PROLETAREC JE O E L A V S k I 1.1 S T ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST,—NO. 1954 Catorvrf m Otc. «. IM7. «t Um «lfk« mi Act al CMijitu vi Ma.ib S, Iti«. Cklraa«, IU.. C HICAGO 2:1, ILL., 21. FKBRUARJA (Februar? 21), 1945 "tihlifthed Week)y at 2801 8. Lawnda)e Ave. «t« LETO—VOL. XL. AMERIŠKI VOJAKI nekje v Franciji v izganjanju ostankov nem-ških čet. 4 • m Poljsko vprašanje rešeno v interesu Sovjetske unije KREMLIN ZMAGUJE TUDI V DIPLOMACIJI. — POLJSKA ZAMEJNA VLADA V LONDONU V POZABUENJU. — JUGOSLOVANSKA UUDSKA FRONTA PRIZNANA IN V AKCIJI Želji, da bi se velika trojica sprla saj zaradi Poljske, ni bilo ugodeno. Niti ne tistim, ki pri- SocialisH razdvojeni Zanimivo je, da so socialisti v novi Poljski svojo stranko poročajo, da naj se Nemčiji po- v J° SlranK° nudi časten, spravljiv mir lrC°rgan,Ziral1 ln ™Pr*vili slo- vo s,proilostjo. ki jo zastopa Poljaka reakcija izgubila nekaj njihnih tovarišev v Londonu. Dasi slednji v Londonu trdijo, da socialistična stranka v današnji Poljski ni drugega kot orodje sovjetske vnanje za- Kar se Poljske tiče, ki je bila navidezno najbolj sporno vprašanje, bo v bodoče taka. kakor so s* Jo zamislili v Krem- ZitiUoT. ™ lirftf. Milijonov ' ukrajinskega T dru«* -- , ZF^iŽJ* 4 Srat,dav Toč Nemci|o se mora poraziti za vsako ceno Sporazum v Jalti je vatikanske kroge ne le presenetil, pač pa tudi prestrašil Vztrajno ponavljanje vesti "iz zanesljivih vatikanskih krogbv/' da se bo tam oglasil predsednik Roosvelt, mu je bilo migljaj, da se ga zares pričakuje .... Kajti sveta stolica je v silnih skrbeh. "Velika trojica/' ki odlučuje, kako se naj bodoči svet ure-di, je nekatališka. V prejšnji vojni so imeli glavno besedo državniki katoliške vere Se prej pa so odločevali zgolj katoliški vladarji. Sedaj katoliške Avstro-Ogrske m več Tiste francoske vlade v Vichyju, na katero se je Vatikan toliko opiral, tudi ni več Petain in Laval, ki sta sklenila Francijo osloniti ob papeževo politično cerkev, sta ubežnika Od prave francoske vlade, ki je sedaj spet v Parizu, pa si Vatikan ne obeta zase nič dobrega Edini v Evropi, ki še trdno zastopa interese rimsko katoliške cerkve, je španski diktator Franco A Churchill, ki ga ;e pred meseci hvalil, ga je letošnjega januarja zavrgel, ker se je (Franco) drznil ponuditi mu zvezo za boj proti Rusiji in s tem za "krščanstvo." Na sestanku v Jalti je dobila priznanje tista Poljska, ki je za ločitev cerkve od države Enako se lahko reče o Jugoslaviji. Habsburški Otto se giblje~ po Evropi pod zaščito svojih reakcionarnih ameriških in anghških magnatov, toda proti Dunaju se pomikajo bajoneti rdeče armade. ■ Diktator Franco, katoliška Irska, m pa nekatere vlade latinske Amerike delujejo, da bi se dalo prostor pri zeleni mizi tudi papažu. Pravijo, da bi ga bržkone že imel, če ne bi Stalin tako nasprotoval. Pa svetujejo, da naj ga (Stalina) Roosevelt "potolaži." Marsikaka Rooseveltovo poteza se razlaga v tem smislu. Vendar pa je Vatikan v tej svetovni vojni igro izgubil Ne bo sicer propadel, ker, kot sam trdi, je n egova cerkev zidana na skali, a to, kor je bil' je že dolgo tega nehol biti. V sedanji vojni se je oslo-njal na fašizem. Pravzaprav ga je podpiral od vsega začetka. Prizadeval si je, da ga obvaruje pred padcem. Ni mu uspelo. Zato pa bo s fašizmom vred padla tudi vatikanska politična cerkev Rdeča armada vzela v tej vojni največ glavnih mest S padcem Budapeftte je prešlo pod kontrolo zaveznikov žestnajst evropskih glavnih mest. Budape&ta je štela pred to vojno poldrug milijon prebivalcev in ponašala se je za eno izmed najlepših mest na svetu. Sovjetske čete so jo povsem okupirale 13. februarja. Ko je Hitler udaril, so mesta padala drugo za drugim. In potem pa nazaj pod zavezniško upravo. Rim ie bil prvi, ki so ga zavezniki dobili v oblast. To je bilo 4. iuniia. Druga mesta pa po slodečem redu: Kaunas. Li-tvinsko, 13. julija; Pariz, 13. avgusta; Bukarešta, 31. avgusta; Bruselj, Belgija, 4. septembra; Monako, 4. septembra; Luxenbourgh, 15. sept.; Sofija (Bolgarija) 17. sept.; Helsinki, Finska, 19. sept.; Tallinn, Estonija, 23. sept.; Riga, Latva. 13. okt.; Atene. Grčija. 14. ok-tobra; Beograd, Jugoslavija, 20. oktobra; Tirana. Albanija, 25. oktobra; Varšava. 17, januarja. Izmed omenjenih je zavzela rdeča armada deset glavnih mest v Evropi, ostali zavezniki pa sedem. Delavske unije si zasnovale novo internacionalo SOVJETSKA DELEGACIJA SE UMAKNILA Z UKAZOVALNEGA MESTA. — NOVA UNIJSKA INTERNACIONALA BO NEPOLITIČNA — CIO SPET V ZELO VA2NI VLOGI Mednarodni zbor zastopni- je sklenil le v principu, da se kov delavskih unij, ki se je novo strokovno internacionalo vršil ta mesec v Londonu, ni ustanovi, toda v ta namsn se bil enostavna stvar. V prvih skliče nov mednarodni delav- dneh je izgledalo, da se bo raz- ski zbor, na katerem se bo bil še predno se bi utegnil po- mednarodna zveza strokovnih globiti v vsoje naloge. , unij definitivno ustanovila in Največja delegacija najmanj i2V°lila SVOJ odbor' izkušena fcedež Parizu Na takih kongresih je doslej Delegati so sklenili, da naj imela glavno besedo angleška bo njen sedež v Parizu. Dalje, delegacija. Niti ameriška de- da si zveze unij posameznih lavska federacija je ni mogla dežel ohranijo popolno avtono-nikoli obsenčiti. Toda na tem , mijo, in da se s časoma povabi '.horu na je hotela glavno in v to novo internacionalo tudi odločujočo besedo sovjetska delavstvo tistih dežel, ki so v del?gacija, ker je pač zastopala tej vojni pomagali fasitom. največje število organiziranih Rusi so od pričetka zborova-delavcev. Zahtevala je, da se o nja zahtevali, da se povabi na vsakem vprašanju odločuje z kongres zastopnike unij iz glasovanjem. Temu so se za- i Rumunije, Italije. Bolgarije, stopniki angleških unij uprli, j Madžarske in Finske. Temu se ker so vedeli, da imajo Rusi že je W. Citrine uprl in Sidney sami na sebi v volilnem imeni- Hillman je potegnil z njim. Vrh tega jc ameriška oboro- iku veliko glasov, vrh tega so Tako so sovjetski delegati od-žena sila osvojila Manilo na 12 tu<*i delegati iz Franci- nehali in ob enem pristali za Filipinih, ki so bili prej pod Je ,in finske Amerike. j obnovitev internacionale v osiščem. Hillman izvežban diplomat Hillmanov načrt. Pod Hitlerjevo oblastjo so Še I ^e ko se je zdelo, da s kon- Političnega opredeljenja se ne Hague na Nizozemskem, Co- gresom ™ bo mogoče nadalje- bo več upoštevalo penhagen na Danskem, Oslo na ! vati« Je Prišel v T-ondon zastop- Od kraja je bilo razglašano Norvcžkem. Praga v Čehoslo-1 nik uniJ Sidney Hillman. j da se bo na tem kongresu skle- vaški, Dunaj v Avstriji in _' Ko Je uvidel opasni položaj, je palo tudi o vprašanju delavske Berlin. povedal predstavniku sovjet-; politične internacionale. To skih unij Kuznacevu, da če bo misel pa so zastopniki opustili instiral le na glasovno moč že pred zborovanjem. Vzroki svoje delegacije in drugih nje- so različni, a glavni je, da no- Občni zbor Slovenskega delavskega centra V petek 23. februarja bo letna seja Slovenskega delavskega centra v Chicagu. Vršile nih pristašev, bodo zastopniki CIO potegnili z Angleži. Slednjim pa je Hillman dejal, da ^ morajo pristati v ustanovitev 1 nove strokovne delavski? inter- bena delavska stranka v Evropi ne želi direktne zveze s komunisti. Drugič, tudi sociali-r stine stranke so mnejija, dušo politična vzprašanja tako šnji vojni dobila proti volji —unu ,e ok.. angleškega vnanjeg., ministra ™ ki „H vi" "" w 1 j'H & 1 ki od vsega začetka naspro Na svetu delujeta z ozirom svojega militarizma tako ne-na Nemčijo dve struji. Ena varna, da jo je treba, takšno čilih. Torej vsi, ki se zanimate za prospeh te ustanove,! udele ^ • — J C t i t V u ^ {J1 Curzona, sedaj ne bo v njenih ,uj , jd jj .. niihovo, - "-.....— -"-j- varn«. aa jo ,e ireDa mejah, kajti meja je potisnjena ,tr^ko ^orabljalo * »htev..da se je porazi in drži kot je. pokončali. Tako se glasi tja. kamor jo je takrat ze Cur-1 reakcijj Ampak socTalkU^a * kleščah tol.ko časa. d. ne bo načrt, ki ga je o Nemčiji spre- Z°NovaTii, k K H K", , so vzeli Sodstvo v " T"' SPOS°bna ^ ^ ,r°jiCa "a Nova Poljska bo dobila veli- , . . , i„,vatl' sestanku v Jalti. ko več morskega obrežja kot ^pame^se" a^ sfsporazi! J*,"«"*" v Jalti je bilo Vendar pa problem ni tako ** _ pa ga je imela prej Lahko si 'r, < • ~ SKlenjeno, da se nasvetov za enostaven kot se komu zdi. vzame vso Vzhodno Prusijo. a-1 venJ uodrniali »roti nii P°Pustl,Jfvost Hitlerjevemu Nemčija je visoko razvita in-' Sorodniki in žene vojakov ko jo hoče 1 sedaj je pod oblast-|Kar se fiče .^tarnesa X "J,1)" ne ^ "^tevalo in da dustrialna dežela in živi od in- jo ideoe armade, in svojo mejo ,. ^ da £a P« zahteva za brezpogojno preda- dustrijskih produktov, ki jih lahko pomakne daleč proti za- obnov,lo / R . jo ostane v veljavi. prodna širom sveta. Ako se ji Ampak poljskemu p,emstvU fc fj ^VoTp^ ^ S H^ ^ ^ si nc gre toliko za meje kot za|vavj drami ' 1 kakor ji bo narekovano. Nič posestva, ki jih novi režim po- c . .. ..' _ .. . priznananšanja! nuja tebi nič meni nič tistim. .f"0'.3"51' nfa. SD° se ki so vse te njive obdelovali I ^k?-'1' M PriJat«'Js'vo z Rusi- v lastnih prostorih na 2301 S . . . . . . , . - • l awndale Ave I naetonale, v kateri pa naj sc zapletena, da bi se z novo so- j" . za jamči mesto glavnega odbor-! cialistično delavsko internacio- delničarji se bili pisme- nika tudi Ameriški delavski ' nalo nič ne doseglo. Ampak no vabljeni, da se je ud2leže federaciji. potrebna je vendarle. Angleški Na dnevnom redu bodo važna Hillman je s svojimi poteza- j socialistični voditelji so imeli s poročila odbornikov in pa raz- mi pripravil obe sporni skupi-! socialisti iz drugih dežel ob tej prave ter sklepanje o priporo- ni k -pam.3li" in potem je bil priliki veliko sestankov, na ka- on vodilna osebnost na zboru, terih so ugotovili, da je boljše, Za ustanovitev internacionale ako v bodoče strokovna inter-še cn sestanek nacionala postans nepolitična, dobili veliko podpore Iz zvezne blagajne je bilo od početka vojne pa do konca mijo primora | nulega leta izplačanega, že-postati agrikultuma dežela, bo nam, staršem in otrokom naših v bedi. Nemčija je imela že vojakov sedem in pol milijar-pred prejšnjo svetovno vojno de dolarjev, baš radi svoje moderne indu- -Načrt zaveznikov je, da se jo j strije najvišji življenski stan- jonov. Jugoslavija pol milijo-SeJ? napravi dard. V Evr°Pi. °bnovila ga je j na> bo v Nemčiji gnječa in Sedanji kongres v Londonu (Nadaljevanje na 4. strani.) aw ~ - uj. c uuucuv«, , v Jublinski vl di imeli ISuT :: ne^ v cvropi ponovna ga je na. bo v Nemčiji gnječa in L°LZ1* L^; pa pre- svojega sodruga za p^miTrja t^ ll If .VZ,ic I -ezniki pa jo bodo mo- jemali le bori kruhek. Zahteva za svobodne volitve ni v ka^inet Stirjc drugi soda- ZiZT? . mUn,C,jsk.f indu"! V" Se,e Hit'er 1 ^itarizacijo | b,, izplačalo za vse večne čase. ! listi Sirije in s prevzgojo njene svojega rajha Amnak vzlic vsemu so j Churchill in Roosevelt, ki VllMŽO . . . . .. mladine, ta do zadnioa« „ri™i» VpraSanjC t ud. 