btoja vsak pondcijek, sredo in petek. Velja za cclo leto 30 lir, za pol leta 15 Hr, za tri nicieea 7 lir 50 stot., za en mesec 2 Uri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj «e tak*, da poteče Fok narečbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 stot. — Uredoiiifvo in »prava: Trst, via deiie Zudecche Stv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se poSi)ejo m uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se Mčanajo v škokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se — ■ - 'i. ■ naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. tf Trstu, v sredo 4. avgusta 1323 DELO Prej pride kamela skozi šivankino uho kakor bogataš v nebesa. _____________ Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev za sužnje. CLRSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE V dUMJSKI BENEČIJI Leto I. « Štev. 34« W ureditev raier m Odkar se je »zvedelo uradno, da bo morala ifcadi-fauska poskusita aboraica na eni izmed prihodnjih sej sklepaifci o Sant-Germainski pogodbi, ki določa uurovne poboje med Italijo in NemSko Avstrijo, je poštah* zelo aktualno tudi vprašanje glede uredbe poirtičnih, gospodarskih in upravnih razmer v JuMj-slai B«urečiji. V Rimu obstoji, .poleg ministerstev, nek urad, ki mu načeluje birvii tržaški italijanski narodnjak Fram cesco S dat a, kateremu so 'izročene in v katerem so osredotočene vse politične m upravne razmere zai-iedenjli -pokrajin. Temu uradu sfcai 'bila podvržena (in menda ostane tako tuc'i v nadalje) tudi generalna ci-vdna komisarija v Trstu in Tridentu. Ta dva generalna ci vilna komisarja nimata niti toliko avtonomije, da bi smela občevati direktno z vlado marveč le indirektno potom imenovanega Salatijevega urada v , R*mu. Dejstvu, da imata imenovana civilna komisarja na lak način vesane roke m, da je bil izročen ; rimski osrednji urad b®J Saiati, dajejo mnogi krivdo, da so nastale pri nas one neznosne politične, gospo-j darske in upravne razmere o katerih ne bomo govo-: ke>r so pač rkun vsem predobro znane. Ne bomo - ali je to zelo razširjeno mnenje upraivi- C. 'iv> ail ne; konštatiramo le, da je zelo čudno za vsako demokratično vlado in upravo, da postavlja na bako visoka odgovorna mesta, kakršni sta. mesti generalnih civilnih komisarijatov iv Trstu in Triden-tu, make uradnike, ki ne morejo »aupno in direktno občevati z vlado in, da se ustanovi nad njitma še po-•seben urad, ki 'bi morda kaj naredil ako mu ne bd načeloval človek, ki, zaradi svoje strankarske preteklosti, ne more biti v nobenem oziru nepristranski. Kmalu .potem ko je postal Giolitti ministrski predsednik ,so se širile govorice, da namerava ta mož spravili • c J tudi to zadevo. In res se je pečaila o tej z&:.ev. pred nekaj dnevi skupna ministrska, seja. Listi so poročali o potovanju v Rim in o razgovorih, ki da sta jih baje imela tam z Giolittijen* generalna I rV:lna komisarja Mascomi in Credairo. Koj po teh :: -Ovorih in po ministrskeni svetu je prišito neurad-. o poročilo, da se koplje Sadarjevemu rimskemu uradu grob, da bo kmalu' odpravljen, da mu izročene zaenkrat le upravne zadeve zasedenih pokrajin, do-čkn se iaroče politične zadeve generalnima civilnima komisarjama, ki bosta odslej: v direktni zvezi z ' notranjim ministrstvom in z vlado sploh. Ta' vladni sklep pa ni bil objavljen v oficdjelnem vladnem glasilu »Gazzetta Ufficiale« in to je potvzročilo sum, alt, da sklepa sploh ni bilo, aiK se je pa udala vlada Se enkrat Saiati in njegovim predlogom. Ker se je govorilo o zadevi na način kakor da je izgubil Salata vladno zaupanje, je bil® čisto naravno, da se fe pričakovalo 'da Sadata odstopi. Ako ni, in ni odstopil, je pač najbolj verjetno, da je Salata zmagal še enkrat in da ostane zaenkrat vse pri strem. In to odgovarja dejanski resnici. Dne 3. t. m. je imel rimski dopisnik »Lavoratora« pogovor s Salato. Poslednji je povedal prvemu n>a •kratko sledeče: »Med menoj in generalnimi civilnimi komisarji ni bilo in ne bo niti v bodoče nobenega nesporazum-ljenja. Res je, da; sem hotel zapustiti urad novih pokrajin; zato sem stavil vladi take predloge o kate rib sem bil uverjen, da ne bodo sprejeti. Zgodilo se je narobe. Vlada je moje predloge sperjela in jaz »starem. Bodite pa prepriačanr, da ostanem kolikor mogoče najmanj časa in niti ene minute ne več kolikor bo n e obhodno potrebno. Ako se ne bo odpravilo mojega urada sedaj, se ga bo odpravilo nedvomno Kmalu.« »Odkar sem načelnik tega urada zagovarjam in zastopam tale program: Najprej se mora nove dežele anektirati. Takoj potem je treba, razpisati volitve. S sodelovanjem iz voljenih se mora urediti ustavno -^merje navih pokrajin lin občin. Koj za tem pa se -roniraio' razpisati občinske volitve. Vse je torej od-'■'"T’ aneksije Julijske Benečije. Le v slučaju, da «» t rmekjlfjo zt kceneio, se zamore govoriti o ob-<• kih v-plvtvah pred aneksijo. Toda o vsem tem in o Tners.čem drugem se bo govorilo, in sklepalo na kompetentnem mestu s sodelovanjem politi čneh ptrank.« i»V najkrajšem času se bo ustanovilo pri osrednjem uradu v Rimu posvetovalno 'komisijo (Consulta) katero bi se bilo moralo ustanoviti že.mnogo prej. Pc*eg te osrednje konsulte se bo ustanovilo, tudi krajevne svete pri generalnih civilnih koimisarijatih Vse to se danes lahko ustanovi, ker so temeljni mirovni pegeji za vse nove naše dežele že določeni. Nemci so že priklopljeni novemu državnemu pravu. Moskm, - o bo dobilo tudi med Slovani pametne in re:TrstiC.ne gl&ve. Temu osrednjemu svetu noviih pokra j:m so obljubile svoje sodelovanje vse nemške ■stranke, tudi socialistična. Upam, da se ;bodo rav-rsle fc?ko tudi vse politične organizacije v Julijski ■Benečiji. Zdi se mi, da ne bodo odrekli sodelovanja r ti eni socijsiisti, ki so bili proti sodelovanju v provizoričnih občinskih komisijah. Ne vem kako bo sestavljena ta komisija pri osrednjem ur.rdu, ker je dana sestava v roke ministrskega predsednika. Sem mnenja, da ne bi smela biti prevelikoštevilna in, da, se ne bi smele ozirati stranke na število marveč na sposobnost delegatov. Ne gre tu za preglasovanja marveč za nasvete. Vlsda bi sama n na svojo odgovornost ’k!epala o zadevah, ki sord^jo v njeno področje < I ■' ! pa izrab ila vsekakor mfterV-rJ 1 čwio. Občine so -vse na robu propada. S 'fukaijšnjim prebivalstvom se je ravsalo kakor s hotentotL Ljudstvo jie demorafaMt—uvedlo se je najgrši teror in najboij sumljiv« elementi, pijanci i» zločinci služijo kot iaformaitorji in tajni agenti tukajšnjih oblasti. Živimo med odloki' vojaškega poveljstva, na podlagi katerih se lahdco dbsodi najbolj nedolžne ljudi za res-nedoline pregreške. T« se aaipira, se