9 milijard dai° v naiem le ona posestva, katerih lastniki začasno izdali bone, katere bomo po-.radi °d50t"°s'i. “u P"«1*' ob»"osli “ml>f
...	.	t-.	: ne morejo ali pa iz kakega drugega vzroka
lem zamemali za gotovino. Porazgo-1 no-ejo sami obdeio>atl v svojna!tlli režiji.
vori o najetju posojila v Ameriki in
Angliji na podlagi teh bonov se začnejo
te dni.
Seja ministrskega sveta.
LDU Beograd, 19. januarja. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta Pod predsedstvom prestolonaslednika —
Zbližanje Čehoslovaške s sovjetsko Rusijo.
LDU. Praga, 19. jan. V politiki čeho slovaške vlade napram sovjetski Rusiji se je izvršil preobrat. Uradni list čehoslovaške regenta Aleksandra od 10. do 13. ter se je;vlade »Češkoslovenska republika« piše: nadaljevala popoldne od 18. do 21. ure- Zadnji dogodki v Rusiji so bistveno pripogneš se je seja zopet začela ob 10. uri.: mogli k temu, da se obrača vsa porornost k pri teh sejah sta ministra Draškovič in Sto-; tem deželam. Kolčakova vlada je propadla, ia^ovič poročala o svojem bivanju in uspehih Denjikin se umika in čete sovjetov javljajo
Segrč je odšel.
LDU. Dunaj, 20. januarja. Kakor poročajo listi, je dosedanji vodja italijanske misije na Dunaju, general Segre odpotoval včeraj s posebnim vlakom.
Spremembe v francoski vladi.
LDU L y o n, 19. januarja. Vsled izvolitve Deschanela za predsednika francoske republike odstopi ministrstvo Clemenceau-jevo. »Ccho de Pariš« in »Petit ]oumal« zatrjujeta, da bo novi predsednik republike poveril Millerandu nalogo, naj sestavi novo ministrstvo.
Protest cesarja Viljema proti objavi njegove korespondence s carjem.
LDU Berlin 19. januarja. Kakor poroča „Berliner Tagblatt" iz Bazla, javlja „Morning Post", da se cesar Viljem v pismu naslovljenem na kneza Fiirstenberga bridko pritožuje zaradi objave njegove korespondence s carjem. On namerava baje po svojem adjutantu javno protestirati proti temu nezakonitemu ravnanju.
Posvetovanje o položaju v južni Rusiji.
LDU Pariz, 19. januarja. (Agence Havas). Vrhovni svet je pod predsestvom Clemenceau-a po izvajanjih delegatov iz Georgije in Aserbei-džana posvetoval o sedanjem položaju v južni Rusiji. Tudi jutri se vrši seja Vrhovnega sveta. Clemenceau ostane pr«aJuednik, dokler se tekoče stvari ne rešijo.
Kuga v Argentiniji.
LDU. B eri in, 19. januarja. Kakor poroča »Berliner Tagblatt" iz Bazla, je v raznih krajih Argentinije izbruhnila kuga.
y Parizu. Razpravljalo se je o zunanji politiki jn o odgovoru vrhovnemu svetu na ekspoze italijanske vlade.
Naraščanje kurza naše krone.
LDU Dunaj, 19. januarja. (Kurzi de-^'zne centrale). Berlin 455--; Curih 3875. Tefaj v prostem prometu: Zagreb 248—263;
“i v un'3ieui umuinu .	‘io cuoi- ut	v uun
praga 357 50—369/50; SHS krona 225—240-1 vsemu svetu.
uspehe na vseh frontah. Vse kaže, da se je v položaju sovjetske Rusije jelo svitati in da so se ruske notranje razmere okrepile. Ako ostane to trajno in ako se voditeljem moskovske vlade posreči, da pridobe zase tudi one sloje, ki so jim doslej še sovražni, potem je Rusija na najboljši poti, da ozdravi, kar mi kot ljudje in Slovani iz srca želimo. Pokret pomenja za sovjetsko Rusijo in njene zaveznike velik dobiček ne le v notranji politiki marveč tudi napram
Ukinjenje terorja v Rusiji.