'Nadaljevanje na 3. strani.) njene svojega rajha. j Ampak vzlic vsemu so sc za- M ... Ako Cehi izženejo dva ali tri vezniki zavzeli, da se mora Nemčija je storila Evropi to- milijone Nemcev v Nemčijo, nemškemu mitarizmu populiti hud°Ka' ,n svetu Je vsled pa Poljaki tudi kakih par mili- zobe enkrat za vselej. 1 ^ .mjrTL-.™ n Unija premogarjev bo pod Lewisom še samostojna La do zadnjega priznavala ubežno poljsko vlado v Londonu. sta se na sestanku na Jalti podala Stalinu v tem. da se c men jeni poljski režim ignori-la, prizna pa se poljsko vlado v Lublinu, oziroma v Varšavi. Churchillu in Rooseveltu na ljubo je Stalin pristal v njuno Bilo ie že skoro popolnoma i tednih februarja, nista bila za. d i an ♦ i . . . . . i ; ahtevo, da se njo (v varšavsko zaključeno, d« sc unija premo- stopa,,« „0 AF^ ne J L P ' ,',,0 "Strt" V /\F , ^ « t'l vladol prikliče tudi predstavni- K« rje v vrne v AFL, pa so na- z unllo premogarjev. ki jo . J'MW * bi,a "ai" X® "^".T ke drugih stranak, predvsem s«ali stari nesporazumi ali kar kontrolira. 1 bo,J napredna unija v tej deže- R<*»«ve «u. W.lliam (.reen ga Mikolajčka, ki je voditelj naj- že in tako ostane UMW ie zme- ... Willlam Green ln on (Lewli) !' Na «,«» "^"'J ^ I f»-lTA ™ Z do te vojne in ob enem v opo-1 Sporno vprašanie v tem slu- janju Sovjetske unije. A dočim Jcvno orK«n'i«cijo gnalo zdr • .. . _ . __. }«m. MMa.Boo. n.i__t__ tem slu- j.nju Sovjetske unije. A dočim i""" «n.lo zdr-: A vsi p. bi ra osebnosti, je I.ewis Browderjeve komu- iem" n,vlK°r 1« prišla d'.'n,io J«™; :1 , ^ k «A « nltia. . Mttat^A la a.Alal. Lil . . prva svetova vnina nnln Lriza milijon« ri«ni in t nje ziciji proti takratni poljski na-1 čaju so bile same -----..... ________„utl,cvc a«mu- - ----- ^----------.... polfašistični vladi. (John L. Lewis jc baje zahte- niste že veliko uporabljal je pPVa 9vctovo voin". nato kriza. » takoj, še pred pa Wililam Green toliko proti 1? ™d }'m notranji boji, ki so vino- • ■ ... I .. . ...... r IT M VI/ aLn*. J. i___i _ ___i * 111 it: i ------— j ——-- —--.. — i Stalin je radevolje pristal v val, da se mu da Bilo ie Čudno, da ni priftlo de zahtevo svojih dveh kolegov, konvencijo, v eksekutivi AFL njim, da ni hotel niti na prej ! skoro do kr®fa »"MM*. ---------■ da naj Poljaki sami odločijo o vodilno mesto glavnega odbor- omenjeni mednarodni unijski ,C ko *c "new i« ldr,,žcnJa. virok *lB svoji usodi. Glavno je. da bo nika. a William Green, ki je bil zbor v Londonu, čeprav je to jc rciH SedaJ Je pna »»med Green, oba iz premogarskih * - - • « -.....- - - novo g|banje tudi la An fiv. najjačjih in lasti si zaslugo za vrst. Kar pomeni, da *ele. ko Ijenskega pomena. ustanovitev industrialnega uni- pridejo v vodstVo druge osebe, Bilo bi dobro, če bi unija onizma ln P** Je Rooseveltu bo unija premogarjev lahko UMW spet postala Članica bo- najvc* P?™««!« v njegov dru- *P<*t postala svobodna in se disi ene ali druge sploftne unij- termin- # brez ovir prijavila v pri- ske zveze. V CIO se rte bo vrni- V »™a I^»wis par do- druženje bodisi k AFL. ali pa la, doklej bo v nji Uwi* go- brih prijateljev, pa tudi nekaj nazaj v CIO, kjer bi lahko naj- sovražnikov. Prijatelfi si ga ie- več koristila. v času volitev karmarila Polj- nekoč tudi član premogarske ski taka vlada, kakršna je bila unije, pa ga je Lewis izklju- pred mesoci za Poljake v čil, kakor npr. Philipa Murray- Moskvi zasnovana. Tudi ako sc ja. pa je bil proti, da se bi mejo razširi, bosta v nji še zme- *e4arilo Ic zaradi Lewisove ose-rom največ pomenila socialist he. Osubka Moravski in komunist Na mednarodni delavski kon- B^rut. fcrenci, ki se je vrtila v prvih s podaril. A izgleda, da ji je tu- Tudi tisti, ki ameriški družinski koledar razpečavajo, so tu pa tem deležni plohe hudih besed V tej številki omenja Ameriški družinski ko-letidar Frank Puncer. Ugotovil je, na svoj humoristi-eni način, da bi bilo prilagodno izdati Družinski koledar v dveh oblikah. In je zaključil, da bi to nikakor ne "držalo." To je napisal na naslov onih v "naših" vrstah, ki jim je hudo, da je letošnji koledar zares velik uspeh. Rojakinja v Chicagu je telefonično sporočila, da naj ji pošljemo pet koledarjev. Jih bo prodala med znankami v tovarni, je rekla. Pa je vprašala eno in drugo. Dasi je prodala vse koledarje, brez centa v svoj prid, je bila vendar deležna od hude Slovenke plohe besed, ki so ji pokvarile dobro voljo. Veliko jih je, ki so tega navajeni. "Večnemu poootniku" nor. so že tudi marsikaj rekli. Pa'se je že davno utrdil in zna vračati šilo za ognilo. Letošnji Ameriški družinski koledar je bil vzlic ^rotivnim mrenjam in kritikam velik uspeh. In tisti, ki so se potrudili, da 'e prišel med ljudi, so izvršili orav tako veliko delo, kakor oni, ki so ga napolnili*. Ta letnik je glasnik zmagovite jugoslovanske osvobodilne fronte/in pa toke Slovenije, kakršno smo si zasnovali že v prejšnji svetovni vojni, pa bo šele v sedanji uveljavljena. Ko letošnji letnik Družinskega koledarja pre-čitate, orihranite si ga, da ga pošljete morda že letos v svobodno Slovenijo, v federativno Jugoslavijo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DltJIVSKEGA LJUDSJVA. __— —.—.-------r - = : , ~ IZHAJA VSAKO SREDO. laJaj« JnfWoM»ka D«UviIm TUko»n» Drvib«, Chicago, IU. GI.AS1LO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drfavsn s* celo leto *3.0u; sa pol leU 11.7»; sa četrt let* $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.00; sa pol liLOO- Vsi rokopisi in oflasi morajo biti t naiem uradu nsjporneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC ruolished every WedncMay by the Jufoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 1906. Editor............................ Business Manager—.....—. __________________________Frank Za its ____________________Charles Pogorelec 8UBSCRIPTI0N, RATES: Jnited States: One Year »3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Fortign Countries, One Yesr $3.50; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Jugoslovanska osvobodilna fronta bila zmagovita tudi v Jalti , Tisti, ki so se v Sloveniji in potem v ostali Jugoslaviji organizirali za borbo osvoboditve, pod geslom, "smrt fašizmu, svobodo narodu," so na sestanku "velike trojice" v sovjetski Kri-meji dosegli svojo največjo zmago. Kajti tudi ako bi osvobodilna fronta na svoji zemlji še tako triumfirala, končno besedo ima vendarle velika trojica: Roosevelt. Churchill, Stalin. V tem listu smo velikokrat poudarili, že od začetka vojne, da se ima Jugoslavija, taka. kakršno si mi zamišljamo, in v njenem okviru nova. združena Slovenija, zanašati največ na Kremlin. Iz uradne notice o bodoči Jugoslaviji, ki jo je "velika trojica" objavila po končanem, sestanku na Jalti—iz starega leto-viščnega dvora zadnjega carja Nikolaja, je jasno, da je osvobodilna fronta v. Jugoslavi dobila priznanje tudi od Roosevelta. čeprav ni to naravnost povedano. JOSKO OVEN: i*mm RAZGOVORI I i Ko sem to kolono pisal, je | važnemu sestanku morala sle-| bila nedelja Vremenski pre- diti. Zaključki, kaj storiti z rok je napovedal lep dan, pa se je zmotil. Kajti že v zgodnjem popoldnevu je začel naletavati Nemčijo, o bodoči Poljski in Jugoslaviji, vprašanje uredbe novega društva narodov itd. se sneg, katerega menda letos nc ; ne morejo izogniti obširni de-j bo nikoli konca. Spominjam se bali, v kateri se krešejo inne-I na čase. ko smo ob tem datu- j nja za in proti. Kajti odk toga | mu že nabirali regrat. Ampak -j Ho odvisen bodoči mir. de po- to so menda le spomladanske sanje, ki nimajo " z realnostjo nobenega stika. Ze zjutraj sem začel citati knjigo, ki me je jako zanimala. Peča se s poljskim podzemskim gibanjem. Naslov ji je "Story of a Secret State." Napisal jo je mladi poljski aristokrat Jan Karski. On je v Zed. državah na predavatelj-ski turi. Značaj knjige je tak da jo lahko čitas objektivno. Spisana je popolnoma nepristransko. Kar je v nji posebno j in jih oskrbovati ter zalagati s značilno izvajano. je tista, hrano in municijo. Kdor miali. sebno moramo mi pazno slediti tem vprašan jam, kajti ni ga človeka, kateri bi mogel reči, češ, mene se vse to nič ne tiče. Bojišča Ruska vihra na v%hpdni trop ti še vedno divja in prodira v Nemčijo. S padcem &Ur dimpešte je zopet odstranjen en velik kamen na poti rdeče armade proti Dunaju. Človek se vprašuje, kako je Rusiji mogoče vzdrževati toliko armad NA BOJIŠČIH SE PO KAPITULACIJI PREISKUJE, isprašuje in vse to »e vrši ko hitro mogoče naglo, da ni zastoja po nepotrebnem, in ne samuU. KATKA ZUPANČIČ IVERI Še o sadovih krščanstva. , men sužnja — slavus, Sklavve, • uTZT". v. sehiawo: sla;e •: Vredno ^ j^l zadnjega. Častem mu t^i pan-kajti prejšnji Širjenje krsca.istva je bilo zapomniti te izraze kajti * tukaj ženo in preplesal v veseli d eno najpoglavitnejsih poglavij — — — — ----1 r J v zgodovini slovenskega naroda, a tudi največja preglavica vzklili so iz krščanske kulture naivnost, katera je takrat prevladovala na Poljskem in men-du tudi v drugih krajih Evrope. da je nemška sila samo na papirju in nemški tanki iz kositra. (Legenda, kako so se kluba št. 21. JSZ. 2e pred 30 nemški tanki v Hitlerjevi in-leti, ko je bilo med rudarji v vaziji v Avstrijo drug za dru-kansaških slovenskih naselbi- gim polomili, je bila splošna v nah socialistično gibanje mo- Evropi.) čno razvito, je bil s. Dudaš v Ko je bil ta mladi poročnik prednjih vsrstav in ostal je ak- tKarski > ob štirih zjutraj po-tiven in zvest tem idejam do j klican v armado, še ves zas- večer je družbi — je ta mobilizacija Zapušča tukaj e. , _ , . . omoženo hčer ter tri sinove v mislil, da je na Slovenskem in drugod na chi Njim izrekamo naiiej polj.ke armade samo demon- Slovanskem Nobenemu naro-j iskrom) Pogreb bil j strucija sile-"show of for- rodu, je znan prijatelj Slovencev. Ob vsaki možnosti je poudaril bodisi sam, še večkrat pa po svojih tovariših v odboru osvobodilnega gibanja, zahtevo za pridruženje Sloveniji tistih slovenskih krajev^j so,-ji bili ,v prejšnji vojni ob raznih zelenih mizah zavezniških državnikov ukradeni. Ako bi se SANS zmotil in držal s politiko tistih, katerih glavni glasnik je sed^j avtor uvodnikov v A D., bi se lahko kesali. A t ako. pa se-radujerrto zmage Vse to, kar smo si zapisali na svoj prapor, je v bistvu doseženo. Ko bo vsa dežela osvobojena in združena, pa ji bo treba na pomoč gmotno, in tudi v najenem drugem osvobodilnem gibanju. da se otme iz spon cerkvene more. Slovensko ljudstvo se je v tej vojni izkazalo za uporniško. Toda ne pa t*$ti, ki so ga na podlagi volilnih glasov uradno predstavljali »v vladi v Beogradu in v Ljubljani Kako^zelo so se pritajeni prijatelji ljubljanskih kvizlingov tu v Zed državah veselili, češ. to boste strmeli . . . kajti nekega dne bo treščilo in paftizanstvo postane le kup dima. • Ko pa so Stalin, Churchill in Roosevelt s sestanka na Jalti objavili svoj dogovor, so kar na kratko rekli, da so take sanje brez podlage. Namreč sanje tistih, ki so brenkali, kako zelo bomo razočarani nad svobodilno fronto in kako nagloma bo zdrsela nekam v prepad, mi pa zijali od sramu in presenečenja. Vse. kar je velika trojica storila je, da naj se pogodba med Titom in Subašieem čimprej uveljavi. To se je zgodilo. Dogovor je popolnoma