Za zadovoljevanje večine skupnostmi) potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
Novejši druibcni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeti naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXIV. — VOLUME XXIV. JULIJ—AVGUST 1973 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Eudid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 7.-8. NUMBiR 7.-8.
IN POSLEDNJA PRILIKA!
Do 15. oktobra imajo vsi tisti, ki so ilegalno v Kanadi, ali so prišli sem le na obisk in ostali tukaj brez dovoljenja (brez: "Status of landed im-migrant"!), da se prijavijo nča najbližjem imigracijskem uradu, ali pa na uradu oddelka "manpovver" ter tako urede svoj status, kar se tiče vseljevanja, brez da bili kaznovani. Povrhu tega so nova določila za vse take toliko olajšane, da jc prav gotovo, da bodo dobili dovolilnico za delo in stalno naselitev.
Če bi se vseeno zgodilo, da bi bili zavrnjeni, obstoja za nje možnost priziva. Po 15. oktobru vseh teh možnosti za vse one, ki so bili že tu pred 1. novembrom lani, ne bo več!
Zvezna vlada je storila velik korak naprej, da vsem takim olajša in končno uredi položaj prebivanja. Ta poziv velja vsem "Slovencem in Slovenkam v Kanadi, ki tukaj žive in delajo ilegalno, verjetno za nižjo plačo, kot bi jo sicer lahko dobivali. Na vseh teh je sedaj, da se te možnosti poslužijo in store s svoje strani vse, da si tako pravno urede bivanje tukaj.
Opozoriti vas hočemo, da so vse te prijave brezplačne, če vam jih urede uradniki federalne vlade!
V današnji številki našega lista si oglejte tozadevni razglas federalne vlade.
Ureništvo Slovenska države je pripravljeno vsem takim tudi pomagati. Ce imate še vseeno kake pomisleke se prijaviti, kličite nas in skušali bomo urediti gotov dan, ko bi federalni uradnik prišel med nas in bi se lahko ob tisti priliki prijavili in vse uredili. Kličite na uredništvo, ki vam bo rado dalo vsa podrobna navodila!
Urednik
BODIMO VEDNO SAMO SLOVENCI!
Slovenščina kot materinski jezik v Kanadi
Med podatki ljudskega štetja v Kanadi 1. 1971, ki jih objavlja Dominion Bureau of Sta-tistics v Ottawi s precejšnjo zamudo, je tudi zvezek, ki prikazuje razdelitev prebivalcev po njih materinskem jeziku. Ker smo Slovenci sorazmerno majhna skupina, ni uspelo Slovenski Narodni Zvezi, da bi bila slovenščina posebe omenjena na tiskovini za ljudski popis. Ker večina Kanadčanov niti ne ve, da "jugoslovanskega" jezika ni, je moral vsak Slovenec, ki je izpolnjeval pole, posebej napisati slovenščino v kolono, ki je bila prazna. Število oseb, ki so zapisale slovenščino kot materinski je zik, je daleč od resničnega stanja, saj bi primerjava s številkami priseljencev, ki so prišli v Kanado po 2. svetovni vojni kot odrasili, pokazala, da jih je bilo več. Navedene številke so: Celotna Kanada	6.415
Nova Scotia	20
New Brunswick	5
Ouebec	360
Ontario	5.105
Manitoba	270
Saskatchevvan	70
Alberta	240
British Columbia	350
Ker kaže ista tabela tudi številke za tiste, ki so izjavili, da je njih materinski jezik bodisi hrvatski bodisi srbski in ker so Hrvati in Srbi bolj dosledni v uveljavljanju svoje narodnosti, je upravičena domneva, da se je veliko število Slovencev zadovoljilo z oznako "Yugo-slav" tudi za materinski jezik in so med 41.690 osebami, ki so
V sedanjem stoletju smo Slovenci doživeli razpad že dveh državnih organizacij, v katere smo bili vključeni. Po prvi svetovni vojni smo bili priče pogreba stoletja stare habsburške Avstrije, ki so jo v njej živeči Slovani zaradi njene velenemške šovinistične protislovanske politike imenovali "ječo narodov". Slovenci nismo žalovali zanjo, ampak smo navdušeno sprejeli novo SHS — seveda do 1. decembra 1918 brez kraljevine Srbije in Črne gore, v Zagrebu pa so že 5. decembra, torej le štiri dni po prvem velesrbskem državnem udaru — še pred formalnim nastankom države — enostranskem in izigranem "zedinjenju" SHS s Srbijo izbruhnile kravave demonstracije proti prvi belgrajski vladi. Slovenci smo takrat verjeli sihenskim melodijam o "bratstvu" in enakosti v novi državi.
Drugi razpad v tem stoletju smo doživeli aprila 1941, ko smo po bliskovitem Hitlerjevem napadu na prvo Jugoslavijo iz že dušečega "bratskog zagrljaja" na ših južnih bratov čez noč padli pod trojno zasedo našega ozemlja: bili smo razdeljeni med tri tradicionalne sovražnike slovenskega naroda, Nemce, Italijane in Madžare.
Ko danes že po precejšnjem časovnem odmiku onih dogodkov kritično presojamo zadržanje ljudi, ki jim je slovenski narod dal mandat za vodstvo narodne politike, moramo priznati, da nam je v obeh primerih — ob razpadu habsburške monarhije in kraljevske Jugoslavije — manjkal odločilen faktor, ki bi takrat mogel zaobrniti razvoj zgodovinskih dogodkov v našo korist, manjkala nam je zavest državnega naroda.
Niti po zintrigiranem "zedinjenju" niti po zgoljufani vidov-danski ustavi, ki je iz federativno organizirane države Slovencev, Hrvatov in Srbov prešla v cen-tralnistično in unitaristično kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, nismo Slovenci nikdar zahtevali kaj več kot neko megleno avtonomijo. Dosegli pa smo konfinančijo naših najvid-ljev, prestavljanje naših najvidnejših izobražencev na jug, prepoved slovenske zastave, prepoved imena Slovenije in Slovenec, trganje Cankarjevih slavospevov slovenski zemlji iz slovenskih učnih knjig.
Tudi med drugo svetovno vojno, ko se je trhla državna stavba Jugoslavije v nekaj dneh sesedla v razvalino, so se slovenski politični voditelji kljub za slovenski narod katastrofalnim izkušnjam iz preteklosti in brez nikakršnega utemeljenega upanja za boljšo bodočnost v skupni državi krčevito oklepali ideje o kontinuiteti Jugoslavije, ki je vse do danes na vseh programat-skih izjavah na prvem mestu, Slovenija pa vedno kot federativna enota v skupni jugoslovanski državi, torej vedno v odvisnosti od skupnega središča v Belgradu.
Toda spričo odločnega in že odkrito sovražnega zadržanja Hrvatov do Jugoslavije, smo danes pred usodnim vprašanjem: Kako dolgo še? — in ko bo nastopil zgodovinski trenutek drugega in to pot gotovo zadnjega razsula Jugoslavije, si moramo odgo
izjavile, da je njih materinski jezik neobstoječi ""jugoslovanski" jezik, večinoma Slovenci. Upati je, da se bomo Slovenci v Kanadi počasi naučili izpolnjevati tiskovine kot odgovarja resnici, ne pa napačnim predstavam uradnikov statističnega urada.
voriti še ne usodnejše vprašanje: Kaj bo takrat s Slovenci? Ali nas bodo dogodki že tretjič v tem stoletju našli nepripravljene?
Vemo, da so zunanja ministrstva in vlade velesil dobro informirane o zahtevah Hrvatov? Vprašanje časa je le, kdaj bodo-velesile napravile križ čez ta mnogonarodnostni konglomerat, kjer koristi prizadetih narodov zlasti Slovencev in Hrvatov, ne težijo proti skupnemu središču, ampak silijo proč od njega. Velesile vedo, da jc Jugoslavija umetna zgradba brez skupnega cilja, brez skupnih interesov, brez enotne jugoslovanska narodne zavesti, brez katere ni ljubezni do države. Kjer pa ni ljubezni, tudi ne more biti pripravljenosti na žrtve, kadar je država v nevarnosti.
V	domovni ima narod vezane roke. Ne more svobodno izraziti svoje težnje po državni neodvisnosti. Upanje Slovencev v domovini smo mi, ki živimo v svobodnem svetu. Slovenci v domo-ni vedo, da je Jugoslavija obsojena na smrt, da so jo že ob njenem nastaku obsodil na smrt oni, ki so po letu 1918 v imenu neke namišljene "narodne edinosti" odrekali narodno individualnost nesrbskim narodom in vsilili državi centralizem, po letu 1945 pa v imenu prav tako namišljene "enotnosti delovnega ljudstva" preko centralizirane Komunistične partije kljub formalni, ustavno zagotovljeni "nacionalni suverenosti" posameznih "republik" ta centralizem še poostrili. Odvrnitev v stalinizem in S tem odmik samostojnosti slovenskega naroda v danes megleno in negotov bodočnost.