LDU. Berlin, 19. januarja. „Acht Uhr Abendblatt" objavlja nastopno brezžično brzojavko iz Moskve: Revolucionarni vseruski komite za pobijanje protirevolucije je izdal nastopni razglas: Revolucijonarni proletarijat ugotavlja, da mu je z zavzetjem Rostova in porazom Kolčaka dana možnost, da se sredstev terorja ne poslužuje več. Ako
Stran 2.
Mariborski delavec.
  ' -*
Maribor, dne ffl. fenuarfc Iffig).
bi antanta ponovno poizkusila z oboroženo intervencijo ali ako bi z gmotnimi sredstvi nameravala podpirati protirevolucijonarno vojsko in s tem izpodkopati trdne temelje sovjetski vladi, mogla bi s tem izsiliti le zopetni povratek terorja. Vsled tega se odreja, da se smrtna obsodba, izrečena po vseruskih komisijah v vseh pokrajinskih organizacijah, odpravi.
Eksplozija v pirotehnični tovarni.
LDU. Berlin, 20. januarja. „Acht Ubr Abendblatt" poroča iz Haaga: Največja francoska pirotehnična tovarna v Aise les Bains je bila vsled eksplozije porušena. Izpod razvalin so izkopali doslej 40 mrtvecev in približno enako Število težko ranjenih.
Politični pregled.
Ustavotvorni odbor. Pogajanja med predsednikom začasnega narodnega predstavništva in radikalci glede konstituiranja ustavotvornega odbora se nadaljujejo. Zastopniki Jugoslovenskega kluba (Banič, Gostinčar in Švegel) in Narodnega kluba (Markovič in Drinkovič) so pripravljeni sodelovati v ustavotvornem odboru, ker so prišli do prepričanja, da morajo biti tudi njih skupine zastopane v tem odboru.
Volitve na Hrvatsketn in v Slavoniji. »Politika« piše: Zdi se, da se bodo udeležile volitev v Zagrebu sledeče stranke: Ljudska stranka, Demokratska zajednica* komunisti in socijalni demokrati. Najbrž se bodo udeležili volitev tudi Seljačka stranka ; in radikalci ter skupine okoli »Narodnega Dela«, »Obnove«, in »Tribune«. Volilni Imenik za mesto Osijek je že izgotovljen. V Osijeku bo volilo 5278 volilcev. Volilni boj bo najbrž zelo živahen in strasten.
Ustanovitev republikanske stranke,
»Epoha« piše: Proklamaciio nove republikanske stranke so podpisali bivši min pred-
Amerikanski Jugosloveni za svojo domovino.
Na dan 1. decembra so izdali naši Ameri-kanci sledeči oklic na ameriške Jugoslovene, ki prinašamo v dokaz, kako naši bratje onstran morja mislijo na svojo novo domovino.
Jugosloveni!
Leto dnij je minilo, odkar se je v zmedi in grozi porušila stara sila habsburške avtokracije in se je položil temelj stavbi edinstva in svobode jugoslovenstva. Današnji dan (1. december) se praznuje v domovini kot naroden praznik in v duhu so ameriški Jugosloveni danes s svojimi brati.
Praznik jugoslovenske neodvisnosti je velik obratni dan v zgodovini našega naroda, začetek noye dobe, rojstni dan novega življenja. Stoletni sanje močnih src so dobile živo obliko. Neznosno tiranstvo, pod katerim je velik del našega naroda ječal, se je strmoglavilo, raztrgani udje so postali eno telo, na obzorju se je narodu prikazala nada, da si bo mogel z;>-naprej sam določati način svojega življenja in si zgraditi hram svobode.