tak. kakršnega so hoteli slovanski prvaki v osvobodilnem gibanju i in v kakršnega je pristal tudi Tito, manj rad pa Ivan Subašič. Vzrok, da se v tem sporazumu Petra še priznava za kralja, je koncesija Rooseveltu in Churchillu. ki zahtevata, da se naj spremembe v Jugoslaviji legalno, to je, ustavno izvrše. Stalin je njima lahko ugodil, dasi to zavlačuje razvojni proces nove Jugoslavije, toda ob enem se notranja revolucija v nji vseeno razvija po takih, potih, ki starega reakcionarstva v Jugoslaviji ne bodo nikdar več dovolili Vse se tako zdi, da so napredni sloji v Jugoslaviji storili dobro svoji deželi, ker so se oprli ob Sovjetsko unijo. Res, da ne l>o vse idealno, a vendar, temelj je tu. na katerem se lahko zida brez skrbi. Prvič v svoji zgodovini imajo jugoslavanski narodi priložnost, da si sami kujejo državo, postave in socialno uredbo sebi v korist. vene in svetne oblasti je — in to ne brez vroka — zmerom Jisip Broz, znan najbolj pod imenom maršal Tito. Hrvat po skrbno pazilo, da ni prišlo na knijižni trg nič takega, kar bi pobožnemu in ubogljivemu slovenskemu ljudstvu utegnilo odpreti oči. da bi spregledalo in spoznalo, kakšno ceno je moralo plačati za toliko proslavljeno in poudarjano krščansko kulturo Zato je bilo treba zavijanja in ovešavanja, zakrivanja in olepšavanja, pa tudi čisto navadnega beleža. ako so hoteli vsaj približno opisati ono z "zlato zarjo ožarjeno krščanstvo, ki je obsijalo in razsvetlilo neomikane paganske Slovence. Ali kdor zna pravilno čitati. pa misliti ter sklepati, bo vkljub vsemu zavijanju in za-vajalnim frazam dognal dobršen del gole, bridke resnice. Zatipal bo rimsko-nemške nad slovenskim narodom storjene grehe, za katere ni rašpe. da bi jim mogla izgladiti in odstraniti iz slovenske zgodovine in ki so in ostaneje na vsakem mašnem plašču grd madež, pa naj je še tako debelo z zlatom obšit. Vsi zgodovinski viri izpričujejo, da so bili naši paganski pradedje enakopravni, t. j., da so imeli vsi enake pravice in enake dolžnosti. S križem in mečem so razširjevalci krščanstva zadali smrtni udarec tej staroslovenski enakopravnosti. Razdelili so narod v štiri kaste: v plemstvo, v svobodnjake. v podložnike, v sužnje. Največje narodne izdajalce je bilo treba seveda posebno dobro nagraditi in nagradili so jih s plemiškimi naslovi. Drugi. ki so bili za spoznanje manj zaslužni, so smeli ostati na svoji zemlji kot svobodni gospodarji. Tretji, ki so vdali šele pod pritiskom, so z zemljo vred prešli v podložništvo tujemu i gospodarju. Četrti pa, ki so se tujemu gospodarstvu in tuji veri neustrašeno upirali do konca. — in teh je bila velikanska večina! — so zgubili nele svojo zemljo, temveč tudi svojo osebno svobodo. ♦ Postali so robovi ali sužnji, brezpravni, kakor mrtvo blago. našim slovenskim zgodovino-, du na svetu n, rimski križ in cjvik.n jn „ ^b^siovenske-1 ce"-ki se je bo Hitler ostra-piscem. Kajti srepo oko cerk-1 nemški mec prinesel toliko gorja in pogube ter tolikega ^^ ponižanja, kakor bas nam Slo- vanom! Pa se je Rim do danes kaj IZ MILVVAUKEEJA poboljšal? Prav nič. Čeprav so si Nemci izmislili zase tak križ. na katerem ni Kristusa—vsee* ga zadružnega pogrebnega za- šil—a če pa se je ne bo zbal. bo A. Shular. pa zaeno s Francozi in Angleži marširala v Berlin "Poraz" je naslov prvega poglavja te knjige. Strašen tragi- Letošnji Družinski kolendar čen poraz, ko so udarili Nemci sem pričital. Zdi se mi, da je zgodaj v jutro dne prvega sept. ... .. , ta knjiga lep prispevek k nasi 1 1939 na nepripravljeno polj- noje bil Rim pripravljen sode-1 glovensko-ameriški literaturi, sko armado, ne da bi ji napo-lovtlti z njimi. Dokaz nam je Ne ^ trdil> ^ so vsi spisi v | vedali vojno. Vsak organiziran ljubljanski skol Rozman. i n j e m prvovrstne kvalitete; odpor je bil nemogoč. Zastonj i Vsi delničarji so vabljeni, da da je to šala, naj samo prečita uradno zvezno poročilo, koliko orožja, municije ter drugih stvari potrebuje samo ena divizija na dan, kadar je v ofenzivi. Tu pa je na stotine divizij na več ko tisoč milj dolgi front, ki se razteza čez gorovja in močvirja, v večini na tujem terenu, kjer je sovražnik razdejal in razbil vse, kar bi moglo služiti prometu. Za tiste, ki sj se včasi norčevali iz Rusije. je danes boljše, da molče. Naše aktivnosti To soboto 24. februarja bo Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo obdržavalo svojo letno delničarsko sejo v Slov. del centru na 2301 So Lavvdale Ave. To društvo, katerega član je tudi naša zveza in delavski center, je v resnici delavska■ ustanova. Na tem letnem zboru bodo naši delničarji slišali o njegovem fenomalne- * b •«} in . mu porastku; njegova imovina presega že milijon dqlarjev. mu je morda "srce krvavelo, toda namig iz Rima je bil zanj odločilen... In kakor so bili razni Vol-jhuni nekdanje dobe za svoje vredni so pa vsi. da se prečita- so padali tisoči. V treh tednih i se te seje gotovo udeleže, jo. KfJor je U) knjigo prebral i je bilo vse končano. naslednjih poglavjih piše V mladi Karski o novi Poljski, katera se je začela organizirati brez predsodkov inajsibodo ti čitatelji že "rudeei." "črni" ali , , , . , pa brezbarvni! je našel v nji -------- . - ^ ^ ne le po delo lepo nagradem ta- dovolj ka mformadj in za. pod zemljo. To ni bila več sta- ko je prav gotovo i ljubljan- bave pHznal ^ da Je Ustih ra Poijska, v kateri šo imeli S, R,ozmana cal^la nagra- * sto in petindvajset centov do-! glavno besedo samo velepo-da Morda se mu je ze tkal kar-, brQ inveslira, Vendar pa ra-.......... pa je zlodjavi 2vidim iz prole tarče vil* kolon. dinAlski plašč Tita posegel v statve,.. 25daj se pa mora skof bati tudi se za|-' obširna slovenska posestva — rimsko katoliške cerkve. Je res hudo* da Kolendar ni vsem ugajal! Morda bi se dalo nekaj ukreniti. da bi s kolendar jem zadovoljili tudi tiste, ki so s svetim strahom v srcu zagledali v njemu slike duhovnikov, lemena-IZ KANSASA torjev in "fižolnarjev." Podpi- Bom začel takole: Dvakrat sani je to reč nekoliko razmiš-je že zapadel sneg in tudi skop- Ijal in prišel do zaključka, da nel, od kar sem se oglasil v li- bi morda ne bilo napačno, ako stu. No ja, saj je list vseeno i hi v bodčonosti koleindar iz-poln in to dobrega gradiva. i šel v dveh različnih izdajah. Največ upitja na domači Prva naj bi bila takšna kot je fronti je te dni, da primanjku- letošnja. Ta bi naj bila name- Kot izgleda, bo letošnjo pomlad v Chicagu precej aktivnosti. Vršila se bo jubilejna slavnost 40-letnice Proletarca. SANSova prireditev itd. Vse to bo dalo našim ljudem priliko ... . r*'"" *Vr^Zi posetiti nekaj, kar bo kulturno sestniki in aristokracija. V tej ' .. J 1 v resnici vredno obiska. >ilci Ruski' relif Brez socialistov ne gre V Belgiji načeljuje novi vladi socialist. Prejšnja je morala pasti, ker so jo socialisti, čeprav so manjšina, zavrgli. Angleži, lo se pravi, angliško ministrstvo vnanjih zadev, ki mu načelju-jeta Anthony Eden in VVinston Churchill, so hoteli v Belgiji ohraniti režim "desnice," in so v ta namen pred par meseci postavili tudi par tankov pred parlamentno palačo. V. Grčiji je je Angležem to več ali manj posrečilo. V Belgiji ne. Kajti 6inr so socialisti odločili, da demokracija v senci angleškega orožja v Belgiji tiič ne velja, je moral Churchillov ljubljenec resigni-rati in regent (čemu jih v tej dobi sploh še treba'') je dal nalogo za sestavo nove vlade socialistu. Kam drugam naj bi se sploh še mogel obrniti, ako So zmagoviti zaveznikiri res za demokracijo! In tako je novi belgijski premier pod lažno masko ustavnosti, ki so jo Belgiji usilili zavezniki, sestavil novo ustavno vlado. Pet socialistov, šest katoličanov, dva komunista in nekaj drugih je v nji. Toda—in to je važno -socialne revolucije ne >me izvesti! Njena vladna naloga je otjti stari "red oečeneca plemstva scve- Socialisti in komunisti, ki navodilo*, velike trojice v tem ^Jil ^ oziru ubogajo, pa igrajo prav tako nehvaležno in brezkonstno pr|| zanjp sužen8ki lrg Tjfl ao | strelskih jarkih po pol leta je delavcev. Prijatelj pa, ki dela v železniški ^d^vri« mi je nedavno rekel: "Se je že začelo! Nad 70 delavcev so te dni odpustili." Čudna je ta "paliti-ka " Vojak-časnik in letalec, vrni vsi se iz italijanske fronte na dopust, mi je pravil, da se je neko sosedno letalo moralo spustiti na tla nekje v Jugoslaviji in so lealci srečno prišli k partizanom. In s pomočjo partizanov so potem spet prišli nazaj na prejšnj postajališče. Prišedši nazaj so pa že znali tri slovenske besede, namreč: Tovariš, dobro vino'. Ampak dru* gi častniki so jih sumljivo ogle dovali, češ, zakaj se tako po vseh straneh obirajo. Pa so bili kmalo na jasnem. Vrnivši letalci so prinesli iz partizanski ležišč ne samo lepe spomine na "dobro vino" temveč tudi "domačo živad" — lazice No, v prejšni svetovni vojni so imeli vojaki skoro toliko boja s to nadlego kot s pravim sovražnikom. Saj tako je bilo Teh zasužnjenih Slovencev j razbrati iz številnih opisov je bilo za pod bič tujega krš- prejšnje vojne. Grizle so "Jer-čanskega gospodstva na slo- rija'* kot "Yenkija." V sedanji venski zemlji (poleg domačega vojni ne omenjajo več tega Je njena nam navadnim grešnikom. Druga, ki bi se naj nazi-vala "De Luxe" pa naj bi se izdala pod strogfrn nadzorstvom cenzorjev: takšnih, ki znajo na pamet visoko pesem o svobodi tiska in navdušeno prepevajo balado "demokracije." Ta izdaja naj bi bila tiskana z rdečimi črkami. Slike fajmoštrov naj bi se izpustile; knjigi so posebno omenjene stin stranke, katere so bile aktivne v podzemskem gibanju:! _ t. K . 1 , Socialistična -marksisti«; na-' 2 veseljem poročam, da cionalistična (narodno polj-'se v ,a sklad P°novno °«las,la ska>, sloneča na katoliški ideo moja stara znanca s. Fclix Strumbel in John Filipich iz Clvelanda, vsak s petimi dolarji. Iskrena hvala! Upam. da bo logiji, verujoča v individuali-zem ter liberalno ekonomijo; dalje kmečka stranka, ki je bi-ls , , . la prej v opoziciji, in katoliško ise kaJ P°snemovalvec. delavska stranka, ki je slonela , - na strogem katolicizmu. Poleg c . , v - |CT teh je bila aktivna tudi komu-! *»UDa St. I J^Z. nistična stranka. Vse te stran-! Chicago, III. — V petek 23. ke so bile v tem gibanju popol- februarja ob 8. zvečer bo redna noma avtonomne, samo v seia k,uba št 1 JSZ Važna skupnem boju in delu proti tudi letne seJe Slov del cen" sovražniku so si bile edine. tra, ki se vrši ta večer. Ker ima Npr., socialistična stranka je|klub št. 1 v teJ ustanovi nad imela v svojem programu, da mora bodoča Poljska po porazu Nemcev dobiti popolnoma novo agrarno ekonomijo. Zahtevala je, da se zemljo razdeli kmetom brez da bi se veleposestnike odaškodovalo zanjo. Druge njene važne zahteve so prav tako naj bi iz kolendar- . ... .. ... r, j i • ii n i 4 popolna socializacija rudnikov, skoga dela izginila imena svet- ^ 1 ., , , J . nikov in" svetnic božjih Rab«! Pametnih sodstev ,n tovarn, besede • partizana." in pa imen lo^te,v cerkvc °d države .td Tito. Stalin ter Molotov naj se haloga Karskega v poljskem prepove V slikah mest. trgov podzemskem gibanju je bila .. . ■ prenašati skrivne depeše in vasi pa se naj zrisejo vsi ■ cerkveni zvoniki. Na žalost pa moram konstatirati, da v resnici dvomim, če bi bila takšna "De Luxe" izdaja nekaj praktičnega, to pa vsled tega. ker je število tistih, ki bi kaj takšnega kupili, v resnici premajhno.. Lahko pa bi se zaenkrat poskusilo s "Sanjskimi bukvicami"... "NaprejcV" dan 1! februarja je bil nekaj impozantnega Milwaučani so se odzvali Na pač bojišče bolj „ likvidno, da vojaki niso vet v enih in istih iz Poljske v Francijo in nekatere druge evropske dežele. Bil je takozvani tajni kurir. Knjiga ima poglavja, da ko jih čitaš. se ti ježe lasje na glavi. Na ovitku knjige je poudarjeno, da ni v nji gleda vlade v Lublinu slednji adut. davno je bila tu ustanovljena podružnica VVRFASSD, katere "Imel bo sorodne duše okoli i "amcn , da nabir;' obleko gp^ »t j denar in druge potrebščine v "Predaval bo v Narodnem : P°mo*. na*im Uud*m vstari domu'" domovini, in da seznani tukajš- O filozofiji' nJe južnc Slovane kakor tudi "O literaturi " drugo občinstvo o potrebi za takojšnjo pomoč in skupno akcijo. Akoravno ta nova organizacija ni še med prvimi v deželi, je upanje, da postane ena izmed največjih v bodočih par mesecih Na klic te mlade organizacije se je odzvalo lepo število rodoljubnih rojakov kateri so prispevali precejšnjo svoto, kar je veliko pripomoglo, da je odbor podružnice poslal meseca februarja $1.000, Ta vsota je bila že poslana na glavni urad VVRFASSD. Za zbiranje obleke in drugih potrebščin je odbor določil,da se bodo paketi prejemali do preklica na sledečih naslovih: Slovenski Dom, 2101 Mariposa St.; John Franulovich. 