V	emigraciji obstoja tkzv. No-rodni Odbor za Slovenijo. Ker je "narodni" odbor, je njegova prva dolžnost skrb za bodočnost Slovenije. Todo do danes še nismo brali, da bi ta "narodni" odbor za Slovenijo vladam Združenih Držav, Velike Britanije. Francijc, Sovjetske Zveze in dragim v imenu slovenskega naroda sporočil, da Slovenci hočema lastno slovensko državo. Nasprotno, ob vsaki dani priliki hiti pred vsem svetom prisegati zvestobo Jugoslaviji. Do danes pred mednarodnim svetom še ni nastopil kot "slovenski" narodni odbor, ki dela za svobodno slovensko državo.
V	hrvatskih listih iz vsega sveta najdemo poročila in fotografije o manifestacijah hrvaške mladine v tujini, iz Buenos Airesa, Chicaga, Toronta, Melbourna, Mucnchena itd. za samostojno hrvaško državo. Tudi v domovini Hrvatje kljub komunističnemu terorju ob kakršnikoli priložnosti in na najrazličnejše načine javno izražajo svojo trdno odločenost doseči narodno neodvisnost v lastni hrvaški državi. Znan je nastop hrvaških grverilcev okrog Bugoina v Bosni brali smo o u-mora jugoslovanskega poslanika v Stockholmu, vsi veliki svetovni časopisi so prinesli poročilo o pobegu na Švedskem obsojenih mladih Hrvatov v Madrid. Nismo zagovorniki nasilja, še manj umorov, ker je terorizem način komunistične partije za nasilen prevzem oblasti in vzpostavitev rdeče diktature, ki vedno pomeni smrt svobode, tako narodne kot osebne. Toda jugoslovanski komunisti se ne morejo zgražati nad temi izbruhi nasilja saj je njihova pot do oblasti tlakovana s stotisoči nedolžnih žrtev in zalita z rekami krvi. Končno pa so tudi taka teroristična dejanja hrvaške mladine izraz volje hrvaškega naroda za osvoboditev.
PRIMITE TATU!
July 13th, 1973
Thč Right Honourable
Pierre Elliot Trudeau
Prime Minister of Canada
House of Commons
Ottawa, Canada
Dcar Mr. Prime Minister:
On behalf of the executive of the Canada Ethnic Press Federation, representing 98 ethnic newspapers form coast to coast vve are vvriting to you to express our great conccrn over the alleged conflict between the Hon. Dr. Stanley Haidasz, Minister of State Responsible for Multiculturalism and Bernard Ostry, Assistant Undersecretary of State for Citizenship, as publicised in a series of articles in the Toronto Globe and Mail.
This series of articles, which originally concentrated on the inter-nal relations between Dr. Haidasz arid Mr. Ostry was follovved by stories related to Mr. Mclnnis and Dr. Haidasz, and lately tried to involve a member of Dr. Haidasz's family. Ali that was published lately with respect to the above appears to us as a concentrated effort to diseredit the entire multicultural policy and to achicve this indirectly—by attacking the Minister of State, Responsible for Multiculturalism.
As for the personal aspect of the above matter vve feel that the series of articles based on hearsay served no other purpose but to stir the passions by way of involving innocent members of Dr. Haidasz's family into this matter.
As for Multiculturalism, it scems to us that the Government Policies on Multiculturalism, introduced by your Government and and endorsed by ali parties are questioned by those vvho oppose progress in general, and vvho vvill oppose similar programs 'iesigned for any segment of our society.
We strongly feel that the timc has come for us to speak up novv vvhen policies on Multiculturalism are being undermined efter great efforts by your government and the Minister to make the policy knovvn and implemented. We therefore think that novv is the time to appeal to you for the strong support you could render te Dr. Stanley Haidasz and to Multiculturalism as much. There in no doubt in our mind, dear Mr. Prime Minister, that vve can count on your understanding in this matter and vvish to remain tespcctfully yours:
VLADIMIR MAUKO	BENEDYKT HEYDENKORN
President Second Vice-President NICK H>YWRYSCH IVAN BOYKO Secretarv_Treasurer
Znana jc zgodba o tatu, ki se je rešil preganjanja s tem, da je pokazal na nekoga in zaklical "Primite tatu!" Pred-no so ugotovili, da je bil osumljenec nedolžen, se je dejanskemu tatu posrečilo, da je pobegnil.
Nekaj podobnega se dogaja v dobi tstalno rastočih cen in celo nedosegljivosti nekaterih zemskih dobrin kot n. pr. govedine v raznih mesti v ZDA. Vsakdo se pritožuje nad rastočimi cenami in kaže na krivce v določeni smeri.
V svojem govoru damam Ma-sonic Lodge v Tavistocku, Ont. je minister za poljedelstvo Eu-gene F. Whelan izjavil, da so zvišanja cen v veliki meri krivi potrošniki sami, ker zahtevajo boljšo kvaliteto, večjo izbiro ter več luksuznih predmetov. Na to obtožbo odgovarja uvodnik v reviji Canadian Consu-mer, glasilu kanadskih pot-
Do danes pa zaman čakamo kakršnekoli izjave predstavnikov slovenske emigracije, tako pred spomenikom general San Martina ali pa v zaprtih dvoranah, o zahteli slovenskega naroda po lastni državi. Nasprotno, v vseh dosedanjih izjavah Narodnega Odbora za Slovenijo je sicer demokratska republika Slovenija vedno lc privesek sicer tudi demokratske federativne Jugoslavije.
Imamo lepo število slovenskih domov, ki jih s ponosom imenujemo žarišča slovenske kulture in stebre slovenske narodne zavesti v tujini. Najprimernejši dokaz narodne zavesti pa je gotovo izražen v državni zavesti, v pred vsem svetom in ob vsaki priložnosti poudarjani zahtevi Slovencev po slovenski državi z imenom SLOVENIJA. Take odkrite zahteve do danes še nismo slišali.
Junija 1943 je bilo le 200 pod-nisnikov Slovenske izjave, ki je začetek vsenarodnega gibanja za slovensko državo. Danes, po tridesetih letih, ta ideja živi že v srcih večine Slovencev. Zato upamo, da ni več daleč čas, ko bo slovenska mladina v emigraciji, ki ni obremenjena z romantičnim sentimentalizmom preteklosti, svoje bogato kulturno delo za slovenstvo pred očmi vsega sveta okronala z najlepšo krono, ki jo more delo za slovenstvo prejeti:
Z odkrito zahtevo po suvereni Sloveniji — brez Jugoslavije!
("Smer v Slovensko državo" — leto 9 Stv. 47, stran 1,2)
rošnikov v številki z avgust 1973: "....Ali je kedaj videl gospodinje, ki bi vihtele napise, zahtevajoč več ugodnosti v hrani? Predkuhano in zmrznjeno hrano je omogočila tehnika. Trgovci in oglaševalci so si zavihali rokave, da so prodajali te proizvode, ustvarili trg ter spremenili način kupovanja— in so uspeli. Prepričevalni oglaševalci so uspešno manipulirali potrošnika, ki ni imel dovolj informacij. Toda stvari se obračajo. Komisija za ceno živil-dobiva vedrto več zahtev — vključno zahtevo Zveze kanadskih potrošnikov (CAC) — za zmanjšanje pretiranih ovitkov, ki so večkrat dražji kot hrana, ki je v njih in tako podvojijo cene. V interesu ekonomije, ekologije in ohranitve naših naravnih prvin zahteva potrošnik, da se ustavi razsipa-vanje v pakiranju. Raznolikost? Kedaj je potrošnik zahteval izbiro dvajset ali več žita ric za zajtrk?
Zavoje najdemo na policah I veletržnic. Podpira jih poplava oglaševanja, ki je namenjena predvsem otrokom preko njih televizijskih programov. Kar zadeva luksuzne predmete, govori g. Whelan gotovo o vrhnjih kov, ki so večrat dražji kot 5% oseb v Kanadi, ki prejemajo 45% narodnega dohodka. Spodnja petina, ki prejama samo 4.3% celotnega dohodka ima težavo, da kupi osnovno hrano. Eden uslužbencev Zveze kanadskih potrošnikov, je stal | za neko gospodinjo v eni ot-' tavvskih veletrgovin in je videl, da je izbruhnila v solze, ko je njen račun znesel 5% preko njenega predračuna. Ni imela denarja, da bi plačala.
Nekaj porasti cen je nujna posledica primanjkljajev v svetu, toda nehajmo govoriti o pot-rošnikovih 'zahtevah', ki obstojajo samo v glavah tržne ekse-kutive, in se približaj mo resničnim potrebam potrošnika z izključitvijo vseh ničevosti s preskrbo kupca in njene družine s temeljnimi hranili po naj- [ nižji možni ceni".
• Romeo Maione, ki je bil od
1. 1957 do 1961 mednarodni predsednik Mladih krščanskih delavcev, je postal direktor mednarodnega oddelka CLC (kanadske centralne delavske organizacije). Neposredno pred tem je bil ravnatelj katoliške organizacije za razvoj in mir, ki zbira prispevke med kato-ličnai razvojne projekte v deželah ravoja.