Vreden je dan, da ga narod praznuje in zapiše z neizbrisnimi črkami v svojo knjigo. Zato pošiljamo danes jugoslovenskemu ljudstvu svoj iskreni pozdrav čez morje, želeči mu iz
sednik Ljuba Stojanovič, bivši zunanji minister Jovan Zujo^ič, bivši minister Jaša Prodanovič in poslanci Milovan Lazarevič, Krsta Markovič, Ante Tedorovič, Sima Slatikanin in Žiga Zlatič. Vseh podpisov je 24. Začasni odbor je pripravil vse potrebno za izdajanje lastnega glasila in za organizacijo stranke-List pripominia, da bo prišlo med novo republikansko in demokratsko stranko najbrž do kompromisa.
Za pravično rešitev jadranskega vprašanja. Odbori posameznih begunskih društev v Zagrebu in Ljubljani so izdali skupen oklic na narod in vlado, v katerem pravijo med drugim: Oni del našega naroda, ki bi prišel pod italijansko oblast, bo vsakega, ki bi priznal na ta ali oni način tuje gospodstvo, preklel kot veleizdajalca. Ljudstvo v zasedenem ozemlju ne prizna nobene sužnjosti. To naj razumejo vsi oni, ki odločujejo danes
o	njegovi usodi!
Iz Koroške. Celovški In drugi koroški nemčuri ne nehajo begati našega naroda v coni A- Enkrat jih strašijo s tem, da bode moralo naše vojaštvo zapustiti Koroško, drugič razširjajo med ljudi različne hujskaške letake itd. Sedaj pa so si izmislili nov trik, vrgli so med preprosto ljudstvo vest, da bo Drava naša državna meja tudi v slučaju, da izpade plebiscit v celem A pasu za nas ugodno. Radovedni smo, če se bodo pomirili tedaj, ko bodo enkrat za vselej spoznali, da je slovenski del Koroške zanje izgubljen.
Dnevne vesti.
Papirnati drobiž mestne občine mariborske je za okoliš mestne občine mariborske veljavno plačilno sredstvo. Ker je mestna občina mariborska naknadno položila zadostno kritje za papirni drobiž, ki ga je izdala, se ta drobiž prizna kot veljavno plačilno sredstvo, ki ga smejo sprejemati tudi državne in druge javne blagajne. Občinstvo se pa opozarja, da je veljavnost drobiža omejena le na okoliš mestne občine mariborske, in da se mora drobiž potegniti iz prometa najkasneje 30. junija 1920. To se daje, v smislu odredbe predsedstva delegacije ministrstva financ za Slo-
dna srca, da se uresničijo vsi tisti veliki ideali, ■'.a katere je bilo žrtvovanega toliko dragocenega življenja, za katere je narod prenašal neizrecno trpljenje, za katero je štl na svojo Golgato.
Toda ljubezni do svojega naroda v rojstnem kraju ne nosijo ameriški Jugosloveni le na jeziku. Ne navdušujejo se za narod ob kaplji „vinca rujnega" in ob pozni uri, kadar vre sentimentalnost kakor bolehavo sanjarstvo iz trudnih duš in se motne oči nezavedno zalivajo s solzami polnočnega navdušenja. Dovolj je bilo v naši preteklosti deklamacij in umetnega ogrevanja. Začetek naše nacionalne neodvisnosti pomeni novo dobo in ta zahteva novega dela. Rojstvo ni konec naporov, ni zadnja dosega ciljev. Široka in dolga, ne vedno gladka pot se odpira pred njim. Življenje vstaja s svojimi zahtevami in nalogami in živel bo le, kdor posluša njegov močni glas.
Mučenikom, ki so dali svoje najboljše in najdragocenejše kot žrtev za svetli ideal, v katerega so verjeli, podajamo danes svoj tribut častnega spomina. Radosti, ki gre izrednemu dnevu, priznavamo spoštljivo zasluženo pravico. P"»tem pa je treba, da se ozremo po polju, da vidimo, kako leži, kako je pripravljeno, kakšna je setev in česa zahteva bodočnost od naših rok in duhov.