pretepa, se ovaja in se mora molčati. Narodno sovraštvo, ki je v zadnjih letih skoro popolnoma izginilo, je oživelo. Gorje premaganimi To je brilo in je še vedno geslo, s katerim se postopa napram tukajšnjemu prebivalstvu. In sedaj se zaihteva od tega prebivafetva naji bi sodelovalo z vlado! S kakšnim pogumom? V teh krajih bi se naredilo red lahko prav kmalu. Dajte ljudstvu kar je njegovega in pustite to Sjustvo, ki vas ne vpraša ničesar, pri miru. Nič drugega ne, kakor, da ga .pustite pri murni./ Se ne briga to ljudstvo za me;«, s-i ne muči irMfžgan s praiznimi pred-sodici! Pustite ga torej pri maru in dajte mu toliko svobode kolikor je potrebuje, da si zamore samo brez vaše pomoči .obnoviti svoj mir, svoje gospodarstvo in, da si začrta pot v bodočnost. Ca« obljub so izginili povsod. V teh pokrajinah še posebej. Nočemo .prejudicirati stališča, ka ga bo zavzela stranka glede na predloge Salate. Vendar smemo trditi že d&nes, da se bo postavila stranka na sta>-lišče, da je treba dati ljudstvu vse ustavne pravice, da je treba zagotoviti namadnim manjšinam enake pravice kakor narodnim večinam in, da ne sme izgubiti ljudstvo nobenih pravit, ki si jih je priborilo •tekom težkifi bojev y preteklosti. Mi ne verjamemo, da bo vlada v tem oziru naredila kaj resnega. Vsekakor, ako bo narediiai, bi bil z.ares skrajni čas in ljudstvo bo verjelo zopet v čudeže. IZ SOVJF^SKF RUSIJE PARIZ, 3. — Sovjetska vlada vztraja na statišču, da je le orna upravičena pogajati' se s ptujimi vladami. Sovjetska vlada ne bo vpotšte vola nobenih pogodb, sklenjenih z osebami, ki se naiiajajo na ozemlju prejšnje Rusije in ki ne prepoznajo sovjetske vlade. Glede vprašanja o pnavieaih tujcev, ki trgujejo z Rusijo, sovjetska vlada odklanja, svoboden vstop in bivanje v Rusiji do spioSnega mmi. Sovjetska vlada vztraja na zahtevi, da se od nje izdane listine smatrajo kot zakonite. Rusko žito za Italijo DUNAJ, 2. — Iz Moskve poročajo, da so italijanske ladje, ki so prevažale ruske ujetnike, Ode« vkrcale 10.000 ton ruskega žita namenjenega v Italijo. NAPOLI, 2. — Prispele so v naše pristaniške tekom minulega, tedna, ladje naložene, z ruskim žitom, namenjenim v Italijo. Parniki so brodili pod r.diečo zastavo s sovjetskim grbom (kladvom in srpom). Sprejeti so bili z nepopisnim navdušenjem Vse piščali zasidranih ladij so se oglasile v pozdrav, Ko se je vest o njihovem 'prihodu raznesla po mestu, je množica ljudstva prihitela na obrežje, da si ogleda- ladje. Mornarji in pristaniški delavai' so hoteli prazno-častnrki, Karftč in vsa. njim .podobna banda, vat prihod prvih ladij z raškim žitom ter so pova bli k prisrčnemu banketu vse monnarje došlih ladij Pričakuje se v kratkem druge ladje z ruskim žitom Komunlstltna ostaja na Saškem BERLIN, 3. — Nevzdržno prodiranje ruske »Rdeče armade« dviga! nemški proletarijat. V Zitavi na Saškem je izbruhnil upor delavstva. Komunisti so prevzeli' oblast v svoje roke. Sprva spontanemu uporu komunistov in sindikalistov se je pridružil tudi svet »Delovne federacije«, ki se je držal do »lej rezervirano. (Rusko-poljska pogajanja Poljski delegati v Baranoviče; poljski delegati iz Baranovič. - Ruska vojska obkoljuje Varšavo. - Poljska vlada v Kalužu. - Rusi v Brest-Litovskem •P & ' Tv 'misije za svoje .0'5e in za ra.zpr.rr;e v zakonodajnih zbornicah.« sc bile, v kratkem povedane izjave ogspoda • .'■te. V splošnem ne pove nrč novega in je le polna oh o. 01 !“ b smo imeli seveda do danes že polne keje 'n visoki iir-.dniki, ki si domnevajo, da verjame lji-HfJstvo kaj njihovim obljubam se presneto motijo. Nič ns vemo kakšno stališče bodo zavzele napram omenjenim piedlcgom Sala te itali janske in slovanske nesočija&iične stranke. Glede stališčai, .kr gai bo zavzela naša sc.cijalistična stranka, bo o' njem sklepno osrednje stirrr.!;in.o vodstvo in osrednji odbor socija-istične zvsije v Julijski Benečiji. Od naše strani hi dejali, cV č : ::'J' fbstrahirramo od našega prinopijei-nega s! -' ! i odreka vsakršno sodelovanje iaeš- čamsikim vi , ne moremo biti prijazni temu novemu sodelovanju že iz razlogov, ker namajo sedanje itadi.janske vlade niti dovolj moči v svojih rokah, da hi zamogle ukaizati naj, se njeni sklepi' izvrše. Ove leti imamo v teh pokrajinah italijanski režim. V teh dveh letih se ni naredilo nič ddbcega in mnogo dabegai. V gospodarskem pogledu je ljudstvo ««i- DUNAJ, 2. — »Telegraphen Information« poroča iz Kraljevca: Poljska vlada se je v sled bliskovitega pohoda rdeče vojske preselila iz Varšave v Kaluž. Rdeče čete so zasedle Ostrolenko in Mlavo. Poljska fronta je torej oddaljena od Varšave le 50 km. Iz Prage prihaja vest, da pribegajo dnevno številni poljski židje, ki iso zbežali iz Poljske, da se rešijo pogroma. Včeraj je 300 poljskih beguncev zaprosilo angleški konzulat ▼ Pragi za potne liste, da odidejo v Palestino preko Trsta. Iz Vratislave prihaja vest, da so Rusi pri Kovnu uničili dva oddelka zamorskih čet. Radijobrzojaka iz Moskve prinaša sledeče rusko poročilo: V smeri proti Lencu smo z močnimi četami prekoračili reki Bobr in N are v zapadno Bje-lostoka. Številne čete nadaljujejo z uspehom ofenzivo. Zasedli smo mesto Voltk. Poznejša brzojavka iz Moskve javlja: Ob nemški meji smo prekoračili reko Vasno. Nadaljuje pohod smo prekoračili tudi reko Narev. Naš prhed proti Lomski napreduje naglo. Zavzeli smo Bjelsk ter pregnali sovražnika iz nekaterih postojank pri Ko-brinu. Na jugo-zapadni fronti se vrše bojj ob Sto-hodu. Nadaljujejo se kruti boji v Krimu ob črti 30 km južno Aleksandrovska-Nogajska. LONDON, 2. — >»Morning Post« poroča iz Varšave: Lord AdemcHi je odšel včeraj zjutraj. Jusserand .bo odpotoval danes; za generala Raddiča se ne ve, ako odpotuje budi on, bržkone ostane kakor tuda general Weigamd na Poljskem kakor generalni svetnik poljske vojske. LONDON, 2. — Časopisje govori o premirnih pogajanjih z veliko reservo. Splošno vlada mnenje, da se hočejo Rusi o miru pogajati jedva v Varšavi. Javno mnenje zahteva, da se Anglija ne zaplete v nove vojne, ter da si potom posredovanja med Poljske m Rusko' prrdcbi simpatije obeh dežel. Demokratski listi napadajo obnašanje Francije, ki je neopravičljivo. Nasprotno se hvali vedenje Italije. PARIZ,, 2. — Časopisi, med temi »Figaro« in »Echo de Pariš« zahtevajo oboroženo pomoč Francije Poljski. Drugi zopet zahtevajo od vlade, da- obvaruje poljsko neodvisnost. Poljska vojaška delegacija je prispela danes; jutri jo spreme ministrski ■predsednik. BREMEN, 2. — V Nemčiji vlada med neodvisnimi socialisti in komunisti veliko vretje. Dan za dnem se vrše manifestacije za Rusijo, Zahteva se zveza Nemčije z Rusko. DUNAJ, 2. — Romunski