Ob vstopu v Slovenski paviljon, 649. Manning Ave. Toronto
(Sesar Studio)
• Najvišje plačani delavci v
tovarni Carnation Foods v Dumfries v Angliji so odstopili svoje povečanje, ki ga je ponudila tovarna njim (8.02$ na teden) skupine slabše plačanih delavcev, ki jim je ponudila tovarna samo $5.77 več na teden. Tako so manj kvalificirani delavci dobili $8.02 več plače, bolj kvalificirani pa samo $5.77 po viška. Ker je bilo obojih približno enako, ni sprememba zadela tovarne finančno, kvalificirani delavci pa so vsekakor ( pokazali z dejanjem, ne samo
s frazami, da želijo, da bi se razliki v mezdah med delavci ne večale, marveč zmanjševale.
- Zaposlitev žen v Kanadi. Leta 1971 je bilo zaposlenih 84.6% vseh samic v Kanadi v starosti od 25 do 34 let ter 46.8 vseh poročenih starih od 20 do 24 let. Večina žensk je zaposlena v pisarniških poklicih— 72.1%.
• Leto 1972 je prineslo rekord v izgubi delovnih dni zaradi stavk in izprtij v Kanadi. Celotno izbugo cenijo na 7,848,-360 delovnih dni, kar je 270% več kot leta 1971.
"Miss Ljubljana" (gelč. Marta Demšar) in predsednik Slovenskega paviljona (g. Tine Francschi).
(Sesar Studio)
Mladostna idila: gdč. M. Demšar & g. J. Mesec
(Sesar Studio)
ser
sLovendcA
ton A fRtt SLOVENJA
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada
646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
1MMedJlovenc/
Toronto
DRAGI PRIJATELJI DRUŽBE SV. MOHORJA PO ŠIRNEM SVETU!
8. Sept. bo v Royal York hotelu banket ob 8. zvečer v počastitev državnega ministra, odgovornega za mnogokultur-nost g. Dr. S. Haidasz, vstopnice so po $12.50 in jih lahko dobite na upravi lista, kličite: LE—2—4746. Pridite,—da se mu oddolžimo. Sodelujejo Vsi etnični listi in skupine.
•	Ob priliki "Slovenskega dne", ki ga vsako leto priredi "Baragovo društvo Slovencev" v Torontu je bil slavnostni govornik slovenski pisatelj g. K. Mauser iz Clevelanda Ohio. Slavje je bilo na Slovenskem cerkvenem letovišču v Boltonu, kamor prihaja vsako nedeljo na stotine Slovencev iz Toronta in južnega Ontaria ter se ga je. udeležilo tudi lepo število gostov. Lepo petje cerkvenega zbora in nastop plesne skupine "Biser" je vso prireditev prijetno poživljalo.
•	Toronto in Cleveland je obiskal eden izmed urednikov "Družine" iz Ljublanpari' č.g. D. Klemenčič Upamo, da se je dobro počutil med nami. Obiskal je svojega brata g. L. Klemen-čiča, ki vodi cerkveni pevski zbor v Torontu.
•	Vroči dnevi julija in avgusta napolnjujejo slovenska letovišča, ki jih je večje število v okolici Torontota. Kopalni bazeni so vedno polni mladine in starih! Vse po starem pregovoru: zdrav duh v zdravem telesu!
Sv. Ane, podružnica KSKJ, 5. avguta je bil dan Ameriško-slovenske kat. Jednote, 11—12 avgusta so priromale članice Oltarnega društva iz Clevelanda. 2. semptebra bodo farani slovenske fare sv. Štefana tu proslavili 75 letnico svoje fare. Ob te jpriliki se bodo tudi poklonili na pokopališčih v Jolietu in na Lemontskem gričku tistim pokojnim dužnim pastirjem, ki so kdaj pasli slovenske vernike pri Sv. Štefanu. Lepa gesta.
Chicago
•	Poroke. V soboto 14. julija
so se poročili v cerkvi sv. Štefana: Gdč. Marije Fishinger in g. VVilliam VVauter. Gdč. Marija je hčerka našega organisita in profesorja glasbe dr. Alfreda Fishinherja in njegove žene Metode, ko gospoda organista ni bilo doma, je gdč. Marija vsedla na njegovo mesto in zaigrala na orgle pri maši. — Isti dan sta se poročila tudi gdč. Marija Kreslin in g. Matija Copot. Oba zavedna prekmurska Slovenca. Gdč. Marija je bila lani gospodična slovenskega dneva ob 23. obletnici slovenske radijske ure. Obema paroma naše čestitke z željo za božji žegen in vso srečo v skupnem življenju.
•	Na ameriških Brezjah v Lemontu je sedaj vsako nedeljo prav živahno. Romarji—Slovenci — iz raznih predelov Amerike prihajajo sem počastit Kraljico Slovencev — Marijo Pomagaj. Prvo slovensko romanje je bilo v nedeljo 1. julija. Že v soboto sta pripeljala dva avtobusa romarje iz Cleveland. V nedeljo je bila pri lurški votlini sveta maša s pridigo p. Fortunata, popoldne pa pete litanije Matere božje z blagoslovom z Najsvetejšim.— Kratka opomba: Govori po tej pobožnosti bi naj odpadli, ali pa bi bili kratki. Tudi v 5 minutah se da kaj povedati. 15. julija je bilo romanje Slovenske ženske Zveze ali Zvezin dan. 29. julija so imeli naši prekmurski Slovenci svoje romanje, ki ga organizira Društvo
BRIDGEPORT -FAIRFIELD
• Dolgo se nismo oglasili.
So sicer novice, toda včasih bolj grenke. Tokrat pa moramo poročati nekaj lepega. V nedeljo 3. junija sta slavila 50 letnico skupnega zakonskega življenja gospod Peregin US in njegova ženka Marija Us. Vsa Usova družina je bila ob tej priliki zbrana v slovenskem hramu božjem. Zlatoporočenca sta doma iz Zlatega polja pod Kamniškimi planinami. 15 otrok imata, deset jih je že poročenih in imajo menda že 32 otrok. Ob. 1. popoldne je bila slovenska sveta maša, katero je daroval domači župnik č.g. A. Hribšek, ki je imel lep na-govon. Cerkveni pevski zbor je poveličal slavlje. Sodelovali so tudi vsi člani zbora "Zvon". Pisec članka v AD g. Tone Osov-nik je zapisal: "Naj bi bila vsako nedeljo tako lepa slovenska sveta maša kakor je bila to nedeljo in sicer ob 11. uri dop. kot to želijo slovenski farani".
V soboto 16. junija smo imeli prelepi glasbeni užitek. V dvorani anglikanske cerkve St. George na Clinton Avenue v Bridgeportu. Na koncertu je bila izredno velika udeležba. Niso mogli vsi dobiti prostora, "Zvonovci" so podali bogat pevski program. In tudi pester. Zanimivo je, da poje v zboru kar šest Usaovih fantov. Vodi jih g. Peregrin Us ml. Dober pevovodja. Svoje fante ima dobro na "špagci". Zapeli so 15 pesmi, ki so vžgale, tudi take, ki slovesnki ne znajo. Pevcem zbora "Zvon" želimo še novih podvigov. Slovenska pesem naj vzbuja slovenska narodno zavest. Morda so bo ta zganila tudi tam, kjer je doslej ni videti.
—g
Maja je g. Charles Dojack, založnik raznih etničnih listov v VVinipegu skupaj s kanadskim obrambnim ministrom kot zastopnik Kanadske etničhe tiskovne zveze obiskal kanadske čete no otoku Cipru in tudi Turičoja, kjer se je g. Rich-ardson razgovarjal z turškimi vladnimi predstavniki o atomski energiji in podobno.
• V Kanadi je okrog 375.000 otrok v starosti do šestih let, katerih matere so zaposlene iz-| ven doma. V vseh dnevnih za-' vetiščih v Kanadi pa je prostora samo za kakih 115.000 otrok, i
Celovec, v juliju 1973
Marsikakega poverjenika in tega in onega prijatelja naše Družbe smo v zadnjih tednih mogli osebno pozdraviti v Mohorjevem domu v Celovcu. Na poti v domovino se je ustavil tudi pri nas. Vedno smo veseli vsakega obiska. Vsakterega vabimo, da nas obišče, ko potuje skozi Celovec. Vedno spet obujamo pri takih priložnostih spomine na leta 1945 do 1948, ko so se mnogi od Vas, dragi prijatelji Mohorjeve družbe, pripravljali na pot v Ameriko in dr.uge prekomorske dežele, v Celovcu pa smo pričeli na novo graditi in organizirati našo najstarejšo kulturno-versko družbo: Družbo sv. Mohorja, delo božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška, Ein-spielerja in Janežiča.
Kdor je bival letos v Celovcu, bo vedel povedati, da je Družbina hiša in okoli nje veliko gradbišče. Diktat časa in potreba po samovzdrževanju nas silita, da gradimo. Mohorjeva hiša že ni več doživela večjih popravil, odkar je bila postavljena v letu 1893. Razumljivo je, da njena mogočna fasada sredi mesta, ki se razvija in modernizira vsepovsod, že skoraj razpada.