Jugoslavija je doživela svoj rojstni dan. A>i njen dom še davno ni tak, da bi mogli zapeti visoko pesem in dati skrbi slovo. Vse črno
venijo in istro v Ljubljani, z dne 17. januarja 1920, št. 408, Val.120, v vednost. S to odredbo je zopet enkrat pogorela SLS, ker kakor smo zvedeli, je bila ona tista, ki je rovarila proti našemu drobižu in to iz osebnih vzrokov proti g. vladnemu komisarju dr. Pfeiferju. SLS ima res smolo, česarkoli se loti, vse se ji ponesreči!
•j* Dr. Andrija Bakaržič. Med svojimi brati, v jugosloven kem Mariboru je zatisnil oči vodja Jugoslovenov na Reki, dr. Andrija Bakarčič. Ni mu bilo sojeno, da vidi, kakšno usodo določijo Reki mogotci tega sveta. Kot predsednik Narodnega sveta na Reki je bil dr. Birkarčič ob času prevrata mož na svojem mestu. Vsi so imeli Vanj popolno zaupanje. Vendar je on tudi prej vse svoje moči posvečeval nesebičnemu narodnemu delu na Reki, ki jo je zasužnjil madžarski imperijalizem ter jo izročil na milost in nemilost peščici magistratne talijanske klike v mestu. Bil je v svojih mladih dneh desna roka reškega bojevnika, glasovi-tega Erazma Barčiča, ki se je tik pred vojno preselil vvečnost Bnkarčič je bil v našem Primorju ena izmed najmarkantnejših osebnosti. Neizprosen in trd proti sovražnikom v narodnih bojih, obenem pa optimist in mož dela, ki je dočnkal vsaj to, da so razkosani deli Jugoslaviji večinoma zopet zedinjeni. Okrajni odbor Narodnega sveta za neodrešeno domovino poziva vse izseljence in begunce na pogreb, ki se vrši iz mestne bolnice v četrtek, ob 2Vi. uri popoldne.
Čas beži, skoraj napoči dan 1. februarja, dan planinskega plesa v Mariboru, v vsih prostorih nekdanje kazine. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, ker je samo-obsebi umevno, da pridejo vsi člani na ta ples, vsaj bode nudil obiskovalcem vse, kar si bode želelo srce. Začetek točno ob 20. uri. po nekdanjem času ob 8. uri zvečer, kdor pride le eno minuto prekasno. bode imel izgubo. Zato pozabite na slavnoznano netočnost in pokažite, da znate vsaj enkrat v letu priti ob določeni url.
Prihod ujetnikov. Zanimiv roman. V
nedeljo zvečer je bilo obveščeno »Mariborsko žensko društvo«, da pride ob 10. zvečer transport ujetnikov. Dasi je bilo do prihoda samo eno uro časa, ker je bilo društvo obveščeno šele, ko- so bili ujetniki že v Špilju, so vendar odbornice ukrenile takoj vse, da se je ujetnikom postreglo. Pripravile so hitro čaja, kruha in cigaret. Vlak je dospel že na
je nebo na eni strani, kjer so v največji nevarnosti jugoslovenske meje in trepeče na sto-tisoče jugoslovenskega ljudstva, da bo obsojeno pod tujo nadvlado, ogrožajočo vse njegove svobode in sam njegov obstanek. Rešeno habsburškega despotizma strmi v strahu v oči italijanskemu imperializmu, šovinistično razvnetemu in nepristopnemu glasovom razuma in pravičnosti, še se ni posušila prst na grobovih zadnjih neštevilnih žrtev, in že grozi pošast novih krvavih vojn, ki si jih narod ne želi, a ki se vsiljujejo, dokler zatira orožje svobodo in pravico.
Premalo pa je svetlobe tudi doma, kjer vprašuje n:-nd še vedno v upih in dvomih, kakšna in čigava bo njegova domovina. Narodova volia je hotela zjedinjenje ali hotela ga je za blaginjo ljudstva, ne za povečanje moči posameznih osebnosti in tesmh krogov. Hotela je tudi svobodo, hotela je pravico naroda, da si sam določi svoje življenje in isrgladi pot napredka, ki naj ga dovede do sreče in v družbo svobodnih narodov vsega sveta.