komisarijat odločno zavrača vest jugoslovenske agencije, po kateri bi .bila Romunija poslala Rusiji ultumatum glede Besarabije. V Besarabiji namreč ni niti enega boljševiškega vojaka. DUNAJ, 3. — Zadnje vesti iz Moskve poročajo, da imajo poljski delegati, ki so prišli v Baranoviče, da začno premima pogajanja, tako strogo določen nalog, da postaja Rusom 'težavna, če ne nemogoče priti ume,e do začetka sporazuma. Poljaki' zahtevajo dai Rusi pripoznajo od Lloyd Georgeja začrtane meje, ter da se ne vmešujejo.v notranjo obliko poljske vlade. Vsled izbornega vojaškega položaja Rusi ne morejo pristati na zahteve poljskih delegatov, ki skušajo, stopiti v stik s svojo vlado, ki se je preselila v Kaluž. Radi neprestane menjave vojaškega položaja in vedni-h premestitev, Id se vrše, je sila otežkočeno, ustanoviti potrebne zveze; zato bodo minili še dnevi, predno pride do kakšnega sklepa. Nekateri časopisi pišejo celo, da bo sklep primirja od Rusije naravnost narekovan, ker 'bo v najkrajšem času Poljska definitivno strta. Varšava je v resnici že ▼ ruskih rokah. Poljska vlada ie ubežala in z njo meščanske družine. Ostali .so v mestu le še delavci, ki se pripravljajo k zmagoslavnem' sprejemu rdeče vojske, da ustanove sovjetsko ljudovlado. Ob rekr Bugu so Rusi dosegh Viškov. (Kdor zasleduje gibanje ruske vojske na zemljevidju, opazi, da ona na severu Ob prusko-poljski meji vrši obkoljevalni pokret, 'ki' naj bi Varšavo odrezal od pomorskih zvez. — Kaluž je ob nekdanji nemčko-poijski meji.) RIM, 3. — »Tempo« poroča iz Pariza: Po brzo' javki iz Varšave je poljskim delegatom naročeno sledeče: 1. Zahtevati neodvisnost poljske države; Ruska se ne sme umeša v ati v poljske notranje zadeve. 2. Poljska ne sme biti prisiljena k razorožitvi, ne k debli, ne k splošni. {Ta pogoj .je nepreklicen.) 3. Meje se določijo po predlogu Lloyd Georgeja DUNAJ, 3. — Radiohrzoj.avka iz Moskve poroča z dne 1. t. m.: Prekoračili smo reko Narev zapadno Bjalistoka ter reko Nurec .zapadno Bjelskai. V odseku Brodija je naša konjenica dosegla kraje severno Buška. Tudi v odseku Gortkova nadaljuje pohod. Lz Varšave se poroča, da ruska vojska ne bo ustavila pohoda, dokler Poljska ne sprejme vse pre-mime pogoje ter podpiše preminno pogodbo. Poljska vlada je naprosila rusko, da smejo pri pogajanjih prisostvovati tudi časnikarji; sovjetska vlada je to odklonila. DUNAJF, 3. — Radijo!b'r.zojavka iz Moskve poroča Sledeče 'pjoročilo Ipcvel-mčišitva irdeče vojske z dne 3. t. m.: Včeraj saa zavzeli Brest-Litovsk po brezuspešnem, dasi hudem cdporu poljskih čet, ki so se morale umakniti. VARŠAVA, 3. — Delegacija za premirje je brzojavila ministru vnanjih zadev Zapijehi: Sovjetska delegacija, ki jie prišla v Baranoviče, nam je izjavila, da se hoče ruska vlada hkrati pogajati za mdr in nam je predlagala, da se započne s to konferenco 4. avgusta v Minsku. Sovjetska vlada zahteva odposlanstvo nove delegacije previdene 3 polno močjo, ali pa da se razširi nam poverjena naloga. Ker smo pooblaščeni samo za premima pogajanja, smo sklenili vrniti se ▼ Varšavo. KRVAVA OGRSKA Horthyjeva vlade na Ogrskem skuplja številne čete ob avstrijski meji. Zdi se, da hioče udariti na Avstrijsko, da ustanovi tudi tam belo strahovlado, ki bodd temelj za novi prestol gnilih Habsburžanov. Po Avstrijski 'pride, po ogrskih načrtih, na vrste Češkoi-Slovengka, nato Jugoslavija, potem Evropa, potem ves svet. Zdi se pai, da imajo ti načrti veliko luknjo, skozi katero bodo padli Hcirthy in njegovi častniki, Karl in vsa njim podobna banda, BUDIMPEŠTA, 2. — V sodni obravnavi proti do-zdvenim morilcem T.isze, so prišle na dan že ori zaslišanju prvih prič tako otežkujoče okolščine na račun bivšega mandstnskega predsednika Friedricha, da se splošno sodi, da bo v kratkem aretiran. BUDIMPEŠTA, 2. — Onih pet oseb, ki so bile o pri liki zadnjega krvavega pogroma aretirane, je danes sodilo vojno sodišče. Trdi se, da bodo jutri obešene. 'BUDIMPEŠTA, 2. — Minister notranjih zadev je odslovil iz službe 50 reda-rstvenih organov radi njihovega protidržavnega in protidružabmega vedenja med revolucijo. Plebiscit na Koroškem Na južnem Koroškem se bo vršil v kratkem plebiscit (ljudsko glasovanje). To je eno onih ljudskih glasovanj, katere je sklenil »Vrhovni svet« za razna sporna ozemlja Evrope. Seveda samo za ozemlja premaganih dk-žav, oziroma njih naslednic! Za- padna demokracija ententnih držav, s katero sogW Sa'jo več ali manj tudi buržuazije novonastalih držav (Jugoslavija, Čeho-Slovaška republika itd.) si je osvojila geslo »samoodločba narodov«, proklami-rano od Trockega v Brest-Litovsku, tolmači ga pa po svojel Komunističnih zahtev principa samo-odločevanja si gotovo, ne more osvojiti buržuaska demokracija. Narodi naj ne odločujejo samo o svojih mejah, oni imajo temveč pravico, da si določajo svojo ustavo, način organizacije dela in produkcije, oni imajo pravico, da sami odločujejo o vseh živ-Ijeniskift vprašanjih. Takih pravic pa ne priznavajo ne zapuščajo rezultati ljudskega glasovanja nobenih narodom buržuaski demokrati. Ne 'priznava jih niti 1 apostol »samoodločbe« Woodrow Wilson. — Zato gld-rkejsih sledi in »ljudski glas« ostaja1 navadna fikcija. Niti plebiscit na Koroškem ne bo imel drui-£ega rezultata! Plebiscitno ozemlje obsega tako imenovano »Celovško kotlino«, Celovec, okrajno glavarstvo Velikovec, sodna okraja Rožek in Brovlje. Vsega ozemlja je kakih 2.100 km3 in je po Vrbskem jezeru, Glini, Glinici in Krki razdeljeno v dve zoni: A južno Vrbskega jezera in B severno. Zona A (je bala zmeraj dobro sesedena po jugoslovenskem vojaštvu m žan-darmeriji, v zoni B je vzdrževalo red le pičlo število nem ško -av s t rijskSi žandairjev. Medtem, ko je de-markacijska črta z juga naravnost blokirana' po jugoslovenskih žamdairjih, financarjih in detektivih, se prikaže s severne strani le 'kak gladen nemški »Volkswehr-ovec«: Jugoslovenske oblasti se hočejo zavarovati pred tihotapstvom, ker »Jugoslavija 'je bogafta d*žava«. Nemška Avstrija nima te skrbi! Ona ima temveč interesa, da se demarkacijska črta; odpravi. To tudi iz političnih ozirov. N. Avstrija si' položaju zbornica ne more delati ______ I ■ 1 I » A O ... MA drugi strani se pa zbirajo zlasti med komunisti, bojevniki za boljševike. Vlada je strogo prepovedala vsakršno tako zbiranje, ki onemogoča, pravi v oglasu,' nevtraliteto Nemčije. Francija brani Poljsko. Francosko nacijonalistično in kapitalistično časopisje zahteva od francoske vlade, naj pošlje svoje čete na pomoč Poljski. Pravijo, da brani Poljska meščansko revolucijo. Res lepo civilizacijo, /.a katero naj hi se tepli in naj bi krvaveli