Slomškov dom
Tik ob Mohorjevi je imela nekdaj slovenska, danes italijanska družina iz Trsta veliko, po bombnih napadih v drugi svetovni vojni poškodovano hišo (1000 me). Ko je odbor zvedel, da je hiša naprodaj, je v naglici nekaj dni najel 2 milijona šillingov in hišo kupil. Posrečilo se nam je, da nem-ško-nacionalne organizacije niso zvedele. Bile bi gotovo nakup zabranile, kot se je to zgodilo, ko se je Družba potegovala za Vetrinj. Hiša je bila J skoraj razvalina in polna strank, katerim smo morali stanovanje odkupiti. Po daljših pogajanjih nam je uspelo, hišo podreti in z velikodušno po-mojo celovške škofije smo si oskrbeli finančna sredstva.
Danes zidamo na tem terenu "Slomškov dom", petnadstropni dijaški dom. Skupaj s staro Mohorjevo hišo, ki je bila zidana 1893, bo to verski in kulturni center Družbe sv. Mohorja sredi Celovca v skupnem obsegu 3.000 me. V kleteh bo slovenska restavracija, v pritličju je tiskarna, knjigarna in trgovina devocionalij in papirja ter dve veletrgovini, ki smo jih dali v najem. V prvem nadstropju nove hiše bo kapela za slovenske vernike v Celovcu in za študente naših Dijaških odmov, kuhinja ter dvoje zborovalnic, v prvem nadstropju stare hiše pa so pisarne Mohorjeve družbe. Slovenskega dušnopastirskega urada, slovenskega Katoliškega delovnega odbora (KA), Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev.
Drugo, tretje in četrto nadstropje nove hiše ter drugo in tretje nadstropje stare hiše bo služilo Dijaškemu domu. V modernih sobah bo lahko stanovalo 130 slovenskih študentov. Koroški Slovenci bodo imeli za desetletja svoj Dijaški dom in naši starši bodo vedeli, kam naj pošiljajo svoje fante in svoja dekleta, da se ne bodo odtujili veri in narodu. Peto nadstropje, visoko nad sosednimi hišami, pa je rezervirano Šolskim sestram in služkinjam v Domu in kuhinji. V kleti je garaža za 55 vozov. Celotna gradnja dobrih 40, 000.000. — šilingov.
To bo torej "Slomškov dom" v Celovcu. Izključna lastnica je Družba sv. Mohorja. Nekaj povsem drugega pa je tako imenovani "Kulturni dom" koroških Slovencev, ki ga bosta gradili obe politični in kulturni organi-začiji, ki sta politično in idejno ločeni, ki pa gresta tukaj skupno pot. Ta "Kulturni dom" bo zidan v pomočjo zbirk po Ju- \ goslaviji in najbrž tudi s pomočjo avstrijske državne podpore. Vodstvo tega "Kulturnega doma" bo po vsej verjetnosti idej-;
no in svetovnonazorno neopredeljeno.
Družbi n odbor in uslužbenci! Družbe sv. Mohorja smo priredili za praznik naših pokroviteljev sv. Mohorja in Fortunata romanje na grob ustanovitelja Drušbe škofa Antona Martina Slomška v Mariboru in mu v molitvi priporočili gradnjo "Slomškovega doma" Obiskali smo tudi grob velikega dobrotnika in gorečega širitelja Družbe p. Odila Hajnška na pokopališču pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in v. tamkajšni cerkvi skupno darovali sv. mašo za dušni pokoj rajnega p. Odila in vseh rajnih dobrotnikov in poverjenikov in udov Družbe.
Odbor Družbe sv. Mohorja si je naložil velikansko odgovornost odplačevanja dolgov. Naredili smo to v upanju na božjo pomoč, na priprošnjo A.M. Slomška in mnogoštevilnih rajnih in zveličanih mohorjanov, v upanju na sodelovanje vseh koroških Slovencev in tudi vseh naših dobrotnikov in poverjenikov in mohorjanov po širnem svetu. Kdor ljubi koroške Slovence in Koroško, ki danes spet veliko trpi in ki je v veliki nevarnosti, bo rad pomagal.
Prosimo za nasvete, kako bi mogli zmobilizirati slovenskega človeka v zamejstvu, da bi nam vsakteri pomagal graditi "Slomškov dom" v Celovcu. Prihodnje leto ob tem času bo Dom dograjen in si ga, boste lahko ogledali. V počitniških tednih boste mogli v njem tudi stanovati.
Zahvaljujemo se za darove, ki so bili če dosedaj poslani za gradnjo "Slomškovega doma". Prejeli smo skupno do 1. julija 1973 35.000. — šilingov. Po koroško kličemo vsem dobrotnikom "Bog lonaj!"
Blagoslovitev "Slomškovega doma" bo po vsej verjetnosti ob prazniku naših pokroviteljev sv. Mohorja in Fortunata prihodnje leto. Točen termin bomo našim dobrotnikom še sporočili. Veseli bomo, če se bo kdo izmed njih udeležil te naše skupne slavnosti.
Dijaški domovi Družbe sv. Mohorja
Slovenska gimnazilja v Celovcu je v šolskem letu 1972/73 štela 424 učencev: 212 fantov in 212 deklet. V naših Domovih smo vzgajali 207 študentov: 114 fantov in 93 deklet. Domovi so bili razdeljeni na tri hiše in je nam prišel obrat precej drag. Ko bo dograjen "Slomškov dom", bomo vzdrževali le dve hiši.
Vzgojo fantov vodijo gg. sale-zijanci in vzgojo deklet slovenske šolske sestre. Marsikateri slovenski otrok bi ne mogel študirati, če bi ne bilo Domov Mohorjeve družbe. Ker gimnazija še nima svojega poslopja, je pouk le popoldne. Iž oddaljenih vasi Podjune in izpod Karavank bi mnogo otrok pouka popoldne ne moglo obiskovati.
Zelo težavno pa je finančno vzdrževanje Domov. Od države smo letos prvič dobili 15.000.— S podpore. Kaj je to? Slovenske družine pošiljajo po dva in tri otroke v Domove. Naši kmetje niso bogati in naši delavci še manj. Tako stalno prosijo za znižanje. Nemški domovi v Celovcu računajo vzdrževalnino za en mesec 1.000 — do 1.100. — in 1.200. — šil. Mohorjeva pa dobi povprečno na otroka in na mesec 930. — šil., ker pač naši starši le težko plačujejo. Obračun kaže, da so bili v šolskem letu 1972/73 naši Domovi za 400. 000. — S pasivni. Ker nimamo drugih podpor, moramo ta denar zaslužiti pri Mohorjevih knjigah in v tiskarniškem podjetju. Morda se najde po širnem svetu kak dobrotnik? Morda bi se dal ustanoviti fond za podporo revnih in pridnih študentov?
ONTARIO
Government Vit format ion.
PREIZKUSNI NAČRT, , KI NAJ VODI PREVOZNIŠKO TEHNOLOGIJO
Vlada Ontarijske Province je razglasila zadnjega novembra novo politiko mestnega prevozništva, ki naj nudi ontarijskim mestom prevozniške možnosti, ki bodo v prvi vrsti gledale na ljudi in bodo vodene po vidiku ekonomskih, socialnih in razvedrilnih potreb mestnega prebivalstva.
Vec kot 35 občin je zaprosilo za denarno pomoč za prevozniške naprave. Nove avtobusne proge in "kliči-avtobus" uslužnosti so bile vpeljane. Delavski avtobusni poizkus je že v obratu v Sudburyju in "kliči-avto-bus" ("dial-a-bus"). uslužnosti bodo v teku v severo zapadnem delu Torontske metropole to jesen. Dodatno v Ottawi pripravljajo postavitev "compu-tarized traffic control system", ki bo podoben sličnemu sedav v obratu v Torontu.
Spoznanje potrebe po ljudskem transportacijskem sistemu, ki ima moč med podzemsko železnico in navadnim avtobusnih načinom—takim, ki bobo prevažal ljudi, po mestni površini brez povečanja že velikega pritiska na česte, ali prekinitve občinskega okolja, bo politika razlašena zadnjega novembra vključevala odločitev vključitve stroškov prototipnega poizkusnega načrta za povprečno zahtevni prevozniški sistem.
Ministerstvo za "transporta-
cije in obveščanje je razpisalo natečaj med prevozniškimi podjetji, da tako izbere način, ki bo preizkušan na ozemlju "Canadian National Ezhibition" (CNE) v Torontu.
Vlada je razglasila zakonodajni skupščini 1. maja, da je podpisala kontrakt s podjetjem Krauss—Maffei a.g. v Munchenu — Nemčija, ki bo glavni kontraktor za 2.5 milj dolg. sistem povprečne zrno-glivosti, za poizkusni projekt na ozemlju CNE. Pogodba je v višini $16 mifjonov, ki vključuje tudi vsa dela kanadskih podjetij, ki bodo izvrševala dela na licu mesta. Krauss—Maffey sistem, ima popolnoma avtomatično podpirana vozila na to-čaj začrtanem ozemlju. — Vozila vozijo brezkoles ali ropota. Poizkusna vožnje na ožemlju CNE bodo jeseni 1974, in bodo na razpolago občinstvu pred oprtjem Canadian National Ex-hibition v letu 1975.