Le majhen del svetih narodovih želja se je doslej izpolnil. Ali nikdar se ne more naiod odreči svojim pravicam in nikdar več se ne sme zazibati v sladke sanje, v katerih bi mogel biti prevarjen za prvorojenstvo, ne da bi opazil prevaro.
Na to misli ljubezen ameriških Jngoslavenotf do rojstnih bratov. Na to misli tudi ta dan, ki je posvečen spominu na preteklost, a tudi delu
Maribor, dne 2(X jamrala jm
Mariborski delavec.
Stran 3.
kolodvor in ujetniki so radi par trenutkov počakali, da je bil čaj gotov. Dobili so ga vsak po dve šali, tako da so se dobro pokrepčali in so bili prav hvaležni za prijazni sprejem in postrežbo. Bili so večinoma naši fantje iz italijanskega ujetništva. Med njimi je bila tudi ena žena z otrokom. Vpiašali bodete kako pride žena med vojne vjetnike, to je cel roman. Zena je bila Rusinja iz Orenburga Govorila je tudi nemški, ker so bile tam nemške kolonije. Seznanila se je z nekim mažarskim ujetnikom in se je menda tudi ž njim poročila. Mažar je bil doma iz Pečuha in je že pred časom odšel domov. Ker se je žena čutila v drugem stanu, je odšla za njim- Odšla je iz Orenburga pred 9 meseci. To je dokaz, kaki se sedaj v Rusiji potuje. V Kijevu je pred 6 meseci rodila otroka in potem je šla počasi naprej. Tako je v 6 mesecih prišla do Maribora. Naši ujetniki so ji na poti pomagali prenašati prtljago in so po možnosti skrbeli za njo. Razume se, da so odbornice „Mar. žen. društva" postregle tudi nji s čimer so mogle. Tudi mladi Mažarček je dobil svoj delež. Upajmo, da bosta oba srečno našla v Uečuhu po dolgem potovanju — svoj dom. Res, čudni dogodki se vrše po svetovni vojni. — Za sprejem naših ujetnikov v Mariboru oo poslej redno preskrbljeno. Vojaško in kolodvorsko poveljstvo je s tem storilo svojo dolžnost, „Mar. žensko društvo" pa bo s tem vršilo svoje narodno in človekoljubno delo.
Akademski ples v sredo ob 8. zvečer v kazini. Kdor ni prejel vabila, se lahko zglasi v uredništvu „Mar. del".
Predavanje .»Mariborskega ženskega društva", ki se je vršilo v pondeljek v mali dvorani „Nar. doma" je bilo prav lepo obiskano. Predavateljica ga. dr. Lipoldova je podala referat o ženskem kongresu v Beogradu. Z živo besedo je nam naslikala delo iugoslovenskih žen za narod in načrte za bodočnost. Njena lepa izvaianja je poslušalstvo odobravalo z zasluženo pohvalo. Predavanje prinesemo v našem podlistku.
Drage cene so v hotelu „Meran“. »Volksstimme« piše, da stane t5m mal golaš z dvema koscema mesa 6 K. Tudi hrenovka stane tam baie 4 K. Zato priporoča list, da naj bi se v Mariboru tako postopalo, kakor v Ljubljani ali v Zagrebu. Vemo, da je še dosti takega po naših gostilnah, zato opozarjamo posestnike, da naj ne navijajo cen, ker bomo vse take slučaje objavili. Posledice oaj Pripišejo sami sebi.
Elektrika iz Fale se bliža. Z razsvetljavo je bila v Mariboru velika težava. Pomagali smo si s karbidom in z drugimi lam-
za bodočnost. Na žive potrebe naroda misli ta ljubezen, ki je bolj delotvorna kakor sentimentalna. bolj krepka kakor mehka.
Številne in tegke so naloge, ki jih mora jugoslovenski narod izvršiti, da doseže v resnici, za kar se je bojeval in žrtvoval. Pri tem resnem in trdem delu hočejo ameriški Jugosloveni pomagati svojim rodnim bratom, kolikor jim dopuščajo njih sile.