seveda... neka-pitalisti, delavci. Ob obletnici smrti Jauresa so organizirale francoske delavske organizacije spominsko demonstracijo, katero se je udeležilo ogromno število delavstva. Orjaški sprevod se je podal na grob velikega pokojnika, kjer je govorilo več sodrugov. Mir ni bil kaljen. BitIi bojevniki so udrli v parlament. V Bruselju so vdrli pretečeni teden v belgijski parlament. In sicer radi tega, ker niso bili zadovoljni z zakonsko predlogo glede podpore, ki se naj da bivšim vojakom. V parlamentu so vpili in ragrajali in so se odstranili šele po pozivu dveh poslancev, bivših bojevnikov, ki sta trdila, da v takem je bolj gotova zmage v svoji zoni, kakor Jugoslavija v svoji. Zato stremi ona za odpravo demarkacijske črte. Jugoslavija pa se temu protivi. Ker težko, težko stališče bi zadobili jugcslov. »Narodni sveti«, »Gospodarske zveze«, Lesne družbe« in razne i** koriščevalne zadruge, ako bi koroško ljudstvo dobilo malo razmaha. - AgMacija je z obeh strani veli kanska. Obe državi sta postavili svoj propagandni aparat v službo »ljudskega glasovanja«. Avstrija agitira z raznimi brošurami in statističnimi tabelami o narodnem gospodarstvu, Jugoslavija agitira z moko. Cele vagone moke pevaža na Koroško, da jo tam razdeli brezplačno, ali po nizki ceni. Kapitalisti, trgovci in prekupčevalci z obeh strani so pridno na delu. A visoko, visoko nad bednim, izkoriščanim koroškim ljudstvom in nad nizkotno agitacijo stoji an-gleško-Srancosko-italijanska plebiscitna komisija Ona rezidira v Burgu, nekdanjem bivališču Habsburžanov in sprejema' obojestranske deportacije civilnih in vojaških oblasti. Ona milostno sprejema de.putaci.je in vsakemu njenemu odgovoru in odloku pritisne pečat sile in moči- zmagoslavnih držav! Ta plebiscitna komisija je menda v zadnjem času že dekretirala. odpravo demarkacijske črte. In njena beseda je odločilna. Na vukovarskem kongresu »KPJ« je podal delegat iz Koroške, sodr. Metemik, krasno .izjavo v imenu koroškega proletarijata. To bedno koroško ljudstvo, ki ni dosedaj bilo še v stanu, da ®e popolnoma naiuči enega ali drugega jezika, ima dva močna sovražnika ttiaaJjonaitiste Sn f;oc&jal-p)a) tri'jote. ^ iNacijonalistični gonji sekundlira socijal-patrijoi Renner, kanoler N. Avstrije z ene in Kristanovo glasilo »Najprej« z druge strani. Koroškemu ljudstvu so natvezili, da so Srbi razbojniški narod, nepismen in brez kulture. Danes uvideva koroški proletarijat, da ima v srbskem in ostalem j »gosi o venskem komunističnem proletarijatu najboljšega zaveznika v čistem razrednem boju. »Razburljive« vesti tukajšnjih nacionalističnih časopisov o plebiscitu na Koroškem sO le »tenden-cijoene«! IZ JUGOSLAVIJE Ministrska kriza še do danes ni rešena in zdi se, da Vesnič ni’ zaito usposobljen mož, ter da bo bržkone moral odložiti svoj mandat. Glavna ovira je pač ona preklicana agrarna reforma. — Medtem so se spori med raznlimi strankami le še bolj 'poostrili. Spojitev 'hrvaških klerikalcev s slovenskimi je šla po vodi. V Sarajevu je .prišlo do neredov, 'ki so jih pov zročili vojaški vpo.kiica.nci, nezadovoljni radi vpoklica'. Policija je baje le z naporom vzpostavila red. »Pravdai« poroča, da bo v kratkem izšla modra knjiga Jugoslavije glede dogodkov v Splitu, Trstu, Pulju, Reki in Zadru. PO SVETU Obešanje ogrskih komunistov se nadaljuje. Dne 2. m. zjutraj so bili obešeni komunisti Kartes, Szavek in Zgik, koji so bili obsojeni na smrt od protirevolucijonar-nega sodišča v Csetle. Kakor se vidi, nadaljuje buržo-aizija in krščanska ogrska reakcijo. Po setvi pride seveda žetev. Novo turško ministrstvo. Na Turškem imamo nov ministrski gabinet, ki je sestavljen takole: Veliki vezir, zunanji in vojni minister: Damad-Ferid paša; ministrski pred-ednik: Riza Teflik; notranji minister: Rescid Munter paša; minister pravosodja: Ruchdi beg; trgovski minister: Gcmal beg; šobtvo: general Hady paša; islamski šeik Mustafa Sabri Efendi. In sedaj je Turčija srečna. Mirno lahko čaka na novo ministrsko krizo in na druge ministre. In res so prišle vesti, da je Damad paša že podal svojo demisijo. Sodnijska razprava proti morilcem Tisze. V Budimpešti se je pričela sodnijska obravnava proti morilcem grofa Tisze, ki je bil ustreljen ob polomu Avstro-Ogrske na njegovem stanovanju. Že izjave prvih prič dokazujejo, da je imel pri tem umoru svoje prste vmes bivši minister Ogrske reakcije Friedrich. Govori se, da je baje že aretiran. Kamenov in Krasin v Londonu. Kamenov, politični delegat sovjetske Rusije in Krasin sta dospela pred dvemi dnevi v London, da tam nadaljujeta že pričeta pogajanja angleško vlado. Angleški rudarji groze z novo stavko. Angleški rudarji rudarji so zahtevali pred kratkim od vlade, naj se zniža cena premogu, ki služi za domačo rabo in povišanje mezde. Vlada je odklonila te zahteve in je zveza rudarjev sklenila radi tega povabiti svoje skupine, da se izjavijo za stavko, ki se jo mora nemudoma izvršiti, ako bo vstrajala vlada pri svojem odklonilnem stališču. Za nov socijalistični dnevnik. Delavstvo v Boloniji je sklenilo na orjaškem shodu, da daruje plačo enega dne za ustanovitev socialističnega dnevnika. Kedaj bomo posnemali mi tamošnje delavce? Nemški komunisti in neodvisni socijalisti za Rusijo. Vsled velikih zmag sovjetske Rusije je nastalo na Nemškem močno gibanje med tamošnjimi komunisti in neodvisnimi socijalisti. Vsak dan se vrše demonstracije in manifestacije za Rusijo. V Bremi in drugih mestih so se vršili veliki ljudski shodi, na katerih se je zahtevalo, naj se Nemčija združi takoj s sovjetsko Rusijo. Dejstvo, da je pri tiskano nemško ljudstvo od strani Entente, pričenja to ljudstvo obračati svoje oči na Rusijo, od koder edino vidi, da prihaja luč, svoboda in končno tudi blagostanje. Tajno nabiranje bojevnikov proti boljševikom. Ako se nemško ljudstvo veseli zmag rdeče ruske armade, žive na ■ Nemškem še vedno elementi in organizacije, ki se boje komunizma kakor hudiča. Nemška vlada je prišla na sled tajni organizaciji, ki zbira med domov poslanimi vojaki čete, ki naj bi se šle boriti proti boljševikom na Rusko ali pa ki naj bi šle na pomoč generalu Wranglu, ki se bori na Kavkazu proti boljševikom. Seveda se vrši to delo pod patrijotitično firmo in za blagor domovine. Na Lloyd George in Millerand se bosta, bržkone po zaključku ital, zbornice krog 7. avgusta sestala z min. predsednikom Giolittijem. Sestanek se bo vršil baje v Švici. Griki kralj je v pondeljek svečanostno vstopil v Dri-nopolje. V Bulgarijt se ob srbski meji zbirajo komitaši, baje v številu 10.000, da udarijo v Tracijo in Macedonijo. ItaL vlada je določila, da izplačajo delegacije drž. zaklada vsote, ki gredo