Krauss—Maffei, podjetje se je zavezalo, da bo stopilo v industrijsko sodelovanje s kanadsko industrijo za ta nov razvoj. Izdelava tega novega načina transportacije bo vpo-stavilo nove industrijske možnosti v Ontario in v Kanadi na splošno. Lahko nudi tudi podlago, da postane Ontario svetovni vodja v razvoju prevozniških sistemov. Ustanovitev take industrije bo dalo delo v industrijskem raziskovanju in proizvodnji in lahko končno nudi proizvodnjo, ki bo nudila glavni dohodek z izvažanjem posebnostne tehnologije in tako izdelanih železnih izdelkov. IoitaalnFššet b istaknoj
EVR0PEJSKI NARAVNI IZDELKI
51 Devendale Ave., — Wiilowdale, Ont.
Tel. štv: 221-6166 (Blizu Bathurst & Finch)
vam prinaša iz Evrope naravna in važna HRANILNA DOPOLNILA in ZDRAVILA:
CVETLICNI PRAH in MATIČNO MLEČKO (Royal jeUy). NARAVNE IZDELKE za mnoge bolezni kot so revmatizem, išias, rili nit is, sinusjtis, "Hay fever", ledvične, jeterne in žolčne ter želodčne bolezni itd.—Rastlinski čaj — Tonika— Extrakt: ginseng, omela, glok (beli trn) in druge. Sedisporal iz Goppingena za pomirjenje živcev in za dober spanec iz baldriana, kava-kava, vit. B in mnoge druge.
GOVORIMO SLOVENSKI: pišite nam za cenik in prospekte,
IIINIIIilllillll»lll!llllll«llllllll!IH
Are you planning to visit Europe? Do not forget to put up at the Slovenian Hotel
HOTEL "BLED"
in Rome - ltaly
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702
Our Hotel "Bled" a sunny villa situated near the center, is a 2nd class hotel, and has been recen.tly entirely renevved. Ali the rooms are equipped vvith private bath, w.c„ heating, air-conditioning, telephone and radio-set. In our nevv restau-rant, made in a typical Slovene-alpine style, there is room for over a hundred persons; in that pleasant and cosy at-mospehere, the guests can choose, to their taste, betvveen Italian cuisine and internationai euisine. There is also a garden and a private parking-place at our hotel guests disposal.
1973 RATES	U.S.A. $
Single room vvith private bath and brcakfast .......... 12.10 pp.
Singlc room vvith private balh and half board ........ 17.90 "
Single room vvith private bath and full board ........ 23.25
Double room vvith private bath and half board ........ 10.40 "
Double room vvith private bath and half board ........ 16.20 ^
Double room vvith private bath and full board ........ 21.55
Additional charge for air-conditioning: single room 1.90 Addtional chardge for air-conditioning, double room 2.90
RESTAURANT — Breakfast ...-......................................... 1.35 pp.
RESTAURANT — Lunch or Dinner ................................ 5.85
GROUP RATES — Overnight & Breakfast ................ 8.65
GROUP RATES — Half board ........................................ 11.45
GROUP RATES — Full board .................................... 15.00
Cut Out and Keep It! Ovvner: Vinko A. Levstik
ZADRUŽNIŠTVO, KI NI ZADRUŽNIŠTVO
The Hon. VVilliam G. Daviš
Premier ot Ontario
Za notarske in odvetniške posle se vam priporoča
Čeprav poznamo moderno zadružništvo že nad sto let, se še vedni niso mogli zediniti teoretiki in praktiki na enotno definicijo. Ena težav bolj teoretičnega značaja je najti opredelitev, ki bi vključevala vse vrste zadrug. V tem pogledu predstavljajo največjo težavo proizvajalne zadruge. Večina nemških teoretikov se izogne težavi tako, da izrecno omenjajo, da krije njihova opredelitev vse zadruge z izjemo proizvajalnih zadrug.
Praktično največji problem pa predstavljajo zadruge v totalitarnih državah, kjer načelo samoupravljanja zadrug sploh ni priznano ali pa je tako okrnjeno, da nima praktične veljave.
Tudi v Jugoslaviji in Sloveniji skušajo komunisti izboljšati gospodarsvo z obnavljanjem zadružništva zlasti na deželi. Kako daleč so od pravega zadružnega duha, kaže naslednje poročilo ljubljanskega Dela (20. aprlia 1273,( str; 9):
"Užaljeni kmet je rekel, da kmetje poslušajo grajo ali opravičevanje tistih, ki jih zapostavljajo, češ: Kmetje se ne zanimajo za zadrugo... Ne poznajo zakona o združevanju ... Ce pridejo na sestanek, ne sodelujejo tvorno.... Pravice bi še zahtevali, dolžnosti pa ne marajo..."
"Še eden od tistih, ki namj očitajo, da niso dovolj podjetni. Radi bi bili podjetni, pa nam ne dovolijo. Pravijo, da se nismo potrudili spoznati predpise, zato ne znamo prav odločati.
"Jeseni smo poslušali: "Kmetje bodo sami upravljali svojo zadrugo, odločali tudi o organizaciji odkupa, cenah in sklepanju pogodb z velikimi odje-1 malci, o organizaciji kmetijske proizvodnje na svojih posestvih in o delitvi dohodka...."
"Tako so nam razlagali zakon o združevanju kmetov. A zdaj?
"Govorijo: "Zadruge je dala kmetom.... Zadruga bo pomaga-
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
la kmetom... Zadruga bo poskrbela za kmete...."
"Kakšna zadruga ali čigava zadruga bo vse to storila za nas?
"Pravijo, da smo člani zadruge, zadružniki. A hkrati trdijo, da za nas delajo oni, ki niso niti podpisali članskih izjav — mi pa le sprejemamo njihove dobrote.
"Kakšni zadružniki smo, če zadruga obstoji in dela poleg nas in skrbi za nas. Zadružniki bi menda lahko bili le tisti, ki delajo v zadrugi in zanjo. Tako se tudi vedejo pri upravljanju. Mi kmetje pa smo le kooperanti.
"Pravijo, da ne maramo dolžnosti, ampak le pravice.
"Ali je kdo prevzel naše dolžnosti na naših kmetijah? Ali nismo sami odgovorni za svoje dobro ali slabo gospodarjenje? Ali nam bo kdo pomagal pokriti izgube, če bomo slabo gospodarili? Sami odgovarjamo za vse. Ce bi imeli v zadrugi enake pravice, se tudi dolžnosti ne bi otresali. Saj se niti ne bi mogli, kot se jih ne moremo na kmetiji.
"Dokler pa poslušamo: mi, zadruga, — in vi, kmetje, pa ne vemo, kaj smo in kaj smemo. Kako naj prevzemamo zadružne dolžnosti, če je zadruga nekaj povsem drugega kot mi? Ce smo le kooperanti, so naše dolžnosti zapisane v kooperacijski pogodbi. Vse drugo pa moramo pustiti zadrugi (mislim na dolžnosti), kajti pravice kroji sama —kot skrbna koklja, ki skrbi za svoje piščance. Seveda, dokler piščanci ne bodo zrasli, da bi tudi sami znali skrbeti zase".
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004,
• Med zasednjem konference predsednikov vlad Common-vvealthea, ki je bila letos v Ot-tadi, je kraljica Elizabeta II. slovesno odprla novo palačo kanadskega zunanjega ministrstva, ki je bila imenova Pear-son's Building v počastivev bivšega zunanjega ministra in pozneje predsednika kanadske vlade Mikea Pearsona. Pearson je prejeli kot priznanje za svojo vlogo v Sueški krizi Nobelovo mirovno nagrado.
OSNUTKI NOVIH "USTAV" V JUGOSLAVIJI
Letošnjega junija in julija so v Jugoslaviji objavili že leta 1971 napovedane osnutke novih besedil zvezne in republiških ustav.
Za uvod sledečim pripombam k tem osnutkom želim pojasniti, zakaj sem v naslovu besedo "ustav" postavil med narekovaje. To sem storil zato, ker tudi nova ustavna besedila potrjujejo, da je partija (Zveza komunistov) nad ustavnimi določili. V smislu (istih) "temeljnih načel" v vseh novih ustavnih osnutkih, zveznem in republiškim, Zveza komunistov ohranja svoj nad-ustavni položaj in vlogo kot "organizirana vodilna idejna in politična sila". Osnutki sicer omenjajo, da je Zveza komunistov za izvrševanje svoje "vodilne" vloge "od-
govorna, ne povedo pa komu je odgovorna in kako. Nobena od v ustavi navedenih "pravic" ljudi, narodov, republik. Zveze, njihovih skupščin in drugih ustavnih organov ne vključuje nikake opredeljene odgovornosti Zveze komunistov tem formalnim ustavnim subjektom in ustanovam. Partija Judi poslej ostaja izven ustave in tako ohranja svojo "vodilno vlogo" nad ustavnim sistemom. Dejanski (v razliki od formalno-ustavnega) sistem in režim, ki ju "vodi" Zveza komunistov, sta zato bistveno neustavna. Zveza komunistov vlada po lastni volji. V ustavnih osnutkih določeni nosilci "samoupravljanja" in oblasti niso izvirni, temveč so podvrženi samovolji nadustavne partijske "vodilne sile"
KRATKOTRAJNOST IN
DOLGOVEZNOST
V Jugoslaviji proglašajo nove ustave vsakih deset let — 1953, 1963, 1973 — češ da to zahteva dialektično spreminjanje družbenih odnosov. (Sedanje ustavne osnutke pa upravričujejo tudi z dejstvom 42 naknadnih dopolnil k ustavi iz leta 1963, ki da so prvotno ustavo tako zelo spremenila, da je že zato postalo potrebno napisati nova celotna besedil^). V nasprotju s to
jugo-marksistično teorijo "ustave" kot orodja "subjektivnih sil" za predterminirano pre-obražanje družbe velja omeniti primer Združenih držav, ki že skoraj dve sto let žive v okviru iste kratke in jedrnate ustave in so se iz skromne agrarne kolonije razvije v najbolj napredno deželo na svetu.