264 M i s so u r i St.; International Book Store. 1400 Market St.: Adriatic Cafe, 1318 Polk St.; Louis and Co., 1217 Mission St.; John Vojich. 1960 15th St Čitatelji Proletarca so pro-šeni, da upoštevajo ta navodila in da prinesejo čim več obleke. Članice Slovenskega 2enskega in članice Hrvatskega Ženskega Sveta bodo to obleko popra vile in je poslale v skladisče v New York City. Odposlale so že več pošiljatev kar je hvale vredno. Zaslužijo, • da jim gremo na roko vsem, da prinesemo obleko in obuvala, ki so po-rabne in v primerno dobrem stanju. Slovenski ženski svet ima v mesecu marcu posebno kampanjo. Slovencem na slovenskem f hribu priporačamo, da jim gredo na roko. Denarni prispevki se tudi prejemajo na zgoraj omenjenih naslovih. Bratie in sestre, ne pozabimo naših rodnih bratov in sester v stari domovini, ki trpijo in nas kličejo na pomoč * Zali-bog, mnogi nočejo slišati teh obupnih klicev, toda na take trdosrčneže se ne smemo ozirati. Glavno je, da mi, ki slišimo ta klic, storimo svojo dolžnost. Na zadnji seji podružnice se je določilo, da se povabi vsa naša društva in pa patriotične rojake na konferenco, katera se bo vršila v nedeljo popoldne 18. marca, v dvorani Češkega Sokola, 739 Page St. Namen te konference je, da se širša javnost seznani o potrebi za takojšnjo skupno akcijo. Vsa so, prošena. da pošlejo najrflanj po ; enega delegata. Prosimo član-' stvo vseh naših društev za se-delovanje in za SKUPNO AKCIJO. . V soboto večer, dne 7. aprila pa ta podružnica priredi banket in zabavo v dvorani Češkega Sokola, 739 Page St. vstopnice so po $2. za osebo. Ves dobiček te priredbe bo za pomoč našim v stari domovini. Za Publicijski odsek, Anthony Kastellic. Aktivnosti Detroitske Podružnice SANSa Naše ljudstvo v stari domovini strada in prezeba. Pomoč, ki jo je že dobilo je malenkost. Nadaljevati moramo z nabira-njem oblačil in denarnih prispevkov za nakup živil, posebno sladkorja, čokolade, kon-denziranega in posušenega mleka, vitaminov, mila, medicin i. t. d. Skrbeti moramo, da se i najnujnejše neprenehoma pošilja in tako prepreči nadaljno hiranje in umiranje še preživelega naroda. Preglejte svoje shrambe in podarite kar lahko pogrešate. Vsak kos oblačila v dobrem . stanju bo hvaležno sprejet. Če ne morete sami prinesti na zbirališče, pokličite Ma-dison 2864 ali sporočite po dopisnici tajnici SANSa (1205 Pallister, Detroit 2.) da se po- Seja št. 25 SANSa in drugo Chicago, III: Redna seja postojanke št. 25. SANSa se bo vršila v četrtek 22. februarja v dvorani SNPJ. Pričetek ob 8 zvečer. Seja bo važna in je potrebno, da ste vsi člani in članice navzoči. Vabljeni ste tudi drugi, ki še sedaj niste člani SANSa, da pristopite. Članari- MLAČNOST VELIKO ŠKODUJE Gallup, N. Mcx. — Zaeno s svojo bi bila rada poslala še kako novo naročnino v nadomestilo za naročnika, ki je list pustil, češ, da ima dovolj papirja, v katerega nikoli ne pogleda Kar pa se tiče sredstev, bi lahko plačeval ne samo enega. Pa kaj se hoče! Tudi za jugoslovanski relif smo se potrudili. Dali so vsi razen enega, dasi bi bil najlaglje. Ako bi Slovenci širom Amerike več čitali Proletarca in Prosveto, bi pridobili ne samo na znanju in spoznali vzroke in vire krivic, ampak bi se jim tudi srce za trpeče v starem kra- bere Obiščite svoje sosede "Mati", ki jo je spisal Mile na je $2 letno. Kdor hoče biti član te pomembne politične or- odprlo, ganizacije. mora spadati k eni i Človek bi rad povedal kaj ali drugi postojanki. Rojaki in več« Pa Je včasi zaradi zamer rojakinje iz lawdalske okoli- boljše, da molči, ce in iz predmestij, pridružite se k št. 25. Pridite na zgoraj omenjeno sejo. V podeljek 5. februarja se je vršil sestanek čikaških postojank SANSa. Izvoljen je bil skupni odbor, katerega tajnik je spodaj podpisani. V nedeljo 29. aprila se bo vršila velika priredba pod avspicijo tega odbora in sicer v Češki dvorani na 1438 W. 18th St. Popoldne bo pevski in muzikaličen program in vprizorjena bo igra Dela je sedaj dosti za vse tudi pri nas. Seveda, plače pa so različne. Zelja nas vseh mater je, da se nam sinovi zdravi in veseli že skoro vrnejo domov. A bojim se, da bo še marsikatera mati zaplakala ob žalostnem sporočilu, predno bo konec vojne. — Jennie Marinšek. Delavske unije si zasnovale novo internacionalo (Nadaljevanje! ----------------- - -J- ------ • — J" J*- -----.J»_ .U..JV,, drugih narodnosti. . Jugolova- Klopčič. Povzeta je iz parti-1 to je, da ne bo več podružnica n d \ f A /1 (S 1 »"\r\ mm M n • » rv«« M* • ^ a T L. 1«. —_ w n M M 1» a L*. m . . ■ > — _ —. * J ______• I M V I A « »r* 1» /v A A 1 : JL ___ __•__A. ne sedaj pozna ves svet. Lahko s ponosom poveste, da nabirate za narod, ki je sicer mal, a silno velik v svojem junaštvu. zanskih bojev v stari domovi- j delavske socalistične interna ni, katerih se je sam udeleže-; cional, temveč zgolj strokovna val. Po končanem programu bo zveza. pa prosta zabava in ples. Vsak vam bo rad dal, če se po-1 V kratkem bomo razposlali trudimo vsi. bo naš uspeh za- j društvom vstopnice. Želimo, gotovljen. Mnogo nepolitičnih unij Dočim so sovjetske unije v področuju komunstične stran- V soboto 24 februarja ob 8. | razpečate, ker ves dobiček od zvečer priredi ženski odsek ite Prircdb€ **> M za takojšno m • — fV/~\ fv> t \i» Isti rm avm a t c ♦ i m ■ ■■ m • da nam greste na roko in vse 1 ke i" angleške pa so hrbtenica Slov. narodnega doma družabni večer za naše vojake. Pridi- pomoč ljudem v stari domovini. Izdali bomo tudi programsko te vsi; da pokažete, kako ceni- knilz,co Kdor ™>re naj nam te velike žrtve naših sinov, Poma8a dobiti oglase Za infor-bratov in zaročencev, da nam mac,je se obrmte na »Podaj ostane najboljše, osebna svobo- P^Pisanega alt pa na zastopnica ke lokalnih podružnic. Oddali bomo tudi dvoje nagrad in si- Seja podružnice št. 1 SANSa cer ročno tkan namizni prt v bo v nedeljo 4. marca^b 2 po poldne v Slov, del. domu. 437 S. Livernois. Zastopniki društev. klutov in drugih ustanov so vabljeni, da se gotovo udeleže. Pridobite nove člane. Vsak Slovenec in Slovenka mora materijalno in moralno podpreti največje zgodovinsko de- vrednosti $75, katerega sta napravili sestri Mrs. Cerkonev in Mrs. Simon, in vojni bond za $25. Več o tej priredbi bomo še pisali. Glavno je, da si zapomnite datum in pomagajte na en ali drugi način, da bo ta priredba velik uspeh. In ne samo to, pač pa iskrena solidarna lo ameriških Slovencev, ker le demonstracija čikaških in oko-z našo skupno pomočjo bo naš liških Slovencev za pomoč na-hrabri v junaškem boju preiz- šim bratom in sestram v stari kušen narod zrl v boljšo bo- domovini! dočnost na lastni zemlji v Louis Zorko. tajnik, 2657 S. delavske stranke, je v raznih deželah precej unij, ki vsled svojih konservativnih odbornikov nočejo imeti s socialistično politično akciojo nobenega o-pravka. Sidney Hillman npr. je močno deloval, da postane članica zveze tudi AFL. Ampak je bil proti obnovitvi politične internacionale, ker smatra, da naj jo obnove le tiste unije, ki so delovne v socialističnem gibanju. Toda velike unijske zveze, kot sta AFL in CIO ter druge, ki še niso nikamor pridružene, pa so se vzlic vsemu o politiki veliko ukvarjale. Sklenile so, da ker so sedaj tudi komunistične unije zraven, je boljše da se politiko iz unij izključi, dokler ne bo delavstvo v mednarondem obsegu zopet enotno ne le strokovno, ampak _ tudi politično. okvirju svobodne, federativne Lavvdale Ave. Chicago 23, 111. Optimisti trdijo, da je lon- Jugoslavije. j --donska konfenrecija napravila k temu cilju izredno dolg korak. Lia Menton. tajnica VOJNA JE ZLO ZA podružnice št! SANSa | STARE IN MLADE __________________Diamondville, Wyo, —Od tu v tem listu že dolgo ni bilo gla- NAPREJEVA ZAHVALA Milwaukce, Wis. — V prvi vrsti gre hvala članstvu dramskega odseka kluba št. 1 JSZ. ki je z vprizoritvijo drame "Norec" nad vse zadovoljilo milvvauško publiko, "Napreju" pa odvzelo težko breme. Dalje ne smemo pozabiti vrlih mil-vvaučanov, shebojgančanov in waukegančanov, ki so nas po-setili v tako velikem številu Treba je dati priznanje vsem vrlim rojakom in rojakinjam, kateri so nam tako pridno pomagali pri delu v dvorani. Tudi pomoč "Proletarčevcga" u-rednika pri reklami je bila zelo dobrodošla. Publicijski odbor je bil namreč zelo oslabljen in mu je bila tista prijazna usluga zelo v pomoč. Vsi skupaj so omogočili, da je bil Naprejev dan zares lep uspeh iz zato jim Naprej izreka prisrčno zahvalo. Publicijski odbor Napreja. su. Imamo se v splošnem "po Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. starem," ampak delati pa mora- i NE SMESITE PREHLADA mo z dneva v dan v resnici pre- Mnogo ljudi pravi: "Ah kaj, več. Sihte imamo predolge in saj je le majhen prehlad." Am-to še v slabem zraku in dimu i pak ne pozabite, da prehlad izveš dan, da je človek po konča- črpa veliko vaše odpornosti. V nem delu ves zbit. Vrh tega pa še razna druga vsakdanja dela, ki jih moraš opraviti, pa če- podobnih stačajih se vas kaj rada loti plučnica, ifluenca ali pa vnetje sapnika. Vzimite prav ležeš in greš samo po eni i si k scrcu tale priporočila: nogi. ostamite doma in počicajte, ču- Tudi nesreč se v premogovnih dogaja več in več v teh dol vajte se prehlada in uživajte veliko sadnih sokov ter nava- gih urah. Naši rojaki pri tem dne vode, izpirajte si grlo z niso izjema. Dne 8. feb. je po-bilo Johna H. Krzišnika. Kamenje bi ga skoro zasulo, pa je prava gorenjska korenina in dosti prenese. Zdravi se doma. grgranjem in jemljite lahko odvajalna sredstva. TRINER-JEVO GRENKO VINO je že 57 let priznano od milijonov kot zanesljivo