vojnim vdovam in sirotam, ki se jim je povišek pokojnine že dovolil. Plačila veljajo od 1. julija naprej. Razgredi v SavonL V Sovoni (Italiji) je prišlo do spopadov med oficirji in delavskimi demonstranti. Dva demonstranta so oficirji ustrelili in več ranili. Množica je pa oficuje natepla 19 enega baje umorila. O italijanski poslanski zbornici priobčimo obširno poročilo v prihodnji številki. Slooenshl In srbo-Mkl proletarski mladini (Nadaljevanje.) Proletarci(-ke) iz obrata in iz Sole! Prosvetno stanje v Vaših vrstah ni. zadovoljivo! Država in občina, v katerih živite, imata ugodne predispozidje, da Vam lahko mudita priložnost za najširšo izobrazbo. Toda državi, ki je do mozga zadolžena in mora skrbeti za vojsko in momaricio, ji primanjkuje sredstev za pamvebo. Tako ostajajo blagri civilizacije in kulture tildi tu privilegij .bur-žuaske mladine. Poleg tega se država ni povspela še itako visoko, dai bi se ozirala na kulturne potrebe slovenskega in srbo-hrvaškega delavnega naroda. Ona Vam odreka pouk v maitlerinem jeziku, ker si ravno ni gotova svojega položaja in dnugič, iz golega narodnega ■sovraštva. — Pomanjkljivo šolsko in strokovno izobrazbo vajencev in vajenk dopolnju^o država s kapitalistično in patrijotično vzgojo. Kapitalistični družabni red rabi najamne delavce in vojake-sužnje, državi je treba dobrih patrijotov. — Po dovršenju Šolske dobe ste pripuščeni' (-e) samim sebi Pred okupacijo iso uspešno špekulirali na Vašo mlado, dovzetno naravo razni kapitalistični' eksponenti, narodna in rodoljubna društva:. Dobro, da tega danes ni več v taki meri. Toda še vedno se najdejo na našem ozemlju nadjonalno omejeni ideologi in pa tri-jotični sanjači. Meščansko časopisje je — neizogibno — polno nacij onalnih tirad in rodoljubne joka vos tl. Gotovo, da dan 'dianašn;i bodo malo .zalegle njiK besede 'pri Vas! Sprevideli ste že vso pogrešnost poti narodnih prvakov in odtegnili ste se njihovemu vplivu. — Kar pa ni danes mogoče, to se zgodi lahko •jutri, ko se spopadeta dva imperijalizma. Vaša mlada srca: so .sprejemljiva za junaško gesto in lepi sen. — Proletarci iz obrata in iz šole! Ali hočete postati ziopet žrtev reaikoijonamih 'krogov? Ubijalci svojih lastnih očetov in bratov? Ročni in umstveni 'delavci in delavke! Proletarska mladina iz delavcnice, s tovarne in iz obrata. Proletarska mladina s polja in z njive in Ti proletarska mladina iz šole! Vi (-e) visi (-e) ste izkoriščani t(-e) po obstoječem družabnem redu. Vi'(-e) vsi i(-e) ste gmotno in. duhovno usužnjemi'(-e) buržKMziji, lastni, kakor tuji Vam vsem se odrekajo zaslužene politi one pravice, vi‘(-e) visi'(-e} ste plen v krempljih kapitalističnega razreda. — Vaši interesi so enaki. Mad Tabo, ročnn (iroamualna) mladina in med Tabo umstvena (intelektualna} mladina, ni nobene bistvene razlike v Vaših interesih. Vaš gmotni položaj intelektualci, je hujši kakor oni manualcev, ker se vi doslej niste še dovolj močno organizirali, nezavedajoč se, da ste i Vi sužnji kapitala. — Mladi delavci '(-tke) v industriji in oni'(-e) na polju so delovni (-e) tovariši.{-oe). — Med Tabo slovenska in srbo-hrv. proletarska mladina' itr med italijansko proletarsko mladino ni, in tudi m sme biti nobenega brezna več. Enako eksploatiranjc od strani kapitalizma in štiri in polletne tekušnje sc premostile to brezno. Mo st gre čez tisoče ii tisoče trupel mladih italijanskih it slo v a n s k i h proletarcev, .padlih na Do brdobu in na »Sette comuni«za golt gmotne interese bankirjevi h trgov-cev-špekulantov. Mrtvi z »Gore sv. Mihaela* so združeni za večno! Danes si 'podajajo roke vsi živi', ki so branili ali napadali. ■Mladi -sodrugi in sodnužice! Ako hočete pospešiti tok socijalne revolucije, ake želite zmago diktaturi proletarijata in ako site za prehodno samovlado delavskega in kmečkega proletarijata, kot sredstvo za uničenje države in razrednir. nasprotij, v organizacijo komunistične mladine, .mej intemacijonalmo organiziran proletarijat. — Ako hočete čimprej vreči raz sebe jarem gospodarskega suženjstva in ždite, da se zaščiti Vaša mlada delavna moč, ako težite za uničenjem i.mperijalističnih podjetij buržuaziije in ako ste željni širšega' znanja in izobrazbe, pristopite v komunistične strokovne, politične in kulturne organizacije. Vaše mesto je med revolucijonamim proletarAjatom! Proletarska mladina! V svoje vrste! V boj proti buržuslskim strankam in 'ustanovam! V boj proti vsakršnemu oportunizmu, proti 'odkritemu in zakritemu socijalnemu patrijotizmu! Pod rdečo zastavo »Komunistične mladinske inter- nacijonale!« Samo eno solnce je! In to solnce vzhaja ec vzhodu! Naj Vas žarki solnca ruske socijalne revolucije ob-žarjajo na poti do končne zmage! Živela »Komunistična mladinska intemacijonala!« Živelo pobratimstvo proletarske mladine Itaflje in Jugoslavije! Tret, dne 1. avgusta 1920. (Konec.) sg, T--T—y Mi Molk OBLETNICA! Dne, 4, avgusta praznujemo žalost* no obletnico, kar je bil napaden trž .Delavski Dom, ob napada razdejan ter pri tej priliki 460 sodrugov aretiranih. Amnistija, ki je kratko potem sledila, je h stavila sodno zasledovanje ter vrnila sodrugom svobodo. Danes, ko se tega dogodka spominjamo, stoji naša socijaiističaa .»trafika trdneje na nogah kot kedaj prej. Mine o pokojninske zavode Podpisani odibor predlaga sledečo kandidatno listo za volitve v upravni svet pokojninskega zavoda **s.. KATEGORIJA C (trgovina Id promet. Pravi člani: Romeo Baldini, list »Lavoradore«, AcguedoMo 58; Maksimiljan Fazzi, »Soeieta Adriatica«, Skoridja Coroneo 686; Lovrenc IvegUa, itvjndka F, Pari«-, id. Miramar 3; Umberto Gambasro, Delav. Zadrege, ul. Antenor«! 25; Albert Mingotti, Jfot »Lavocalore«, ni. G. Parmi 11; Viktor Angnslincich, Del. Zadruge, ti. S, Francesco 29; Marcel Poli, tvornica Metliko-vič, ul. Piccardi 53; Mihael Anzukmch, parobrod *W'Uirmbrand«, ul M. Luzzaitto 15; Fiaac Marnssich, Zveza pomorščakov, ul. Madonnina 36. Naneslafti: Gvidon Hayek, tvrdka I, Mangiti, id. deUe Acque 22; Karel Vram, list »Lavorartore«, ni. R. Sanzio 527; Mari| Kossich, aprov. komisija, Koper; Evgen Prfn-civalli, Del. Zadruge; Anton Laurencich, tvr. Zen-naro e GentilH, ul. Istirtuto 17; Vid Muggia, Del, Zadir., ul. Cajiova 22; Rihard Bon, parnik »Warm-iramd«, ul. Paifeni 10; Ivan LaMgnaa, Zveza pomor., ni. SchiappareU« 2; Robert Cosulicb, pajropiov. dr. C osuli ch, obrežje Grumula 20. KATEGORIJA B (industrije in rokodelstva). Pravi člani. Pavel Mautner, Stav, zadr., ul. Tintore 5; Viktor Jacopich, ladjadel. sv. Roka, id. GrustinelK 4; Ivan VisinUn«, ladjedel. sv. Rioka, ul. Donadona 6; Ivan Zencovich, Stiskalnica olja, ul. Pailadto 6. Namestniki; Vincenc