Danes na praznik neodvisnosti, kliče jugoslovansko republičansko združenje vsem ^ameriškim Jugoslovanom, ki žele narodu v domovini resnično neodvisnost in svobodo, da se mu pri družijo za to dejo, ki ne more biti končano dokler niso doseženi tisti cilji, v katere veruje narod in za katere je nosil svoj križ. Čim večje so zapreke, tem trdnejša mora biti naša odločnost, da jih premagamo in odstranimo. V dolgih stoletjih preteklega trpljenja ni omagal narod, tudi sedanje težave nas ne smejo uplašiti, naj tudi gro e in žugajo, kakor peklenska pošast in strahovi sodnega dneva.
Popolno edinstvo Jogoslovenov je naš cilj, v tem edinst'u pa svoboda, neodvisnost, blagostanje in kultura vsega naroda. Za te cilje smo piipiavljeni delati in se bojevati. Da se uresničijo ti čisti ideali, je naše voščilo narodu na dan njegovega praznovanja. To je tudi naša smisel našega pozdrava, prihajajočega iz naših Src z namenom, da doseže srca bratov in sestra.
Živela svoboda I Živeia pravičnost!
nami, ker je bilo elektrike in plina premalo, petrolej pa se danes težko dobi. Vsled pomanjkanja premoga pa je bila nevarnost, da tudi plina ne bomo več imeli in tako bi bile mariborske ulice popolnoma temne. Tam na Fali — par ur od Maribora pa je bilo toliko elektrike, da si že vsak gospodar 2 njo 9veti v hlevu in drugih gospodarskih poslopjih. Zato so Mariborčani z veseljem opazovali na svojih izletih, kako se boli in bolj bližajo Mariboru veliki železni drogovi, ki so oznanjali rešitev iz trne. Toda nemška tvrdka, ki je imela izpeljati elektriko iz Fale v Maribor, je delala zelo počasi in je delo skoraj namenoma zavlačevala- Zdaj je mestna občina energično zahtevala, da se delo izvrši. Kakor se sliši, bo v začetku aprila falska elektrika v Mariboru — v nekaterih oddelkih po mogoče že prej. To je vesela vest za ves Maribor.
Stari dinar se potegne iz prometa. Finančni minister Veljkovič je izdal službeno poročilo o valutni reformi, ki vsebuje med drugim tudi zaznambo, da je finančni minister pooblaščen potegniti vse stare dinarje iz prometa. Tako bo ostala v prometu le dinarska krona kot enoten bankovec v vsej državi.
Umrl je v Ptuju zdravnik dr. Anton Gregorec, ki je bil v narodnih krogih na štajerskem dobro znan in splošno priljubljen. N. v m. p.
Avstrijski denuncijant, bivši župan in klerikalni deželni poslanec Ivan Vehovec v Žužemberku je ovadil 1. 1915. iz politične maščevalnosti žuženberškega notarja Antona Carlija, nakar je moral notar v vojaško službo, kjer so ga preganjali kot politično sumljivega. 15. t. m. pa je sodišče v Novemmestu Vehovca javno žigosalo kot avstrijskega denuncijanta, kot pro-palico in izmeček, ki ne spada v pošteno človeško družbo. Vehovca je zagovarjal ljubljanski klerikalni odvetnik dr. Natlačen, ki je ob izbruhu vojne hujskal proti Srbom !
Nenavadno vreme. V Mariboru imamo zadnji čas skoraj pomladansko vreme. Na vrtovih so se že pojavile prve vijolice. Tudi zadnja nedelja je bila prijetna in topla in je izvabila mnogo izletnikov v okolico. Zvečer so ljudje na dravskem mostu občudovali krasen solnčni zapad. O letošnji zimi se piše, da bo najmilejša, kar jih pomnimo, drugi pa prerokujejo še hud mraz. Sploh so nenavadni vremenski dogodki: v Franciji je bila povodenj, na Dunaju in v Gradcu orkan — nihče ne ve, kaj še pride.