in lahko odva- Lanskega 4. dec. pa je poškodo- j jalno sredstvo. Rabite ga po valo v rovu Louisa Sajovica. i navodilih na steklenici. Ako Pobilo ga je v nogo. Tudi on je j vam prehlad povzroča boleči-stara gorenjska korenina.1 ne. mrzlico ali vročino, pokli-Zdravje se mu polagoma vra-JIčite takoj zdravnika. Joseph ča Oba sta naročnika f*roletar- ( T r i n e r Corporation, 1333 ca Želim jima čimprejšnjega South Ashland Avenue, Chi-okrevanja, Icago 8, 111, KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE - KOMENTARJI Glavni odbor KSKJ je na svojega voditelja baje izjavili, svoji minuli letni seji sklenil s da spada Trst Sloveniji in s 16. proti enemu glasu, da naj tem federativni Jugoslaviji. To se denarja JPO-SS ne transfe- je zelo zanimivo — za Italija-rira v VVRFASSD. Glavni od- ne. ki so bili pod Mussolinijem bor SNPJ pa je soglasno pripo- j naučeni misliti, da se starodav-ročil, da se vsoto JPO-SS v po- ni rimski imperij znova obnav- moč onih tam takoj izroči. Kralj Peter s svojo taščo slabo uspeva. Ako se ne bi toliko umešavala v njegove stvari, bi bilo boljšo za Petra in tudi Churchillu bi se prihranilo nekoliko las. Ivan Zupan je bil na minuli seji gl. odbora KSKJ deležen mnogih protestov. On je v katoliških vrstah zadnji mohika-nec, ki je še pomagal SANSu in priobčeval nekaj njegovega gradiva. Gospodje župniki pa so se vsled tega tako razburili, da so poslali v glavni urad proti Zupanu ploho protestov, ki pa jih je i Zupan > spretno odbil — namreč zato, ker od te službe ni več- odvisen. In pa ker jo bo na prihodnji konvenciji ali pa še prej itak izgubil. Matija Jager v Barbertonu je v partizane z vso silo butnil. Toda le v glasilu KSKJ. Tam (v Jugoslaviji! bi bržkone premislil. A tukaj pa protestira, češ, da v Jugolaviji vlada taka vlada, ki je zoper vero, a slovenski katoličani nočejo iz 4'energa tiranstva pod drugega." Kako se Rev. Jager počuti, je razvidno iz tega. da smatra "Titovo tiranstvo še za hujše od prejšnjih Zato naj se uredniku »Glasila KSKJ' prepove vsako propagando" nje v Teheranu. nejše kot v ostalih evropskih tler pričel v začetku svojega deželah. bi imeli Kitajci naš običaj Ameriškim Poljakom je izja- y?f*il. bi se ga letos ne poslu- va"velike trojice" glede bodo-če Poljske bila presenečenje ^ Chicagu je transportni "street cars". So stare, a ven- in eni. ki so posebno užaljeni. s*stem v polomu. Poulične so dar prinesle toliko dohodkov pa je baje tudi governer za "podružabljenje" č ik a š k i h smatrajo, da je bila vbod z nožem v hrbet. Toda Poljska, če hoče bodočnost, mora biti z Rusijo. Clemeneeau, Pilsudski in Padarevski tega niso zapo-padli In sedanjni ministri poljske zamejne vlade v Londonu tudi ne. Papež Pij XII. se je oglasil proti predlogu, da se uvede v Italiji zakon, ki bi dovoljeval razporoke. Cerkev je v tem silno stroga Namreč katoliška cerkev. Druge, ki so bolj realistične. so vsaka zase ta problem že davno rešile. In zdi se. da ga bopo mnogih stoletjih tudi Italija. "Kruha ni," poroča UP iz Italije. Kdor ga ima, ga da naprodaj le na črnem trgu. In tam je kruh silovito drag. Ker ljudje denarja nimajo zadosti, si pomagajo s tatvinami, goljufijami in s prostitucijo. Silno slabo gre sedanji Italiji. "Pod Mussolinijem in Hitlerjem je bilo kar dovro, pravijo mnogi ljudje, in marsikak zavezniški žurnalist jim pritrijuje. Kar pomeni, da zavezniki s svojimi štirimi svobodščinami, postale kot polži, delavska ra- kot še nikdar doslej. Ko bo ja se tre na oglih hi v karah, vojne konec, naj pa občina pre-kadar se more zgnesti vanje in vzame -— starino, ob enem pa vse je slabovoljno. Governer prične vse od kraja "Free en-in čikaški župan pa ta problem terprise" je navihan na vseh rešujeta v palačah, v hotelih in t koncih in krajih. No Grškem sporazum dosežen, toda za kakšno ceno m pod čegavim pritiskom Gibanje, zapopadeno v grfkt osvobodilni fronti EAM in v njeni armadni organizaciji ELAS, ki ga je Churchill razglasil za tolovajsko in troekistično, je nedavno sklenilo sporazum z Krško vlado, ki je na krmilu pod zaščito bajonetov in tankov vojaštva Velike BriUunije. Vzlic obsodbam proti temu gibanju, ki so deževale ib Churchillovih ust in iz angleške vladne propagande, pa se je morala grška vlada z njim vendar pič, dat ličnih vesta samo toliko, koli- globlje kot Churchill? Ali bo- | Rusija je sicer res imela kor o tem čitala v listih. Sedaj do raje ostale na njegovi stra- glavno besedo, toda ona se tu- ni — ne le v borbi proti Hitler- di največ tepe v Evropi. A gle-jevi Nemčiji in proti Japonski, dp bodočnosti Evrope pa je do-temveč tudi v njegovem strem- lQČno izjavila, da naj o nji od-ljenju, da se ohrani stari tra- Ipčuje vsa "velika trojica" in dicionalni sistem privilegijev, pd Francija, ki si jo Stalin želi proti katerim so v bistvu vsta- zp enakovredno v tej družbi li vsi pokreti odpora? - To je veleva/no vitalno 71/Ff TAB A vprašanje, na katere nam Sir f VE) I UDA Walter Citnne in njegovi to- ( ..prj „ stp mj zvestobvih j ppgfedu. Angleške unije ne « .. Ce pridete pred sovraž- bodo ničesar doprinesle k te-. njka, ga morate pobiti! Nobe- nazorov so bili ostali Člani delegacije. Preiskovali so položaj na GrSk*»m pr»«1ran«ko in poročali o svojih dognanjih tako, da »o prali zavoženo Churchillovo-Edenovo politiko. Podpredsednik angleške delavski* stranke Harold Laski je o poslanstvu te delegacije, v članku, ki ga je napisal za ONA, sledeče komentiral: Poročilo delegacije britanskih "Trade Union," ki je šla proučevati razmere na Grškem. je jako nezadovoljiv dokument. Poročilo namiguje, da sile, EAM pokreta pojemajo. To je Poljsko vprašanje rešeno V mu. ako jim bodo strahote za- nega pardona! Nobenih ujetni-strle razumevenje za novi svet. kov! Kogar dobite v roke. vam je zapadel. Kakor so se pred tisoč leti proslavili pod kraljem ki se bo rodil. saj kar se Italijejpa tudi Grči-1 'angleskih unij niso jei tiče, zelo slabo uspevajo. *.n. f g*rškimi poliličnimi Antisemitska propaganda se|prvaki da ^ nodejc zaplesti v v Zed državah čudovito naglo zamotane grške politične raz-šiw Pa tudi mržnje proti za- mere Toda obiskali ^ Agenta morcem je ceždalje več. To po- Damanskinosa. p r e d e d n i ka meni, da ko zmagamo tam, bogrške v>ade generala Plastira- verjetno. Težko bi si bilo misliti drugačem razvoj te zadeve, .. _ ... . . j v kateri uživa grška vlada pod- V tem poročilu je rečeno, da .. ... *. K J poro Velike Britanije, in sicer podporo vojaštva in munici- jo Presenetljivo je tudi, da r PRISTOPAJTE K i SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI 8 E USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET g ČLANOV MO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 | •jT £ £ Komunisti v Italiji so iz ust tu taka vojna, s kakršno je Hi- j sa britanskega ambasadorja —■» Leoperja in britanskega generala Scobieja. Poročilo pripoveduje o grozodejstvih. ki so se pripetila. S poudarkom naglasa, da se britanske čete razočarane nad kritiko, katere so bile deležne v inozemstvu in tudi v Veliki Britaniji. Dokument tudi naglasa. da je ELAS pod dominacijo komunistov, ki najbrže pripravljajo državni udar. Stališče, katero zavzema delegacija, mi je nerazumljivo. Ne zapopadem. čemu je izpustila toliko popodrobnosti — zakaj ni razmotrivala o vzrokih. Ničesar ni povedala o ujetnikih, ki so bili v rokah grške policije, niti o tem, zakaj ni govorila tudi s prvaki EAM pokreta. Saj ije povprašala za mnenje o njemu vse poglavitne njegove nasprotnike. Presenetljivo je dejstvo, da je delegacija brez nadalnjega smatrala, da so izjave Scobieja in Leeperja verodostojne, še bolj neverjetno pa je. da ni napravila nebenega napora, da prouči resničnost Plastirasevih izjav. Želel bi vedeti nekaj več o Plastirasovih zvezah in stikih v času pred njekovim po-vratkom na Grško, ter o vpra- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina s« Zdruien« driiv« (is* a a Chicaga) in Kanado $6.00 •a lato; $3.00 sa pol lota; $1.50 sa žatrt lata; sa Chicago in Cicara $7.50 sa calo lato; $3.75 sa poi lata; sa fciosanutvo $».00. Naslov za list in tajništvo je: 2fi57 Ko* Lawii«lale Aveuue Chicago 23, Illinois 'Atilo Huni, da še danes odme-c ... va njih mogočnost v pravlji- interesu Sov|etske zveze |cah. tako prosiavit? tudi vi (Nadaljevanje) ime Nemca na Kitajskem za ratvozljaiio tisoč let naprej, da si nikoli ne Poleg o vprašanja Poljske so bo "4,ben po- na sestanku velike trojice ned- Ne™ca Predali." vomno precej razpravljali tudi . Viljem II dne 27. julija 1900 o Jugoslaviji. Kralja velika j cell\m Pred odhodom v vzhod- nova knjiiica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. a Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižiea še v II. delu nekaj važnih letnie iz zgodovine 2e-dinjenih držav. v» III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav m Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. *o * iJO« Cen« knjižici i« »amo 50 ceatov a poštnino »red. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2361 S. Lau ndale Avenue CHICAGO 23, ILL. U JI nam poročik) pove tako malo o t^jica ni ^zbil* nazaj, pač no Azij°' zmernosti EAM pokreta v posvetovanjih z vlado. Niti za trenotek ne dvomim o tem, da pa sta Churchill in Roosevelt že prej izrekla željo, da se naj saj glasuje, če ga ljudstvo hoče so bili Citrine in njegovi to- aJi ne ^ uko so ^ sporazume_ variši res pretreseni, ko so si h t| VQjji osvobodilne fron. ogledali grozodejstva. Prepn- te da se y za^ito kraljevih čan sem pa. da dobro vedo, da pravic ^^^ regentski svet, grozodejstva niso bila le na eni y katcrem naj ^ en Srb cn strani — ne glede na to, da je fljvat in en Slovenec. Za za-zadaj za tem obzlerjem tudi še stopaika je bil imenovan dr. temna senca, krutega diktator- Sernec Tito ga je odobril, skega režima generala Metak- i spcr, pa se je s kralJem zaradi sasa. Nikakor ne morem razu- ostali>i dveh meti. zakaj se ni nihče dotaknil teh vprašanj, in zakaj dele- Neustavna skupščina gacija ni storila nobenega na- D yažna ^^ na^ pora. da bi od profesorja AieK- predsednika i n premierja sa Svo losa, predstavnika EAM in bivšiga finančnega ministra, dobila nekaj podatkov o tem, kaj se je pripetilo najbolj Churchilla je bila zaradi zastopstva v skupščini. V sedanji je zastopana le osvobodilna fronta, v kateri so pristaši raz- znamenitim glavam moderne nJh strank toda neorganizira- ni. Zahteva anglosaških držav-Citrine in njegovi tovariši.so nikov je. da se da pravico po-menda odkrili staro in dobro sianskih služb v nji tudi tistim, znano resnico, da je meščanska ki bili izvoljeni v zadnji ju-vojna vedno jako grda stvar, goslovanski parlament pred Osel in še eden Viljem, nemški kajzer, je imel navado na robove aktov, ki jih je moral podpisati, slikati svoje misli. Nekoč je prišel k njemu v grad pruski minister s projektom zakona o varstvu nezakonskih mater. Dokumentu je manjkal samo še najvišji podpis — obenem glavna reč. Xarorit*» knjigo My Native Land ki jo je spisal LOUIS ADAMIČ iz Proletarčeve knjigarne. Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah. ♦ Brez socialistov ne gre V novi koalicijski vladi v Belgiji je 5 socialistov, 2 komunista, 6 članov . katoliških strank, štirje liberalci in eden neodvisen. To jih je tako presenetilo, da so pozabili na to, da je grška vojno.' ako niso sodelovali z okupatorji, ali pa s kvizlingi tragedija le del vseobčne. mno- j Odločilno besedo o tem ima os-go širše drame. Na katero Vobodilna fronta, torej si bo po stran se je v tej drami postavil | starih tradicijah vladne politi« Churchill, nam pa do danes še kp |ahko Vzlic tej koncesiji vedno ni popolnema jasno, če- ohranla večino, ravno vemo, da je proti fašiz-: mu in proti hitlerizmu Proti lI*Peh demokracije obema je že izvedel velike Vzlic kritikam, da je na se-stvari stanku na Jalti imel le Stalin V pokretih odpora v Evropi glavno besedo, da je bila Pol)-šanju, zakaj je britanska vla-jso se rodile nove doktrine in ska "izdana." Vatikan ignori- ran in Jugoslavija izročena "komunistom," je. jasno, da je PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo janičeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 • ' >»»»MI>M#MMMIM»H>#>j da sklonila, da mu bo ugladila nove institucije, s katerimi se pot nazaj v domovino. |bo Churchill le težko sprijaz- ................................................. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENA« SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO I ADRIA PRINTING C0. j Tal. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST., CHICAGO 14, ILL ; PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Sijanji uspeh banketa v Nevv Yorku Dne 7. februarju se je v hotelu Biltmoru v New Yorku vršil banket v zvezi s proslavo štiriletne borbe jugoslovanskih narodov pod imenom "Tri-bute to Yugosluvia — Comme-morating four years of heroit struggle." Poročano nam je, da je prireditev sijajno uspela moralno in gmotno. Za našo re lifno akcijo, pod pokroviteljstvom ameriškega odbora, ji bilo darovano ali obljubljene skupaj $510.000 — nad pol milijona dolarjev. To je rezultat agresivne akcije, ki jo je zavzel naš odbor. Banketa se je udeležilo nac 1000 oseb in primanjkovalo ji prostora še za druge, ki bi se radi udeležili. » Velikanski uspeh te prireditve spričuje, kje so ameriški simpatije in koliko zaupanjt ima naš skupni relifni odbor med Amerikanci kot Jugoslovani. Ameriške oblasti so na klonile našemu odboru nadal-j ni prostor za 10.000 ton nt ameriških ladjah za odvažanj;. relifnih potrebščin v Jugosla vijo. Pomoč jugoslovanskirr narodom sedaj redno prihajt in močna znamenja so. da st bo pošiljanje v kratkem še povečalo. POMOŽNA AKCIJA Chicago, 111. Agilni uradni ki podružnice št. 2 so so sdela vanjem zavednih članov in članic priredili 20 januarja t: 1. dobro uspelo veselico v korist pomožne akcije WRFASSD zakar jim gre vse priznanje Brat Ludvik Katz, blagajnik te postojanke je prinesel v SANSov urad vsoto $305.55, kar predstavlja čisti preostanek U prireditve. Detroit. Mich. za podružnico st. 1 je poslala tajnica Lia Menton znesek $66 00. katerega so nabrale sestre Ka-thie Junko $35.00, Mary Jurca $10.00, Lia Menton $10.00. Marv Rant $7.00 in Mary Knez $3.00. Kock Sprint;s, Wyo. Podružnica št. 5 je priredila zabavo v korist pomožne akcije in SANSa. katere čisti dobiček je znašal $731.96. Polovico te vsote, ali $365.98 je bilo poslano pomožni akciji JPO-SS. a drugo polovico pa SANSu. Cleveland, Ohio. Brat Durn, tajnik podružnice št. 48. je poslal $250.00, kar gre polovico za relif in polovico pa za SANS. SL Louis, Mo. Brat Martin Gialu-si, blagajnik^ podr št. 23. je poslal ček za $200.00 za relif kar je nabrala ta podružnica; od te vsote je daroval Slovenski narodni dom $100.00. Federacija društev SNPJ za zapad-no Pennsylvanijo, je priredila velik shod v Pittsburghu. Pa. dne 28. januarja 1945. Na tem shodu je preostalo čistega $694.00, od katere vsote je 30', namenjeno za SANS, ($208 20) in 70% (ali $485.80 pa za pomožno akcijo. Bridgevil-le, Pa. Samostojno društvo 'Slovenian Mutual Benefit Aid *ociety" je darovalo $25.00, ki je imelo biti darovano na shodu v Pittsbughu. 28. jan. SANSu za politično akcijo spada $7.50, a ostalih $17.50 pa za pomožno akcijo. Ček je poslal John Kvartich, predsednik društva. Milvvaukee, Wis. Tajnica podružnice št. 56, Mary Musich, je poslala znesek S167,00 za pomoč revežem v itari domovini. Federacija 2 >NPJ društev za Milvvaukee in jkolico je darovala $25 00. Jo *eph Radelj je izročil $65.00. car so darovali sledeči: po $10,-)0; Matt Smole in Anton Uj >ič; po $5.00: John Poklar, lohn Jartz, John Rovšek, John F. Gol?, W G. Erman, Louis Bevvitz, John Perme, A Grrasch, in VValter B. Dahl. Sestra Terezija Kajtna je nabrala >46.00 od sledičih: John Dra-jant in žena $10,00. Po $5.00: Frank Zaje, John Ocvirk. Frank Yager in žena, Andy i Henry Andrevvs. s svojimi izkušnjami v mednarodnih in kolonijalnih financah, bil idealni načelnik ekonomskega oddelka Zavezniške vojaške vlade AMGOT>, katero so angjo-ame-rikanski smerničarji namerava? Ii upostaviti v Jugoslaviji po "osvobojenju" dežele. Mogoč« ju je k temu zaključku spodbudila vest, ko je Mihajlovič sporočil v London — preko komunikacijske zveze pod angleško kontrolo — da je s svojimi četniki +4 11 »H................ BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD ; Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. < I H >»»*» I IIHIHIMIIIMl Vprašanje bodoče Avstrije je tudi stvar Jugoslavije in in drugih sosednih držav Vsi ti prispevki so bili sprejeti od časa našega zadnjega izkaza pa do 13. februarja. Vsem darovalcem in nabiralcem naj bo v imenu pomožne akcije WRFASSD izrečena naša najiskrenejša zahvala! PRISTOPAJTE K ;: SLOVENSKI NARODNI I y PODPORNI JEDNOT1 I Ker s o rabi izredno veliko gumija za vojne potrebščine. ga za druge potrebe primanjkuje. Rabi se ga posebno za vojne napore ... Pazite na ovijače v pralnem stroju. Ne devajte preveč perila naenkrat skozi nje. Gotovi boste a pranjem ravno tako hitro in varno, ako devate perilo skozi ovijače v manjših količinah. ru^uc SERVICE com*any or no«th«*n iuinois • a« NAROČITE SI DNEVNIK t Stan« b« ealo leto $6.00, pol leta $3.00 [ Ustanavljajte nova društva. ' > De*«t članov (ic) je traba aa j j | novo druAtvo. Naslov xa list In 4 ta tajništvo ja: | 2657 S. Lawndale An. CHICAGO 23, ILL. MMMtM#M»M»IIM>IM»( Casniška agencija ONA poroča, da je konferenci "velike trojice," ki je imela svoj zadnji sestanek na Jalti v Krimeji, jugoslovanski maršal Tito sporočil nekaj zahtev osvobodilne fronte, med drugim to, da mora biti Jugoslavija udeležena v vsaki organizaciji za okupacijo Avstrije Daje piše: Bodoči režim v Avstriji je za Jugoslovane velike važnosti — morda celo bolj važen kot teritorialne zahteve, ki so zelo zmerne, katere bo stavila glede nekaterih predelov v okolici Celovca. Titovi pristaši, ki so očividno pretežna večina Jugoslavanov,* smatrajo, da je zanje veliko važnosti, da neodvisna Avstrija oživi kot narodna država. Ta država je neizogibno potrebni element bodoče demokratične ureditve predelov cetralne Evrope. 2e od vsega začetka so polagali Titovi pristraši veliko važnost na pridobitev avstrijskih proti-fasistov, katere so radi sprejemali v svoje vrste. Več manjših oddelkov se bori v Ti- j tovi armadi in so se dobro izka zali v bojih. Zahteva Jugoslavije, ki hoče biti udeležena v okupaciji in administraciji Avstrije, je seveda odprla tudi vprašanje udeležitvo drugih sosedov Av-strije. Gre tu pred svem za Čehoslovaško in. vsaj do gotove mere. tudi za Fraccijo. Kot znano, zali te vajo Francozi, da se vsi zedinjeni narodi udeležujejo vseh skupnih evropskih zadev. Glede Cehoslovaške je menda treba reči. da so čehoslovaš-ki prvaki proti temu. da se uvede v Avstriji takoj od začetka trdo okupacijsko vlado Baje bi jim bilo ljubše, da se da proti-fašističnim elementom priliko, da ožive med avstrij skimi masami staro in še vodno živo nasprotstvo proti "an-schluss-u." Toda tudi Cehoslo vaška bo zahtevala svoj pra vični delež in vpliv pri oblikovanju temeljev, na katerih ho zgrajena bodoča Avstrija. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1945 je v tem letu tu in starem kraju edina slovenska knjiga, namreč KNJIGA, ki je posvečena borbi osvobodilne fronte /a novo, demokratično, federativno Jugoslavijo in združeno Slovenijo. Tam izhaja iz osvobodilne fronte veliko gradiva dan za dnem. teden za tednom, toda Ic v časopisih, ki se tiskajo v skrivališčih, da jih naciji in pa kvizlingi ne ugonobc. A knjig, kot je ta koledar, pa jim v takih okolščinah ni mogoče tiskati. Kaj pomeni borba v našem starem kraju? Odgovor dobite v raznih spisih v Am. druž. koledarju, letnik 1945. ki stane $1.25, s poštnino vred. Poleg spisov iz starega kraja, kjer sc ljudstvo bori, trpi in umira z vero "v boljši, lepši svet", so v tem koledarju povesti, zgodovinski spisi in članki naših tukajšnjih delavcev. i Ameriški družinski koledar je pohvalno omenila večina slovenskih listov v Ameriki in nedvomno bo vzradostil tudi naše ljudi preko morja, čim ga jim bo mogoče poslati. Nekaj izvodov ga morda sedaj že imajo. Naročite si ga. da ga pošljete svojcem, kadar bo do tja pošta spet odprta. Priporočite ga znancem in prijateljem, ako ga še nimajo. Koledar je vezan v platno. . Cena $1.25. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Ldwndole Ave. CHICAGO, ILL. A Yugosluv Weckly Devoted to the Interest of the Workers e OFFICIAL OKGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION • CO-OPERATIVE COMMON VVEALTH NO. 1954 Pttolished w»«klf «t 2901 S«. L«w.d*U Av«. CHICAGO 23, ILL., Fcbruary 21. 