Poleg dejanske neustavnosti in kratkotrajnosti pa imajo
ustave v Jugoslaviji še tretjo značilnost svoje vrste — njih besedila so tako dolgovezna in gostobesedna, da je težko razbrati njih operativne določbe. Ostnutek nove zvezne ustave ima poleg petih strani (kvartal-nih) "temeljnih načel" 378 čle-
Ciril Žebot nov na 43 straneh, slovenska pa celo 434 členov na 50 straneh! Ustavni strokovnjaki — ki očitno niso imeli dosti besede pri urejanju teh besedil — bi v objavljenih osnutkih našli mnogo ponavljanja, nejasnosti in celo očitnih nasprotij.
SLABOSTI SLOVENSKE USTAVE
Po centralističnem odaru 1. decembra 1971 je dejanska oblast v Jugoslaviji osredotočena v osemčlanskem Izrvšnem biroju Jugopartije; s tem je bila pregažena težko priborjena avtonomija republiških partij in še bolj zmanjšana prejšnja mera relativne samostojnosti državnih organov. Z lanskim Titovim "pismom", ki ga je so-podpisal tajnik Izvršnega biroja Stane Dolanc, je režim obnovljenega "demokratičnega centralizma" dobil svoje smernice — mimo veljajočih ustav Zveze in republik in jihovih dopolnil iz junija 1971. Novi režim ni mogel preprečiti objave že prej najavljenih osnutkov novih ustav, povzročil pa je, da vsebujejo njih besedila značilne odklone od ustavnih! dopolnil iz leta 1971.
Osnutek nove slovenske ustave je slabši od zveznega. V nje so iz osnutka zvezne ustave poleg "temeljnih načel" skoraj dobesedno prepisani številni in dolgi členi o "družbenoekonom-
ski ureditvi" o "temeljih družbenopolitičnega sistema", o "svoboščinah, pravicah, dolžnostih in odgovornosti človeka in občana", o "sodstvu in javnem tožilstvu" itd. — skupno dobri dve tretini ustavnega besedila. V zadnji tretini, ki govori o funkcijah in organizaciji slovenske republike, pa najdemo poleg petih zborov repuliske skupščine še naslednje zborne organe iz slovenske republike: "Splošni zbor republike", Republiški svet", "Svet republiških sekretarjev", "Predsedstvo republike", "Predsedstvo republike v širši sestavi' 'in "Svet Predsedstva republike". Če k temu prištejemo še "Interesne skupnosti" in neštete "Delegacije" ter paralelne organe partije, sindikatov in Socialistične zveze — ki so vsi vzdrževani iz davčnih sredstev enako kot množični aparat državne uprave — mora biti Slovenija (obenem z drugimi republikami in Zvezo) dežela z najdražjo državno orga-
nizacijo. Vtis je, da hočejo in rabijo čimveč političnih sine-kur, finančnih in naslovnih, kot nadomestek za vladanje, ki je pridržano ozkemu partijskemu aparatu.
K tem splošnim slabostim in pomanjkljivostim slovenske ustave bi dodal le še eno posebno, ki ilustrira strokovno šibkost sestavljalcev slovenske ustave. V naštevanju funkcij
slovenske republike (člen 308) osnutek noye slovenske ustave omenja (točki 9. in 10.) "varstvo in skrb" za "narodnostni značaj" italijanske in madžarske manjšine in pripadnikov "drugih narodov in narodnosti Jugoslavije", v nobeni točki tega člena o funkcijah slovenske republike pa nista omenjeni "varstvo in skrb" za ohranitev in razvoj slovenskega naroda.
SPREMEMBE V ZVEZNI USTAVI
Poglavitna sprememba je v osnutku nove zvezne ustave. Ustavna dopolnila iz junija 1971 so določala, da mora Zveza v izvrševanju svojih gospodarskih in finančnih (in deloma tudi zunanje-poltičnih) pristojnosti odločati na osnovi predhodnega soglasja republik. Osnutek nove zvezne ustave formalno ohranja to konfedera-tivno načelo, obenem pa predvideva "začasno" večinsko odločanje v "nujnih" zadevah, kadar o le-teh ne bi prišlo do takojšnjega soglasja vseh republik (členi 274, 275 in 276). Tako so osnutek nove zvezne ustave prikrojili "demokratičnemu centralizmu" režima, ki je izšel iz decenjberskega udara 1971.
Ustavna dopolnila iz junija 1971 niso spremenila skupščin-
skega sistema; to je takrat bilo izrecno zadržano za napovedana nova ustavna besedila. Vse do decemberskega udara 1971 je prevladovalo mnenje, naj bi v skladu z osrednjim pomenom ustavnih dopolnil iz junija 1971, ki so bistveno zmanjšala zvezne pristojnosti, nova zvezna ustava od dosedanjih petih zborov zvezne skupščine ohranila samo Zbor narodov kot edino zvezno zakonodajno telo. Sedaj objavljeni osnutek nove zvezne ustave pa predvideva dva zbora — Zvezni zbor in Zbor republik, Značilno pa je, da je tudi sedanji režim ponovno centralizirane partijske oblasti moral vsaj formalno obdržati dvoje konfenerativnih načel ustavnih dopolnil 1971: načelo paritetnega zastopstva republik v obeh predvidenih
zveznih zborih (in v zvezni up-ravi) in načelo predhodnega soglasja republik k pomembnejšim zveznim odločitvam. V tem je videti potrdilo, da se tudi sedanji režim zaveda, kako globoko je proticentralistično razpoloženje v deželi.
Poleg nadustavnega položa partije je največja pomanjkljivost osnutka nove zvezne ustave, da ne spreminja organizacije vojske. Tudi po novem ustavnem besedilu ostane vojska centralizirana z ogromno srbsko večino v oficirskem zboru, s srbskim poveljevanjem in vojaškim poukom. Tako se nadaljuje petdesetletna praksa, da vojska služi kot prevrat-niško orodje centralističnih politični sil kot se je izkazalo 6. januarja 1929, 27. marca 1941 in 1. decembra 1971,
Dokler ne bosta vloga in odgovornost Zveze komunistov usklajeni z ustavnim sistemom-in dokler ne bo tudi vojska, kot ostale državne ustanove, organizirana po republikah in zvezno koordinirana v paritetnem štabu, bodo vse ustave in zakoni ter politični dogovori v Jugoslaviji prepuščeni na milosf in nemilost partijsko-vojaškega centra v Beogradu. Ako ta osnovna neustavnost ne bo odpravljena pred Titovim političnim odhodom, je treba računati z velikimi nevarnostmi.
SLOVESNOSTI OB BLAGOSLOVITVI SLOVENKA
V	dneh od 16. do 21. junija letos se je je v Rimu mudilo blizu 2500 slovenskih romarjev, ki so se udeležili slav-nosti ob odprtju Slovenika, Okrog 1600 jih je prišlo iz Jugoslavije, blizu 1000 pa iz zamejstva in iz drugih delov sveta.
Prvi dan (nedelja) je bil namenjen romarjem iz Jugoslavije. V skupinah po dvesto ljudi so si ves dan ogledovali hišo. Vsaka skupina je imela ne voljo približno dve uri časa. V tem času so si ogledali hišo, v kapeli opravili mašo, v obed-nici pa jih je čakala skromna zakuska. Vsako skupino posebej je pozdravil rektor Slovenika msgr. Jezernik, pri maši pa je govoril prof. dr. Janez Vodopivec. Stanovalci okoliških hiš so napolnili balkone in okna, saj takšnega petja v tej mestni četrti Rima gostovo še hi bilo slišati.
V	ponedeljek so prišli v Rim slovenski škofje. Pridružil se jim je tudi goriški nadškof Cocolin, ki je že pred letom dni poslal v Slovenik svojega duhovnika-Slovenca. Zvečer je mariboski škof Držečnik najprej odkril spominsko ploščo, ki je vzidana ob glavnem vho-
du v zavod. Na njej so vklesane besede: "Slovenci širom po svetu, hvaležni za dar vere ob 1200-letnici pokristjanjejna, izročajo Slovenik slovenskemu narodu, da bi mu ohranil naprej v prihodnost plamen evangelija in luč kulture. Dom so blagoslovili slovenski škofje dne 19. junija 1973 za časa Pavla VI. in prvega slovenskega metropolita Jožefa Pogačnika".