G ero lani, la usedel, sv. Marica, Zgor, Kjar-boJa 2; Peter Postogoa, ladjedel. sv. Roka, Milj«; Anton Furlan, ladjedel. sv. Roka, Milje; Ivan Sponza, čistilnica olja, id. Cereria 2. KATEGORIJA A, D (svobodne obrti). Pravi člani: Oton Lantieri, notar R. Stark, ZjJor. Kjarbola, 895; Egidij Baldini, notar G. Picooli, itd. Peitronio 1; Eli-zej Kladnig, Bolu. blagajna, Trst, ul, Domadom 4. Namestniki; Alojzij Lovisato, Boln. blag, v Miljah, Milje; Marij Gregorich, Bol. .blag. v Kopru, Koper; Alojzij Stolla, Bol. blag. v Gorici, Gorica. Te kate., ki uživajo največje zaupanje svojih tovarišev, so izbrale dotične orgamzacije. ZaAo jih priporoča v izvolitev podpisani odbor. Način volitve. Volilne glasovnice morajo volilcem ieročiti njihovi delodajalci, od njih naj jih ‘tedaj takoj zahtevajo. Glasovnice za uradnike so rdeče barve in nosijo označbo, kateri izmed, gorenjih kategorij pripada volilec. Kategorija B voli štiri prave člane in štiri namestnike, kategorija C devet pravih članov in devet namestnikov, “kategorija A, D tri prave Slane in tri namestnike. Vsak volilec izpolni glasovnico sam z imeni, poslom in stanovanjem kandidatov, kakor je zgoraj navedeno. Izpolnjena glasovnica se zalepi ob robehi tako, da »■stane odrezek z imenom in kart- številko prost, ker ga komisija potem odtrga.. Zalepljena glasovnica se lahko odda po pošti, -ali nese v sedež lastne organizacije, ki preskrbi oddajo. Vse glasovnice morajo prispeti Pokojninskemu zavodu vsaj do 8. avgusta dopoldne, t. j. v času, ko se glasovanje vrši. Mešan odbor organizacij za volitve v zavode soc. zavarovanja. « « • Pavel Mautner, Stav. zadr., ul. Tintore 5; Josip Bcrri, ladjedelnica sv. Roka, id. Boschetto 42; Ivan Opomba: Tovariši -na deželi so naprošeni, da 'vpošljejo .glasovnice če možno že do sobote. Vsi posestniki glasovnic so živo naprošenr, dtai izreče te glasovnice lastni organizaciji vsaj do petka, 6. t. m,; organizacija naj jih pa izroči v soboto, 7, t. m. tajništvu Del. Zbornice, da jih ta pravočasno odda na volišču. Odbor za volitve. Pomagajmo političnim preganjancem Političnim, strbkovnim in kulturnim organizacijam v Jul. Benečiji Sodrugl, delavci! Ona reakcija, ki divja že nekaj mesecev kakor vihar v teh naših nesrečnih pokrajfnah, nima namena da bi pojenjala. Na sto in sto naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velik zločin, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trsta, Krasa in mnogih drugih delov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jih reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso ni esar zakrivili. Toda v zapore prihajajo vedno novi sodrugi, vedno nove žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe za komunistično idejo. Otroci in družine onih, ki ječe po za po ih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, da jim jo damo. Po incfjativl političnih In strokovnih organizacij se je izvolil v Trstu »Permanentni odbor za politične preganjance", ki si je prevzel tudi na logo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta odbor bo pričel nabirati prispevke za preganjance. Nabrane svote v denarju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v Delavski zbornici v Trstu, via Madonnina 15, vrata št. 1. Nabirajte pridno in pošiljajte nabrane svote redno na omenjeni urad. X-------------- Rojstva in smrti v Trsta. V času od 18. do 24, julija se je rodilo 115, (59 dečkov, 56 deklic), umrlo jih je 84 (51 moških, 33 ženskih). — Do 1. maja je Stel Trst z okolico 234.751 prebivalcev. Izvoz vrtnine, svežega sočivja ter paradižnikov je do nadaljnega dovoljen. Zdravstveno stanje Trsta. Nalezljive bolezni naznanjene med 24. in 31. julijem: davica 6 slučajev, Škrlatica 5, legar 12 in4, griža 28, trahom 30, ošpice 1. Umrli so vsled legarja 2, griže 1. Reforma ženskih licejev v Jul. Benečiji se bo v kratkem vršila. Posebna komisija, ki ji predseduje prot. Trufii, se bo bavila z vprašanjem pri osrednjem - uradu za nove pokrajine, < in stanujoč v Reki, je v soboto'pt&e^vTrst V stanovanje lastne lene, od katere živi ločen že osem lef. Želfil je pomiriti se t njo, Ker pa je bil opit, je pričel prepirati se in so ga lastni sinovi postavili pred vrata. To je biio v soboto; v ponedeljek pa je srečal v ulici Solitario lastnega sina Lucijana, starega 22 lef. Vnel se je med njima prepir, koncem katerega je sin ustrelil iz samokresa na očeta ter ga ranil v trebuh. Očeta so prenesli v bolnišnico, sin pa je bil na mestu aretiran. Požar pri sv. Andrejo, o katerem smo že poročali, je povzročil škodo krog 350.000 lir. Zgorelo je krog 200 hi alkohola in se pokvarilo prilično toliko vina. Požar je nastal bržkone vsled iskre iz lokomotive, ki je padla v alkohol, ki je kapal iz pokvarjenega soda. Med gasilskim delom, ki je trajalo šest ur, je bil ranjen poročnik gasilcev Uxa. Samomora, Mihael Jeravnič, star 38 let, se je zastrupit, v svoji mesnici. Vzrok: Slabi gospodarski odnošaji. Ana Locatcllo je skočila iz petega nadstropja ljudskega prenočišča v ul. G. Gozzi. Bila je na mestu mrtva. Vzrok: Živčna bolezen. 11 letna deklica izginila. V pondeljek je izginila 11-letna Ivanka Zore. Deklica je plavolaska, nosi kratko pristrižene lase, oči je modrih, nosi črno, belo črtano obleko. Kdo kaj ve o otroku, naj sporoči Alojziju Perdanu, pod Skednjem, skladišče lesa. Čuden Poljak je oni Jurij Szelenko, ki je bolan obležal v magdalenski bolnišnici. Med boleznijo, imel je legar, je pogoltnil ves svoj denar, 1360 papirnatih dolarjev, da bi mu jih ne ukradli. Dali so mu odvajalno sredstvo, nakar so bankovci prišli spet na dan, ki so mo jih shranili. Te dni je mož ozdravil ter se s svojini denarjem odpravlja zopet v Ameriko. Utoni. V pondeljek popolndne je z mola št. 5. nove luke padel v morje 22 letni Rajmund Ottenzi, vojak 152. polka brigade Sassari. Privlekli so ga mrtvega iz vode. • Takrat se je policiji posrečilo, in sicer nadzorniku So-ravitu, da je »pravil pod ključ dva nevarna vlomilca. Prvi je nek Emil Fuchs, Dunajčan, drugi pa Olivijer Loich. Našli so pri njih cel arsenal ulomilskega orodja, nemške izdelave. Da bo Število polno, 55 letni Ivan Stesca, že 79krat kaznovan, je hotel doseči rekord djamantne poroke z gospo ječo. Pa je popolnoma brez povoda pričel psovati nekega redarja v ulici Garibaldi. Redar je bil slednjič vendarle »teh Spasov sit« in je slavnega Ivana pospremil tjakaj, kamor ga je srce vleklo. Utonila sta včeraj kuhar Karol Strom in Anton Mokos iz Škofij medtem, ko sta se kopala. Pogreznil se je v morje voz s parom konj, na katerega so ob obrežju Oktavijana Avgusta nakladali kamenje. Konja sta poginila. Voznik Ivan Kučon trpi