Maskirani plesi prepovedani. Bosanska deželna vlada je prepovedala vse maskirane plese.
Najboljša solo-plesalka kr. gledališča v Zagrebu Cara Negri nastopi v našem gledališču v sredo in petek zvečer. Začetek vsakokrat točno ob. 19 uri. j Novi bankovci. Iz Beograda poročajo, da so začeli že žigosati nove dinarske bankovce po 1000, 100, 50 in 20 s kronsko veljavo. Kakor hitro bo dokončano to žigosanje-se potegnejo iz prometa vsi 1000, 100, 50 in 20 kronski bankovci avstro-ogrske banke.
Nova bolezen, o kateri smo poročali, da se širi v Italiji pod imenom »nona«, se je pojavila tudi že v Sarajevu. Bolezen konča navadno s smrtjo. Zdravniški krogi trdijo, da so prinesli to epidemično bolezen Iz Italije naši vojni ujetniki.
Maribor središče kmetijskega šolstva. Deželni predsednik dr. Žerjav je stavil ministrstvu predlog, da se v Mariboru, v poslopju vojaške realke s prihodnjim šolskim letom otvori 1. Sadjarska in vinarska šola z značajem, kakor ga ima znana vinarska šola v Klosterneuburgu. 2. Kmetijska srednja šola in 3 Gozdarska šola.
Kmetijske šole se ustanovijo tudi v ljutomerskem okraju, kjer so domačini zbrali v ta namen že 50.000 K in v bližini Bleda na Gorenjskem.
Nakup češkega sukna. Naša vlada je sklenila s češkimi tovarnami sukna pogodbo
1	za nakup večje množine sukna, ki bo prišlo 'v našo državo sredi prihodnjega meseca.
Brzovlak Ljubljana—Maribor. V kratkem začne voziti med Ljubljano in Mariborom brzovlak, ki se bo ustavljal samo v Zidanem-mostu in Celju.
Neurje na Vzh. Štajerskem. Te dni je divjala na Vzh. Štajerskem nevihta kakor poletnih dneh. Grmelo je in treskalo . in strela je vdarila v neko hišo, ki je pogorela
Grozna nesreča. Na državnem kolodvoru v Ljubljani se jo dogodila 16. t. m. zvečer grozna nesreča. Premikalni vlak je povozil in zmečkal železniškega sprevodnika Franc Voha, očeta dveh otrok. Kako je prišel pod vlak, se ni moglo dognati. Voh je bil popolnoma razmesarjen.
Nenavaden poskus samomora. Sluga »Komercijalne Centrale« v Sarajevu si je poskusil na nenavaden način vzeti življenje. Najprej se je kastriral, potem pa je skočil iz drugega nadstropja na dvorišče ter ostal pri življenju.
Slov- mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V torek 20. ob 19. uri: »Taifun«. Abon. A 19.
V sredo 21. ob 19. uri: Plesni večer Care Negri. Ab. B 19.
V četrtek 22. ob 19. uri: »Brez denarja«. Izven abon.
V petek 23. ob 19. uri: Plesni večer Care Negri. Ab. A 20.
V soboto 24. ob 19. uri: »Kraljevska visokost«. Ab. B 20.
V nedeljo 25. popoldne ob pol 15. uri ljudska predstava »Orkan«. Zvečer ob 19. uri: >Brez denarja«. Ab. B 21.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: F r. V o g 1 a r. Tiska »Mariborska tiskarna", Maribor.
I. Mariborski bioskop
Tagetthoflova casta.
Največje In najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
Pozor!	Pozor!
V	soboto 17.—21. januarja 1920:
Največji in najboljši (ekskluzivni) film! Senzacija za Maribor! izključna pravica predstavljenja!
Zaobljuba čistosti
Šolski mladini je prepovedan pristop k tej predstavi! Vsak petek in pondeljek:
Vojaški koncert
Predprodaja vstopnic vsak dan od pol 18. pri blagajni.
V soboto ob pol 15. uri:
Družin, in otroška predstava
Stran 4.