Ob plošči so vzidani kamni iz najvažnejših slovenskih cerkva Starega in Novega sveta.
Takoj nato je nadškof Pogačnik blagoslovil hišo, primorski škof Jenko pa posvetil oltar v novi kapeli. Teh bogoslužnih opravil se je udeležila skupina rojakov iz Severne Amerike, ki je nekaj ur prej dopotovala s posebnim letalom.
V torek dopoldne je Slovenik obiskal jugoslovanski veleposlanik pri sv. sedežu Stane Kolman, spremljal pa ga je prvi svetnik veleposlaništva Tone Poljšak. Oba diplomata so povabili slovenski škofje, ki so ju ob vhodu v hišo tudi pozdravili. Pogovora ob skodelici kave se je udeležil tudi vrhovni ravnatelj slovenskih izseljenskih duhovnikov msgr. Ignacij Kunstelj. Ob priložnosti
odprtja Slovenika pa je veleposlanik Kolman priredil kosilo v čast slovenskim škofom. Vabilu so se odzvali tudi nekateri kardinali in vidnejši slovenski duhovniki v Rimu. Veleposlanik Kolman se je udeležil še slavnostnega koncerta Slovenskega okteta, ki sta ga v sredo popoldne organizirala Papeški institut za cerkveno glasbo in Slovenik. V dvorani so bili še nekateri zastopniki romarjev ter člani papeške kurije in diplomatskega zbora, ki je akredititiran pri sv. sedežu. Pri drugih slavnostih, ki so bile izrazito verskega značaja, ni bil navzoč noben predstavnik jugoslovanske vlade.
Največje tovrstno srečanje (izven cerkve) je bilo gotovo srečanje dobrotnikov v Velikem avditoriju Pijeve palače v neposredni bližini Vatikana. Dvorana, ki sprejme nad 2000 ljudi je bila polna do zadnjega kotička, na galerijah pa je nekaj sto ljudi moralo celo stati. Med častnimi gosti je bilo mogoče opaziti kardinala Šeper-ja in še nekatere vidnejše predstavnike rimske kurije. Najprej je občinstvo z izbranim sporedom ogrel Slovenski oktet. Kratkim pozdravnim bese-
dam rektorja Jezernika in slovenskega metropolita Pogačnika je sledil daljši slavnostni govor, ki ga je pripravil pisatelj prof. Alojz Rebula. Morda je bil za preproste ljudi nekoliko težak, ker je govoril v parabolah, vendar je uspel slikovito prikazati usodo božjega vinograda pod Triglavom. Na skalnih tleh je rasel in še raste, skop je njegov sad, a sladak in žlahten.
V drugem delu sporeda je nastopilo pet slovenskih cerkvenih zborov: trije iz matične Slovenije in dva jz zamejstva. To so bili zbori župnij Beltinci v Prekmurju, Dornberk na Vipavskem in sv. Peter v Ljubljani. Koroško je zastopal zbor Gallus, iz Slovenske Penečije pa je prišel zbor Rečan iz Lješ. Vsak zbor je odpel dve pesmi, na koncu pa so vsi skupaj pod vodstvom Tomaža To-zona zapeli še Tam kjer teče bistra Žila in V gorenjsko oziram se skalno ravan.
Večer je bili pravo slavje slovenske pesmi, saj se Slovenci v Rimu lepše nismo mogli predstaviti. Dvorana je bila nadvse primerna za to množično srečanje, saj znana po svoji bogati akustiki. Ves spored je
prenašala slovenska radijska postaja iz Trsta.
V sredo zjutraj je nad sto slovenskih duhovnikov skupaj s škofi somaševalo v baziliki sv. Petra. Tudi mogočne oboke te največje krščanske cerkve je napolnila slovenska pesem. Vsi udeleženci so peli, saj bi vsak zbor pomenil le bledo senco tega, kar lahko pokaže ubrano ljudsko petje. Pridigal je mariborski pomožni škof Grmič. V zanimivih paradoksih je prikazal vrednost vere v današnjem času. Posebna zanimivost te maše pa je bila, da so skoro vsi romarji pristopili k obhajilu. Tudi to je ena od slovenskih značilnosti.
Pričakovali smo, da nas bo papež sprejel v posebni av-dienci, a je bil tako zaposlen, da so nas morali vključiti v splošno avdienco v baziliki sv, Petra. Seveda je bila slovenska skupina največja. Papež jo je pozdravil s prisrčnimi besedami, nato pa je na splošno presenečenje razglasil Slovenik za papeški zavod. S tem je že vnaprej onemogočil vsakršno zunanje vmešavanje v zavodsko življenje, ki je odslej zadeva dogovora med sv. sedežem in slovensko Cerkvijo. S tem
je nekako potrdil izvajanja nadškofa Pogačnika, ki je večkrat poudarjal, da v Sloveniku ni prostora za politično dejavnost.
Avdienece se je udeležil tudi Slovenski oktet. Pevci so stali pod Berninijevo kupolo, na prostoru, ki je navadno rezerviran za škofe in druge imenit-nejše goste. Papežu so zapeli dve pesmi: Oče naš Petra Iljica Čajkovskega in pa koroško Nmav čez izaro. Papež je petje pazljivo poslužal, nato pa se je z vsakim pevcem rokoval in vsem podaril spominske medalje. Uredništvo Družine, ki je organiziralo romanje iz matične domovine, je sv. očetu podarilo faksimile Dalmatinove Biblije, Slovenski oktet pa zbirko svojih plošč.
Z avdience so se glavne slovesnosti končale. Romarji iz Slovenije so odhajali domov, v Rimu so ostale še skupine iz zamejstva in zdomstva Popoldne je Slovenski oktet še enkrat nastopil na koncertu v veliki dvorani Papeškega instituta za cerkveno glasbo. Koncert je bil namenjem članom rimske kurije in diplomatskega zbora pri sv. sedežu, udeležili pa se ga tudi nekateri za-
stopniki romarjev ter rimske-; ga kulturnega življenja. Izbrani spored je navdušil poslušalce. Na koncu pa je rektor instituta prof. Haberl "izrekel pevcem laskavo priznanje.
Na praznik presv. Rešnjega telesa je mariborski škof Držečnik vodil somaševanje na grobu sv. Cirila. To je bila nekakšna zahvala za vse prejete dobrote, zlasti za dar vere. Med udeleženci so prevladovale skupine iz Amerike.
Tako je bil Slovenik slavnostno odprt, čeprav živi že nad deset let in njegovi nekdanji študentje že uspešno delajo v slovenski Cerkvi. Morda so se komu zdele te slovesnosti odveč, ljudem, ki so se jih udeležili, pa so veliko pomenile. Videli so, kaj je zmogla velikodušnost Slovencev, ki jih je usoda razkropila po vsem syetu. Romarji od te in one strani meje pa so začutili košček domovine v srcu večnega mesta. Vodstvo in študentje Slovenika pa imajo pred narodom veliko odgovornost, da bo v zavodu vladalo pravo delovno vzdušje in bodo iz njega izhajali duhovniki, ki bodo kar največ koristili Cerkvi in narodu.	Zm—
POD OKRILJEM SV. SEDEŽA
(Ponatic članka iz Družine, 1. julija 1973).	*
O Sloveniku — slovenskem zavoda v Rimu se je razliko že veliko tiskarskega črnila. Dvanajst let že živi kot ustanova, dve leti pa je v svoji hiši. Že takrat, ko je p. Prešeren sprožil misel o potrebnosti slovenskega zavoda v Rimu, so se pojavili glasovi proti. Javno in zasebno so prepričevali tiste, ki so jih hoteli poslušati, da je po drugih zavodih dovolj prostora za vse morebitne slovenske študente. V ozdaju dokazovanj za in proti je bilo v večini primerov mogoče opaziti sence političnih prerivanj.
Slovenik je kljub temu zaživel in tudi pokazal prve sadove. Naši fantje so živeli v tujih hišah, a so nosili v sebi zavest, da so "Slovenikarji". Čeprav studijski pogoji niso bili vedno najbolj ugodni, so študentje delali, garali i» — uspevali. Nasprotovanja pa niso prenehala. Glasnejša so postala posebno takrat, ko je vodstvo stalo pred odločitvijo, ali naj >
kupi hišo za potrebe zavoda. Dobrotniki se niso ozirali na nasprotovanja, hišo so kupili in preuredili in te dni so jo slovenski škofje slovesno izročili njenemu namenu.
Piko na i pa je postavil sv. oče, ko je Slovenik razglasil za papeški zavod. To je priznanje, ki ga navadno dobi zavod po dolgoletnem uspešnem delu. Slovenik res že dela dvanajst let, toda v rimsko javnost je stopil šele sedaj in za dobrodošlico ga je sv. oče vzel v svoje varstvo. Zdi se, da bi morali vsi kritiki in črnogledi preroki umolkniti. Ce ne bodo, jim bo še v večji meri veljala ocena pisatelja Rebule, ki jo je izrekel na srečanju dobrotnikov v avditoriju Pijeve palače: "Kdor misli, da je Slovenik nepotreben in škodil j iv, je nacionalni mazohist".