1945 VOL. Xfc. CONDITIONS IN ITALY AFTER LIBERATION VERY CONFUSING The current condition of IUiIy is a poor advertisement for Anglo-American statesmanship. Not on)y are eold, hunger. and disease ram-pant, but reports from ali parts of the liberated area speak of a wave of erime and juvenile delinquency. Herbert L. Matthews has recently cabled the New York "Time«" from Sicily: "Eighteen months after its liberation this island is half-starved. wretched, and rebellious, a prey to grave civil disorders." According to this source, the troubles range from brigandage to draft riots to "virtual insurrections." An uprising in Ragusa and Agrigento provinces early this year ended with at least thirty-six dead and eighty-five vvounded. Reports like this remind us that the necessity for preventing anarchy was one excuse for follovving the principles of continuity in Italy, for upholding the Royal House. and for maintaining in office local Fascist funetionaries unless their reputations were cspecially nialodorous. The promises of lavv and order must now seem as ironical to the Italians as the promises of food. • * » In Sicily one cause of unrest and possibly a cause of disorder is the separatist movement, whose leaders are seeking to have the island made an independent, sovereign state, after vvhich they vvould be vvilling to federate vvith Italy. Mr. Matthevvs reports that this movement cuts aeross aH party lines. It supporters claim that ever since the Risor-gimento they have been exploited and neglected by the government at Rome. vvhich has hindered industrial development and done little or nothing to relieve agricultural distress. Hovvever, it is noteworthy that the "financial backbone of separatism and its chief leadership" are sup-plied by the big landlords Since one of the most vital needs of Sicily is a subdivision of the big estates, this group may vvell be moved by the fear that some future left -wing Italian government vvill move to expropriate them. a long with the landlords of the mainland. With "independence" the island vvould almost inevitably come under British influencc. and British govemments are notoriously tender fcf landed interests. Mr. Matthevvs does not mention this point or, perhaps because of the censorship. the strongly held belief of many Italians that the British have given aid and encouragemcnt to the separatist*. But the analogy he draws between the s^paratists and the Mosclm League in India, with its demand for Pakistan, is suggcstive thi mnrn m umu un the wind kjuO*£H»A p SCCMnrtC ££S£AftH otftvrc MUMEN kHXL MfM lM Oftli -ATICHR INVtX*H6 THI UJ* v* U6U1 MACHHUti ,'JiO RKH»fft*i* £ F PET- it/Ve SK\LL ftuM oexTYKiry From TIIK NATION Give ME U&ERT\ ro KWOW, TO UTTtd, ANDTDARuUt F«EELY ACčOftPlKJ^ T& MV COUSClENCE, ABOVE ALI. LIBERTIES ♦ RMIIP LASO«. IN U.S. MAS cvt M HALf 6ifWCEN K*0 AND »9*X tod cml te CSATAMV rut HAT yoo bor »VAS MA0C. L*JC** SAMt k/OAkw*3 COsJOrnOM« If if 0CA0 1hC l*jo* HAT labf L. iook ij- »AlSlST čm iT/ TWO FUNDS... LABOd HO8lLS-Pi6HTS-4WP0ttfSfiCWP$ / CCiMUT/ Since the beginning of mankind tvvo forces have made themselves evident in ali of mans consciousncss. a force of construction and a force of destruetion .. . these powers have made themselves manifest in man s endeavors and have reflected themselves in his vvork. Where the force of destruetion is felt, there is greed and hate ... Where man seeks to destroy the works, the rights and privileges of other men for his ovvn aggrandizement. selfishness abounds. In the iorce that guides construction is unselfishness, is found the desire to aid and to alleviate ... to extend to ali mankind the rights and privileges of freedom ,.. to help in securing those things vvhich bring bene-fits to aH people. It iS an interesting observation to see these tvvo forces at vvork On one side. vve see the activities of the National Tax Equality Association. an organization collecting funds for the purpose of dejtroying the cooperative movement. The men vvho are behind the NTEA are utilizing the force of destructiion for selfish purposes; thev are vvont lo vvipe the cooperative from the economic scene of American life because it threatens to curtail their hitherto unimpaired gathering of huge profits from the labor of others. VVhile on the other hand a constructive force is at vvork. Monics are being collected by the cooperatives themselves. not for the purpose of destruetion, but for the purpose of construction, of building nevv hope In the hearts of men, vvho, because of devastation and greed, have little hope. This effort on the part of the cooperatives of this eountry is THE FREEDOM FUND vvhich vvill be used to re-establish cooperatives and cooperators in the war-torn areas of Europe and to aid in bringing security and comfort to men regardless of race. color. religon. or politics. These tvvo funds ... one to destroy, the other to build ... clearly indicate the positions occupied in the economic life of the vvorld by the cooperative movement and its antipode, the National Tax Equality Association. • Wherefore by their fruits ye shall knovv them " (Matt. 7:30). — Producer-Consumer, Amarillo, Texas. "1 STOMACH PLUS 1 PURSE EOUALS 1 CUSTOMER Two Explanations of Anthony Eden Why Are the British Troops in Greece By SCOTT NEARING « *f ' h •I 'i/* j>. ji'.. Foreign Secretary Anthony Eden vvas explaining the Greek civil vvar to the British House of Commons. | What vvas our purpose in going to Greece," he asked. He then an-, svvered his ovvn question: We scen. nothing for ourselves in Greece. I Neither strategic advantage nor economic advantage nor any other advantage of that kind at aH. ln ! this aetion vve are taking vve have no ulterior motive vvhatever. 1 i don't knovv why some members should be always so eager to think that vve have some sinister pur- j pose. Could a denial be more svvccp ing? Britain is in Greece neither for strategic nor for economic advantage. but only to see that lavv and order is maintained so that relief may be distributed. Anyone reading this paragraph of Eden's speech vvould conclude that British troops vvere fighting in the Greek civil vvar for purely altruistic pur-poses. Eden's next paragraph sounds a very different note, hovvever. "Of course it is true that vve have an interest in the Mediterranean. That has never been denied by anyone." What is Britain's Interest in the Mediterranean? First, and qult* incidentally, the Mediterranean countries produce a great variety of semi-tropical fruits and vege tahles and considerablc quantitles of minerals. In exchange for these ravv materials thcy take manufac-tured goods. The Mediterraneafi basin is a profitable trade aren for vvhich Britain, France, Oerman> and other manufacturing countries have long competed. But the Mediterranean is far more than a trade area. B6yond its eastern shores, and stretchlng awa> into Persia and Arabia, lie some of the richest knovvn oil reserves. It is largely from these reserve* that British industry vvill be lubri-cated, and British transport and the Royal Navy vvill be fueled in the postvvar area. Thus the Mediterranean is the seaway to West Asian oil. The Mediterranean plays yev another important economic role: it is the seaway from Great Britain to India, Malava and China. This empirc life line vvas safe-guarded in the past by British control df Gibraltar and Suez and by the British Mediterranean fleet. But the development of aviatlon makes it possible for planeš basen on parts of North Africa, South Furope, Sardlnia, Sicily, Cypress, Crete and the smallcr Greek islands to make vvater transporta-tion through the Mediterranean cxtremely hazardous. In an avla tion era, the India life line i. threatened by an unfriendly povver in North Africa, Italy, Greece. Palestine. Trans-Jordania or any part of the Mediterranean basin vvithin bombing distance of the life line. Axis control of Italy, during the early stages of the present vvar. forced British commerce to move around Africa and aeross the Atlantic via Panama to reach the Fat East. The expericnce vvas costly and has taught its lesson. Never again can British imp4rialists per-mit an unfricndly government to dominate any essential part of the Mediterranean basin Greece is an essential unit in Mediterranean control. And if // ABLE EDITORS OF "SPADE" EXAMINB "THE ARITH.METIC OF FARM PROSPERITY" AND ARRIVK AT SOME INTERESTING RESULTS "Spade" is the intriguing name of a VVashington publication edited by a group of elever vvriters vvho are primarily concerned vvith ihe problems of the farmer, but are convinced that the interests of the iarmers and the industrial vvorker are inextricably intertvvined Recently the editors of "Spade" dlscussed "the arithmetic of ^farm prosperlt>'," and the article attracted so much attention that it' tias been re produced in pamphlet form. It is packed vvith authenticated figures and sound logic and is worthy of the attention of aH vvho are thinking about the economic future of our country. Here are a fevv extracts: • • • " 'G. I. Jocs' have » post-vvar plan It's simple: Sv* eethearts. Jobs prosperity. America can deliver on the svveethearts. but Is not so sure of the rest. Most Americans, according to a Gallup poli, expect unempoly-ment anrl depression. Thafs like looking lo death and destruetion. "And it's a sorry ansvver. to yesterday's 11.000.000 kids, vvho are going through the fiery furnace of vvar the rest of us have escaped "Nor does it have to be the answ*r. The outeome vvill depend on vvhether America s quarreling groups of farmers. labor. business. commerce, industrv and the professions c^n build brtdges of und^rstArtdthg to each other. » ♦ t "One of the most important of these bndges is betvveen the farmers and vvage-earners. Together they make up more than four fifths of the population. If this bridge ean'i he huilt, the Yanks have a sad home-eoming ahead of them. " Spade' has dug through the rubbish of propaganda for facts needed for the bridge. and the facts indicate that the stomaeh js the approach to this bridge of understand ing betvveen farmer and city vvage-earner. *'Partly full stomachs bring depression. Whatever it takes to keep them full of good. nourishing food is good business for the farmer. Anything that prevents full bellies is had business. "It takes more than a stomaeh to make a customer for the farmer A purse. fat enough to buv a stomaeh full. is required. too. Aside from that. the etistomer may look like a Mrthodist or^ Mohammedan, a business man or a boilermaker, a Republican or a Democrat—It doesn't matter. r F The essentjals are a stomaeh and a purse. Ntf customer is bigger than his stomarli. and no stomaeh is bigger than its owner's purse." • • • Then the editors of "Spade" proceed to submit figures " The aver-age city family of 3'2 perso is should have at least $700 a year for food That is $13.50 a vveek for groceries. aH bought at a store. If it seems a lot. try it sometime. "And to have that much food, more than Uiree gmes that amount of total income^is required. The family hreadvvinner needs at least $44 a vveek in vvages or about $2,3(10 a year. In terms of a 40-hour vveek, it means about $1.10 an hour. "To many farmers, sueh a vvage seems altogether too much. Maybe it is. But it takes that to keep city vvorkers buying their stomachs full of food. Anything less than that »s had farm htisiness." —Labor. From ius little farin in the Chicago Tribune building Alex Small vvent to Nevv York. This is from one of his letters home, published in the Tribune of January "The very sight of the Nevv York crovvd antagonizes the visitor vvho has come into Nevv York from his farm or small tovvn on the Western ' plains. These frizzy heads, these j broad, brutish Cheekbones, these lurtive, piggy eves. these slack : mouths—the vvhole muffin-faced race* vvhich he sees in the Nevv York subway—hovv different from the vvell-marked features of his neighbors back in Iovva or Kansas. So comes the conclusion that Nevv \ ork is an alien face inside the United States." In its issue of January 8 Business Week reported that Republic Steel had settled out of court 192 damage suits, totaling $300.000 for the deaths and injurics of C.I.O. vvorkers in the Mcmorial Day massacre of 1937. A£ far as vve ci>n learn. this vvas a clean scoop. I Despite the nevvs value of the, story, none of the New York nevvspapers mentioned it, nor did Times or Nevvsvvoek. Best and Company closed its St Louis store on January 13. The Post-Dispatch said the reason given by the company was "increased business. vvhich it vvas unable to cope vvith in inadequate business quarters." - Mrs. John T. Batten of