škodo 10.000 tir. Umrl je težak Danielis, na katerega sta pred dnevi ustrelila v ulici Concordia dva neznanca iz revolverja. O storilcih še danes ni sledu. Rana 4* ferfeisi-ita«,T«» Jrtj Joras, star 46M refrmm mših.organajpram naHm s»dmAm ljudski oder Podr. Ljud. odra pri sv, Ivana (gostilna pri pošti) ima svoj redni občni zbor dne 4. (v sredo) t. m. ob 20'30. Dramatični odsek podr. »Ljnd. Odra« na Kontovelju priredi, za prošlo nedeljo napovedano predstavo, v nedeljo dne 8. avgusta t. 1. v gledališki dvorani »Gospodarskega drujtva« na Kontovelju. Predstavlja se Franca Finžgarja ljudska zgodba: »Veriga« v treh dejanjih. Med dejanji d vira godba iz Proseka. Čisti dobiček je namenjen nabavi kulis in garderobe. Začetek točno ob 6ih pop. K obilni u-deležibi vabi odbor. lelMskl pregled Izpretje delavcev ladjedelnice sv. Marka končalo. Po dveh dnevih pogajanj med zastopniki delavcev Višnikar-jem, Madaiensičem in Passiglijem ter zastopniki delodajalcev Saizem in Cimadorijem se je dosegel sporazum, tako da je z današnjim dnem izpretje končalo in se vrne delavstvo na delo. Sporazum se je dosegel na tej podlagi: Delavci obžalujejo nekatere slučaje nediscipliniranosti, ki so se dogodili v ladjedelnici, tako napad na ravnatelja Cossutto, Verso in inž. Brunellija. Potrdi se še prej sklenjeno pogodbo, da je iz industrijskih delavnic izključiti vsako politično manifestacijo. Delodajalci se pa nasprotno zavežejo, da bodo od sedaj naprej povabili k vsakemu ladji-nemu splavu zastopstvo zveze kovinarjev v Italiji z društveno zastavo. Vsi iz,)ti, odpuščeni ali suspendirani delavci se sprejmejo zopet na delo. Dokler se v sporih ne preizkusi vseh pomočkov do sporazuma, ki jih predvidja § 32. pravilnika, je prepovedan vsak način stavke ter sabotaže. Ravnateljstvo odstopa od vsake preiskave glede napada na zgoraj omenjene svoje člane ter hkrati črta vse globe, ki ko se delavstvu naložile o priliki zadnjega splava pri sv. Marku. Stavka prometnih delavcev nadaljuje; vendar se vrše pogajanja. Delavci vabijo tvrdke, trgovce itd., da pridejo v Del. Dom, kjer lahko takoj podpišejo pogodbo z delavstvom, Ital. zveza kovinarjev. Vsem sekcijami Naznanja se, da je do novega obvestila tržaiki trg zaprt z ozirom na veliko brezposelnost, ki vlada med delavskim razredom kovinarjev. Nova pogodba slaščičarskih delavcev stopi v veljavo računavši od dne 15. julija. Doseglo se je sledeče: 25 odstotni povišek na plači, za vajence 100 odstotni. Izvaredne ure se plačujejo s 25 odstotnim poviškom normalne plače. Pripozna se dolžnost posluževati se posredovalnega urada pekovske zadruge pri najetju delavcev. Za ta urad vplačajo delodajalci po 20 lir letno. Dalje se določi 4 dnevni plačan dopust za delavce, ki delajo že šest mesecev; tedenski za one, ki delajo 10 mesecev; dvatedenski za one, ki delajo vsaj 22 mesecev. Shod železničarjev bivie uprave se je vršil v soboto, 31, m. m. Predsedoval je sodr. GosottL Sodr. Gruden pa je podal podrobno poročilo o sklepih doseženih pri asimilacijski komisiji za gospodarsko ureditev. Poroča, da se je doseglo, da bo draginjska doklada všteta v plačo. Glede drugih nerešenih točk se je predložila spomenica vladi. Po sodr. Grudnu govori še inž. Prelc, nakar je bil shod z&ključcn. Železničarsko zborovanje v Nabrežini. Železničarji iz Nabrežine in iz bližnjih krajev so se^ešli pred dnevi na izredno zborovanje v Nabrežini. Zborovanje je hilo bogato obiskano. Poročal je sodrug Ciardi po naročilu odbora TržaSke skupine o korakih, ki jih je naredila zveza železničarjev, da zboljša položaj železničarskega osobja. Sprejeta je bila enoglasno resolucija, v kateri se odobrava delo osrednjega vodstva in se izjavljajo železničarji, da so pripravljeni na vsako eventualnost in na vsako akcijo solidarnosti, ki je bila, ali bo sklenjena in določena od vodilnih organov. DOPISI KONTOVEU. Za iprošlo nedeljo naznanjena,.pni— je bila prepovedana. Oblast pa je obljubila do vel, e nje za prihodnjo nedeljo. Vzroki so 'drugačni, kakor v Sežani. Prošnja za dovoljenje je ležala cela dva tedna pri oblastih. Naši stodrugi so večkrat urgirali dovo-Ljenje. Toda šele kratko pred časom sla .prireditev 90 se uradniki kr, kvesture spomnili, da ni prošnja' pravilno opremljena in .nazadnje so odgovorili, da je prošnja vložena prepozno. Takta so rekli uradniki kr. kvesture, ki se niso niti potrudili, da K po svojih dolžnostih prošnjo takoj pregledali in jo v pravem česu rešili, T« ni nobenega povoda za zabranjenje prireditve! Mi vidimo v tem očitno nemarnost in odklonilno zadržanje oblasti — me ozirajoč se na birokratsko pedamtstvo. Tega zadržanja napihata pri- mi enostavno ne Ut se 'borili .pWt! tem« z v»a odločnostjo. Mi ne priznavamo upravičenosti nobenemu napadu na, naše ljudstvo sploh. Oblast vedi le, da smo mt drugačni nasprotniki, kakor so slovenski nadjoululL Mi ne bomo okupacijske oblasti nikdair poučevali in ji svetovali, kako aaj postopa. To je njena stvar, da ve! Naši' nasveti veljajo le sodrugom v zasedenem ozemlju! Priporočamo sodnugoim, da odgovorijo na vsak udarec oblasti s tem, da se tesnejše strnejo v svoje vrsrte! S tem bodo najboljše parirali na udarce, Izfcušnje iz boja naj jim bodo šola za> sedanjost in bodočnost. V teh izkušnjah, sodrugi, in e proiz-ticale iz materijalnih interesa i odnošaja; sve borbe su bile klasne borbe izmedja tlačitelja i tlačenih. Sve borbe: soijalne, političke,' vjerske bile su samo odsjev gospo-darstvene borbe, uzrokovane načinom proizvodnja, odnosno preokretima u načinu proizvodnje. Mišljenja i vjerovanja su samo odraz posljedica stvarnih životnih odnošaja ljudskih. I danas se radi na jednom gospodarstvenom preokretu. I po prvi put u ljudskoj povjesti je klasa, koja vodi borbu za protofenu, svijesna, da su pa- kretne «le te borbe — gospodarstveni odnošaji, kop su stvora borbeno mišljenje, pa i borbu samu. Ova ista poznanja, ova ftvijest, koju radnička klasa crpi iz materi-jaJističkog učenja, izražava se takodjer u tražbini: vjera je privatna stvar. Ova tražbina je dakle oprav dana či-stom znanstvenom spoznanjom isto ako kao i praktično® potrebom. Prema tome se materijalističko shvačanje ni-kako ne može baciti u isti lonac sa Hberalno-buržoa-skim ateizmom. Buržoazni slobodpmislioci su protivnici vjere, jer u njoj i jedino u njoj gledaju silu, koja je nastala usljed pomanjkanja znanja prosvijetljenosti. Ali oni nisu zašli dalje, nisu iztražili uzrok neznanja, te ne ma-re za činjenicu, da se je prosvijetljenost razvijala usljed razvoja gospodarstvenih odnošaja, Ma da če ateista vjeru brzo iskorijeniti tumačenjem raznih znanosti, a napose prirodnom znanosti, ipak če njegov