Mariborski delavec.
Maribor, 20. ianuarja 1920.
Mala oznanila.
Proti odkupnini se išče skladiščni lokal v kaki prometni ulici v Mariboru (skladišče ev. v kaki stranski ulici). V poštev pridejo lokali, v katerih se že nahaja kaka trgovina, skladišče, gostilna ali kavarna, katera se pa namerava iz katerikoli vzroka opustiti. Odkupi se z inventarjem vred ali pa tudi prazni prostori. Pismene ponudbe ozir. samo naslov pod »Lokal 77« na upravo tega lista. Podrobni dogovor ustmeno.	5—4
Mlekarna Sunja, Hnratska,
rial sir, duet. K 36'—, la liptauer sir, kilogr. K 16'—. Šalje uzorce 5 kg s pouzečem.	9—4
Učenec ali učenka papirni trgovini in.knji-
garni Vilko Weixl, Glavni trg 22.	3—1
z dvemi sobami in kuhinjo žetim JtalSUaClSBjrJ menjati s stanovanjem tremi sobami kje v sredini mesta. Ponudbe na upravo »Mariborskega delavca«.	3—1
za pisarno. Odstop se plača. Ponudbe na »Transportno d.
3—1
f
išče se lokal
d.« na upravo.
onma dnevno 10 K
se sprejme
od 1. svečana 1920 naprej
v
restavraciji Maribor, Grajski trg 1
Se prosi za prejšnja naznanila.
Dr. Dragomir Bakarčič, odvetnik na Reki, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njegov iskrenoljub-ljeni brat, gospod
dr. Andrej Bakarčič
bivši odvetnik na Reki, bivši predsednik Narodnega veča za Reko itd.
v pondeljek dne 19. t. m. boguudano preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo v četrtek dne 22. januarja ob pol 15. uri v mrtvaški veži občne javne bolnice v Mariboru svečano blagoslovilo in nato na cerkvenem pokopališču v Pobrežju začasno položilo k poslednjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 22. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene,
Maribor, 19. januarja 1920.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
In se ra ti v našem listu imajo največji uspeh!
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
B
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
rA
I
§
M
0
s#
0
0
0
S#
M
n
s
n
S
M
d
0
M
9
m
H
0
H
'0
Poziv h subshripcij
11&
Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v	Ljubljani	z	dne 5.	maja	in	21. decembra
1919 v to pooblaščen je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poverjeništva za	notranje	zadeve deželne	vlade za Slovenijo
v Ljub!j ni od 27. oktobra 1919, t. 9068 v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice
od SHS K 20,000.000 - na SHS K 30,000 000 -
z izdajo
25.000 novih delnic po SHS K 400'- nom. v skupnem znesku K 10.000.000'-
pod sledečimi pogoji:
1. Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. januarja 1920
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah	v Splitu,	Trstu,	Sarajevu,	Gorici, Celju, ^
Mariboru in Borovljah;
b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku;
c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Cehoslovaški in
d) pri Podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Nemški Avstriji.
2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici žt K 400’— nom. po SHS K 700’— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo.	.
3. Novim interesentom se ponudi ostanek 5000 delnic a K 400'— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskiibirajo, po SHS K 900'— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji.
4. Nove delnice so deležne čistega dobička	za leto 1920 ter opremliene s kuponom za leto 1920
5. Pri subskripciji se morajo predložiti sub	kripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih	delnic	v svrho
označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije y določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o vplačanih delnicah.
6. Od ažijskega kurznegi dobička nove	emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad	te	emisije
K 1,000.000— pokojninskemu zakladu banke, ostanek	pa pripade ažijskemu rezervnemu zakladu banke.
7. Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdil oziroma obračunov o
skribiranih delnicah.	......
8. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskriperjskem roku.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1919.
Upravni svet Ljubljanske kreditne banke.
SHS
sub-
&
n
<5
K
6
a
b
H
0
0
m
0
M
0
m
m
M
m
M
m
8
H
<5
n
O