Birming- j ham, Alabama. chairman of the pan-American study committee of j ! the American Legion Auxiliary, | told the national executive committee on January 11 that the twenty Latin American countries j ' aH have a republican form of j government, thcy ali officially I rccognizc the existence of a common democracy throughout the Americas. and aH have the same deep-rooted love of hberty.M By hc»ck! Sears. Roebuck's nevv spring and summer catalogue. Just out, has tvvclvc pages of "dress and leisure" slacks. but not one pair of men's overalls. Wheeler Raises a Ouestion Montana s Senator Burton K. Wheeler drcw the fire of administration forces—as he undoubtedly k nevv he vvould—vvhen he declared that the demand for "unconrfitional surrender" of Germany and Japan is prolonging the vvar and cost ing American lives. Even Britain's Prime Minister Churchill commented upon Wheeler's statement and, vvhile expressing doubt as to its correctness. »nsisted that the vvar vvould be prolonged until Germany does surrender unconditionally. We believe, and it appears that Churchill suspects, that the vvar vvill last longer if Germany must be utterly beaten And we don't think there should be any question on that point. Hovvever. there is a question vvhen vve ponder vvhether it is ne-'•essary or vvorth vvhile to pay the priče for unconditional surrender. The Socialist Party, in its 1944 platform, likevvise stood against unconditional surrender. That document submitted as an alternative a demand for a "peace offensive" aimed at the conscience of the German people and designed to effect the overthrovv from vvithin Gcrmany of the Nazi fanatics and military Junkers. We don't exactly knovv vvhat Wheeler proposes. and his failure to offer a positive program for peace is a vveakncss in his criticism. rerhaps he thinks that the allied nations can do business vvith only a partly-beaten Germany. And perhaps vve could at that—if the purpose ot the victorious alliance is to establish economic Justice and oquity vvithin and betvveen nations. But if vvhat is intended is another era of labor exploitation at home and the establishment of a group of nations vvho vvill use their povver to control a vvorld economy, then the ruling nations better either let Germany in on the racket or keep that nation helpless for a !ong time—Reading Labor Advocate. // Pitiless Publicity" Is the Ansvver We have a great deal of respect for Stuart Chase, an economist vvith a progressive outlook, vvho expresses himself in language ordianry lolk can understand. We can't fully agree vvith him, hovvever, in his recent declaration that American democracy is in danger of being an-nihilated by vvhat he calls "pressure groups"—labor, agriculture, business and others. Since the adoption of our Constitution. government — national. Ltate. municipal—has been subjeeted to that kind of "pressure." In other lands, govemments have had the same cxperience, every hour and minute of their existence. Our notion is that aH "pressure groups" should be subjeeted to "pitiless publicity." Then, if the cause is good, it vvill vvin popular support; if it isn't good, it won't get very far. Organized labor vvill agree to that. It claims the right to present its vievvs to legislative bodies and government officials. Thus, it exer-cises its "right of petition" in the open, vvhere evcry man can see and hear and understand. To attempt to deprive labor ancfNotker grii^s ^ Itfriat fi as a vvhole is dependent upon British Mediterranean supremacy "That has never been denied by anyone," as Eden so correctly stated, and never could be denlen by anyone so long as the British empire is built largely upon the exploitation of substandard Asiatie labor-povver medical care for all americans Surgeon General Thomas Par ran of the Public Health Service has been studying health and hospital problems for many, many years. He is probablv as vvell informed as any man living. In his annual report, Dr. Parran suggests that Congress provide a "net-vvork of hospitals" vvhich vvill make "the latest developments of medical science available to ali." Altogether, there vvould be 2,-400 "health eenters,M placed at vvhat may be called "strategic polnts" and they be "tied Into a system of rural distriets and base hospitals." It's an ambitious plan and it vvould cost plenty of money—pos-siblv as much as vve spend in a vveek on the globa I vvar vve are novv fighting—but It vvould save lives, not destroy them. — Labor. Knovvledge,* like religion, must hc "experienced" in order to be knovvn—E. P, VVhipple. Colorado's 40.000 old-age pen-sioners this mont h recCfVed an extra dividend of $2.000.000. That vvas the amount of the surplus left in the state's pension fund at the end of last year The lavv requires it to be distributed pro rata. Festung Europa: Certificates of German birth used to be one of the highest-priced articles on the black market in Poland, but reports are that the bottom has r^ropped out of the market. . . The Nazi authorities in Czecho-slovakia have recently decreed the death penalty for selling civilian clothes to German soldiers. . . Last month saboteurs visited an Oslo factory vvhich had been making pullovers for the German army. After doing their job they carried avvav 1.845 kroner in currency. They later returned the money with a note expressing regret for the "mistake" and stating that they realized it vvas not up to them to confiscate profits deri ved from serving the Germans. since that vvould be done more effectively vvhen the time vvas ripe 'Big Steel' After Western Plants The United States Steel Corporation announced that it is ready to open negotiations vvith Uncle Sam for the purchase or lcase of government-ovvned steel plants at Fontana, Calif., and Provo, Utah. The negotiations vvill be vvatched vvith interest by members of Congress from Western states, some of vvhom have voiced fear that if the plants fall into the hands of Lasterners—particularly the most povverful member of the steel com-bine—they vvill bc closed dovvn or operated on a limited scale. The Utah plant, built at *a cost of $200,000,000, is novv operated by a subsidiary of "Big Steel," vvhile Henry J. Kaiser runs the plant in California, vvhich cost $100.000.000 Kaiser said the Fontana plant "is not and vvill not be for salo," and that he vvould put in a bid for the Utah plant. ' Big Steel" officals said that an outlay of about $85,000,000 yvill bc necessary to plače both plants In commercial produetion. Strange Doings In California rLos Angeles, January 30 Politically California is one of the liveliest states in the union— a state in vvhich "anything can happen"; it has been the scene of some fantastic political shenani-gans during the past fifteen years. Even seasoned political observers. hovvever vvere stunncd by Governor Warren's message to U>e legislature on January 8. Boldly seizing the initiative. the Governor has proposed a liberal, if by no means comprehensive, soc.al program. Among its items are a com-pulsorv hcalth-insurance bili, large plans for preventive medical care, the establishment of a school of industrial relations at the Univer-sity of California, the creation of a commission of inquiry into race relations, and a liberalization of unemployment-insurance legislation.' including — miracle of mir-acles|-rfui extension of unemploy-ment-itMiranče beneflts to agricultural vvorkers. Since as late as 1942 persons vvho advocated the inclusion of agricultural vvorkers in the unemplo.vment-insurance program vverr automatically de-nounced as "Communists." a prac-tice in vvhich the Governor actively participatcd. it is small vvonder tiiot his message has been referred to as a "bombsheir* that "rocked the legislature." Coupled vvith the Governor s sudden and total; re-versal of attitude on the Japanese evacuee qucstion, his message is important political nevvs, and has been so interpreted in the West. To appreciate its effect one should realize that it came as a distinet surprise to most factions, including appar«ntly his ovvn stand-pat Republican backers, and is markedly at variance vvith his 1943 program Lnd, indced, vvith his entire politi-' cal record to date. Unquestionably the dccisive \ fr.ctor in this sudden reversal vvas the November, 1944, eleetion. There can be no doubt of the current liberal trend in California politics—the peojrie gave President Roosevelt a pluralty of 500.000— and Governor Warren apparcntly read the meaning of the eleetion correctly. Prior to November he had given no hint of the kind of program he intended to sponsor, I but betvveen the eleetion and January 8 he seems to have de-termined to make a bold bid for liberal support. His program shovvs evidence of hasty Improvisation; the compulsory hcalth-insurance icgislatioa, for example, has not yet been drafted. It also indlcates that the Governor, an ambitious man, is playing for national stakes. His message vvas quickly interpreted on the West Coast as a bid tor reeleetion in 1946 as the neces-sary pre-condition to capturing the Republican nomination for the Presidency in 1948. —Carey McWilliams in The Nation IP' juf war criminals There must be no compromise in our stand on the punishment of var criminals. Already tvvo good nen have been lost to the United Nations War Crimes Commission because they insisted that neither the political status of the eriminal nor the nationality o^ his vietims rhould protect him from justice. If the hundreds of thousands of • helpless German Jevvs — men, vvomen, and little children—and the courageous anti-Nazi Germans vvho have fallen vietim to Nazi torture and cruelty are not avenged,' then one main objeetive cf this vvar vvill remain unfulfilled. There has been a sinister tendcncy on the part of both the State Department and the British Foreign Office to eliminate from the vvar its ideological essence and reduce it to a mere clash of military povvers. Under sueh an interpreta-tion the sadists vvho carried through the shocking brutalities in Poland vvill be run \to earth but the master minds vvho designed the erime of Nazism itself vvill go free. If this is a peoples' vvar and not just a vvar of states and govemments, novv is the time for the people to speak. Their pressure has nlready forced statements from Richard K. Lavv for the Foreign Office and Joseph Grevv for the State Department, although it has not put back on the War Crimes Commission Sir Cecil Hurst and Herbert C. Peli. —The Nation. VVomen Given "50-50" Chance to Keeo Jobs ALBANY, N. Y. Ftb. 7—Womcn vvar "vvorkers have only a "50-50" chance of holding on to their jobs vvhen the shooting stops, according to Edvvard Corsi, industrial com-missioner. A survey of employers, he declared, shovved a "clear tendency" on the part of many employers to clrop vvomen as vvar contracts are terminated and retain men. British Produce Food In 1938, Britain produced only a third of its food supply. Today it is producing about two-thirds and has installed farm machinery to the tune of $400,000,000. \