rad ostati jalov svagdje, gdje nema za njegovu nauku pogodnog tla. Kod seljaka i ostalih »tnih posjednika nisn ateisti ništa po-stigli. Ni kod proletarijata nije bezbožnost nastala zaslugam ateista. Mi smatramo vjeru nažnom posljedicom čovjekovog životnog stanja, mijenjala se i vjera. I na-stuprt če gospodarstveno stanje, kad če vjera biti posve snvišna. Na zemlji če postojati blagostanje za sve ljude, svi če imati osiguran iivot u toliko to bude priroda do-puštala. Pračovjek divljak, koji je živior u šumi od ko-rijena, divljeg voča i iivotinja, koji nije nista odradfivao i ko j emu pvirodne sile nisu bile niš ta oduzete; pračovjek, koji se nije trebao bojati suše ni tuče, koji se otklalio u drugu šumu, ako mu je u jednoj nestalo životnih na-mimica — taj pračovjek, koji je na zemlji imao dosta hrane, nije se bojao neba, niti je što tražio s neba. nije se ntkome motiv niti u nista vjerovao. Tek, kad je počeo raditi, oboradjivati zemlju i graditi stan, pa kad mu je žarko sonce sažeglo usjeve iti povodnja uništila plod; kad mn je vjetar ili grom nništio kolibu, tad je on počeo strahoviti i glavu okretati prema nebu. Jer »odozgo« je dolazila i pripeka i povodnja, i grom i oluja. Tad je čovjek koji nije poznavao prirude, počeo vjerovati nad prirodne sile, i dobre i zle bogove, zle i dobre dohove, vile, vještice, vukodlake, andjele i djavole. Nije nam potrebno iči u pradavna vremena. Zar se današnji Seljak jako mnogo razlikuje od tih divjaka? Seljaci, kojima vrijeme donosi dobru ili lošu žetvu, osječaju veliku ovis-nost naravnih sila, i mole se za kišu, i to ne samo u za-ostalijim nego i u takozvanim naprednijim zemljama. Seljakovo vjerovanje u nadnaravne sile je avjetovano njegovim gospodarstvenim stanjem. On tegli i tegli na ipak nema nista i sve više propada. O je uvijek bio najpri-tisnutiji rob. On ne pozna nzroke ropstva, ne pozna go-spodarstvene sile, koje djeluje u društvu. A slično je i sa malagradjaninom, obrtnikom i malim trgovcem, koji ne pozna odnošaje tržišta i konkurence, nego misli da propada zato, jer je griješan. Taj neposredni osječaj za-visnosti od nadprirodnih sila ne može otklonuti u knjigama sadržana znanost o prirodi To če nestati, kad ljudi budu gospodarstveno osigurani, Seljačka i sitno-buržoaska klasa stradava i traži utjehe, a kako je ne može nači nigdje drugdje, utiče se vanprirodnim, vjer-skini predrasudama. Drugačije stvar stoji sa klasnosvi-jesnim radnikom proletarcem. Uzroci njegove bijede leže jasno pred njegovim očima. Leže u biti kapitalističkog načina proizvodnje, u izrabljivanju, što je posve jasno i nimalo nadnaravno. Proletarac takodjer vidi i to, da kapitalističko gospodarstvo nosi u sebi klicu vlastite propasti. Proletarac vidi put svoga oslobodjenja, koji vodi u svjettiju budučnost, pa on osječa, da bi obrazujuči se mogao tim prije postiči svoj cilj. I radi toga se on živo zanima za sve pojave, on se največem oduševljenjem baca na praučavanje cijele ove društvene izbirke. I u-sljed toga nije njegovo naziranje na svijet nabožno i ako možda nikada nije čitao Damina iti Kopernika. On vidi gole činjenice i na temelju njih stvara svoj sud i odu-ševa svoj rad. Kod radnika na taj način mora izčeznuti religijozni osječaj. Stvarnost, realnost života je istinula svaku retigijoznost radnika. Proletarci nastoje, da svoje stvarno mišljenje dovedu u sklad sa. znanstvenim teme-Ijima. Proletarijat se živo zanima pitanjima dnevne borbe, u kojoj se posiizava bolje gospodarstveno stanje, veča politička prava. Pitanje o društvu, o uredjivanju ljudskog društva i ciljevi budučnosti sačinjavaju bitnost proletar-skog promatranja svijeta. Ovo stanje stvari ne shvačaju ni mnogi drugovi, pak neki misle, da je naše gledište na svijetu jedna više religija. Mi ne oduzimljemo radnicima vjeru, učeči povjesni materijalizam. Na temelju prou-čavanja dolaze oni sami do spoznaje, da je ovo današnje pokleno stanje čisto zemaljska stvar. Nadalje dolaze do spoznaje, da je absolutno potrebno ukinuti nepravdu u društvu i da postignuče tog cilja leži u rukama samog proletarijata. Potrebno je, da se u tu svrhu udruži proletarijat cijelog svijeta, da shvati zajedništvo svojih gospodarstvenih interesa i da se zajednički bori protiv nepravde i za promjenu društva, da stvori u sebi revolucionarno raspoloženje, za što ikorijo uništenje kapitali-stičkog sistema, i za uspostavu. Komunističkog načina života na cijelom svijetu. — Iz znanja. Pravdoljub. Ilirska Bistrica. Stvar pride objavljena prihodnjič j obliki članka, Prosek. Po možnosti prihodnjič. Podgora. Prekasno za to Številko. ,J Bovec. Prihodnjič. T Razni. Večino dopisov moramo objaviti, radi prost#* ra v petkovi številki. Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji In odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. f Okrajna botoliki Metalni • stžnti Štev. 105—1. Sežana, dne 28. julija 1920. RAZGLAS LISTNICA UREDNIŠTVA S. Gruden, Nemci Vse v redu. L. Pertot, Nabrežina. Plačano do konca novembra 1920. iMn ttkrajne fistt HMk M. Vsled odloka generalnega civinega komisarijata ▼ Trstu od dne 24. maja t. 1. št. 658-37W5 se odreja v svrho obnovljenja blagajniških organov to-le: Glasom § 29. blagajničnih pravil sestaja obilni zbor a) iz samopravnih blagajniških članov im b) iz zastopnikov, ki jih na dve leti izvolijo delodajalci, pri katerih so zaposleni zavarovanju obvezni člani in pa tisti člani, ki so prostovoljno vstopili v okrajno bolniško blagajno po § 3, II. in III. odstavek delavsko zavarovalnega zakona.' V svrho izvolitve zastopnikov se porazdeljujejo volilci ad b) na tri skupine; vsaka skupina voli po 17 zastopnikov; torej se voli 51 zastopnikov izmed članov-volilcev vseh treh skupin. Volilec je vsakdo, čigar eden ali več delavcev, je bilo dne 1. julija t. 1. včlanjenih pri tej blagajni, in izmed katerih je ob času volitve vsaj eden še ostal včlanjen. Volitev se bode vršila v Sežani h. štev. 36 v blagajniški pisarni, vsredo, dne 25. avgusta t. 1. od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Voliš pismeno z uradno glasovnico, ki jo dobiš od blagajne; drugačne glasovnice so neveljavne. Glasovnice bodo volilcem pravočasno po pošti razposlane. Kdor ni dobil predpisane glasovnice, jo zahtevaj od blagajne; v to svrho doprinesi potrdilo, s katerim dokažeš članstvo pri tej blagajni. To se mora zgoditi vsaj 24 ur pred začetkom volitve. Izgubljenih glasovnic se ne nadomešča, dočim pokvarjeno glasovnico pri blagajni za novo zamenjaš. Izpolnjeno, odprto ali zaprto glasovnico izročiš sam ali potom drugih oseb v določenem času in kraju za to določeni volilni komisiji. Solastniki enega in istega