Slovenski metropolit Pogačnik je v Rimu ob različnih priložnostih poudarjal, da je Slovenik izrazito verska ustanova,
ALI IMATE ZANDJE ČASE KAJ ODVEČ ČASA?
Če je tako, prav gotovo večkrat mislite, kaj storiti, narediti.... za zabavo.... razveprilo, šport. Važno ni samo to udej-stovanje, ampak dejstvo, kje to storiti, da ne bo predrago.
Če je tako in če hočete videti taka mesta, bomo veseli, če se oglasite. Kličite nas na 928-7300 (če je telefon zaseden ali če nihšče ne ogdovori, kličite Iše enkrat), ali nam pišite, kakšna so vaa izkustva v tem pogledu na: Places For People, Apt. 1405, 4 Assiniboine Rd„ Dovvns-vievv, Ontario.
SV. OCE SLOVENSKIM ROMARJEM
v kateri ne bo prostora za nobena politična prerivanja s te ali one strani. Sveti sedež pa bo s svoje strani gotovo držal | roko nad Slovenikom in bdel nad duhom, ki veje v njem. Pa tudi vsaka personalna spre-j memba, vsako novo imenovanje v vodstvu bo moralo iti skozi pristojne urade svetega sedeža. Vse to, menimo, je zadostno jamstvo, da lahko na bodočnost Slovenika gledamo brez bojazni.
Ob posvetivi Slovenika v Rimu je papež sprejel v avdijenci v cerkvi Sv] Petra slovenske romarje, na katere je imel naslednji nagovor:
"Številni skupini slovenskih romarjev izražamo prisrečo dobrodošlice! Sprejemamo vas z iskrenim veseljem. Najprej pozdravljamo častitljive nadpa-stirje, ki vas vodijo. Hkrati s škofi objemljemo vse duhovnike, semeniščnike in vas vse, predragi verniki, ki ste njih krona. Prihiteli ste v Rim, da bi se udeležili proslave, ki ima velik pomen za krčansko življenje vašega narodnega občestva. tako dragega našemu očetovskemu srcu. Prišli sta na odprtje novega slovenskega zavoda na Via Appia Nuova, ki ga vodi rektor msgr. Maksimilijan Jezernik.
Ob tem dogodku se raduje-mo z vami. Odprtje tega zavoda pove zelo veliko vsakomur, ki je zmožen dojeti njegov glo-
boki pomen. Vsebuje najprej napoved poživitve krščanskega življenja in razcveta poklicev. Izraža vašo željo, naj bi mladeniči, ki se želijo posvetiti duhovniški službi, sprejemali pri Petrovem sedežu bolj ustrezno umsko in duhovno izobrazbo. Proglaša tradicionalne vezi slovenske zvetobe do apostolskega sedeža. Nudi pa tudi zagotovilo, da v zdajšnjem času razgibane pokoncilske obnove vam ne bodo primanjkovali izkušeni in razsvetljeni vodniki, ki se bodo prizadevali vnesti v življenje in v krščanske običaje koncilske smernice in odredbe.
Zaradi vseh teh razlogov radostno pristajamo na vašo željo in odlikujemo Slovenski zavod v Rimu z naslovom "Papeški".
Predragi mladeniči, ki ste tako srečni, da ste gojenci tega zavoda! Tako radi vas imamo j in zelo smo vam naklonjsni.! Rotimo vas: dobro izkoristite!
leta duhovne rasti v Rimu, da boste jutri izpolnili pričakovanja, ki jih v vas stavi Cerkev. O tem nikakor ne dvomimo. Za te pa molimo, naj bi nad vas prišel Gospodov Duh, da postanete pristni služabniki milosti, zgrajeni po vzoru in nauku samega Kristusa, učitelja, duhovnika in pastirja, ki je prišel, "da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mk 10, 45).
Končno želim izraziti naše priznanje in pohvalo vsem, ki so pomogli, da se je ostvarila ta ustanova in še prav na poseben način vsem, ki ste tu prisotni. žrtve, ki ste jih doprinesli, da se je zavod odprl, ~aj vas nagibajo, da se boste čutili še bolj povezane s Sv. sedežem. Rimska izobrazba, ki jo boste oskrbeli svojim duhovnikom, naj bo ket studenec, iz katerega boste črpali luč. tolažbo, gotovost, da ostanete vedno "močni v veri" (1 Pet 5. 9), in da boste to vero vedno bolj ljubili, čuvali ter okrog sebe izžarevali njeno zdravilno moč.
•	Zadnja številka Canadian
Cooperative Digest, ki jo izdaja Kanadska zadružna zveza v Ot-tawi, je posvečena mednarodnemu zadružništvu. Med prispevki sta dva članka Rudolfa
Cuješa — eden o združitvi kreditnih zadrug Raiffeisenovega in Shulze—Delitzschevega tipa v Zapadni Nemčiji, drugi o demokraciji v švedskem zadružništvu kot se je očitovalo v prvem kongresu potrošnikov 1. 1971 v Stockholmu.
•	Sestra Marija Cerar, redovnica reda sv. Marte, ki je bila več let v Antigonishu (nekaj let na vseučilišču, zadnja let pa v materni hiši), je bila s septembra prestavljena v to-rontsko bogoslovje sv. Avguština v Scarborough.
Naj vas stalno spremlja naš apostolski blagoslov, ki ga iz srca radi razširjamo na vse, Jp so pri tem srečanju v Kristusovim namestnikom z vami duhovno združeni".
"UNCLE LOUIS' JE KONČAL PLODNO ŽIVLJENJE

"Kanada je boljša, ker je on živel med nami", je označil ministrski predsednik Pierre Trudeau življenje Louisa St. Lau-renta, ministrskega predsednika Kanade od 1948 do 1957, ki so ga pokopali v njegovi rojstni vasi v Quebecu poleg njegove žene, ki je umrla 1. 1966. Doživel je visoko starost preko 91 let. Leta po ženini smrti je preživel tiho v svoji hiši v Quebec City. Ob njegovi šmrti so bili pri njem vsi otroci, pet po številu. Slovesno mašo zadušnico je daroval kardinal Roy, ki je tudi osebni prijtelj St. Laurentove družine. Zadušnice so se udeležili tudi zastopniki države ter drugega javnega življenja. Louis St. Laurent, po poklicu odvetnik, je stopil pozno v politično življenje. Tedanji predsednik vlade Mackenzie King, ki je takrat izgubil svojega predstavnika liberalcev v Ouebecu, Ernesta Lapointea, je bil soočen tudi z odporom proti uvedbi sploške vojaške obveznosti v Ouebecu. Ko je St. Laurent
pristal L 1941, da postane za vojno dobo pravni minister, je bistveno doprinesel k rešitvi obeh težav. Ko je bilo vojne konec, je bil osebno udeležen pri pripravah za priključitev Nevv Founlanda kot 10 provincc Kanadi kot tudi v znani špio-nažni zadevi Igorja Gouzenka. L. 1946 je postal prvi zunanji minister Kanade. Ko je postal 1. 1948 ministrski predsednik, je nadaljeval postopno osamosvajanje Kanade tako na političnem (Vincent Massey je bil prvi Kanadčan imenovan za zastopnika kraljice v Kanadi) kot tudi na kulturnem polju (ustanovitev Canada Council za pospeševanje umetnosti). Naraščajoče blagostanje Kanade je izrabil za povečanje družbenih služnosti: uvedel je splošno zavarovanje za stroške bolnišnice ter začel izdatno podpirati visoko šolstvo. V tesnem sodelovanjem z zunanjim mi-nisrom Mikeom Pearsonom je pridobivala Kanada vedno večji ugled tudi na mednarodnem polju'.
BISERNI JUBILEJ SLOVENSKE FARE
Letos obhaja slovenska fara Sv Štefana v Chicagu 75 letnico obstoja. Pomemben jubilej. Mnogo fara, katerim so dali temelje slovenski naseljenci v letih 1890-72 ;e že opustilo slovenska tradicijo, izginila je skorajda slovenska beseda in pesem. Niso krivi tega tisti, ki so trdo garali, da so lahko postavili svojo cerkev v kateri so lahko slišali slovensko besedo in častili Boga s slovensko pesmijo. Ne bomo jih naštevali. Krivda za to leži v prenogih slučajih na onih, ki jih je Bog poklical k božjemu oltarju, da bi tam oznanjali božjo besedo v materinem jeziku in ohranjali 10 dragoceno dediščino do skrajnih meja. Pa so se odtujili narodu in po sili vtapljali slovenstvo v ta-kozvano angleško skupnnost, ker je bilo tako pač bolj moderno in da so dobili zato celo kak višji naslov.
Fara Sv. Štefana je slovenska od svojega početka do danes. Ni je previharila novodobnost, dušni pastirji te fare so vedeli, dokler bo obstojal slovenski živel j v fari, bo živela tudi fara. Nikdar bolj poprej kakor prav v tej dobi ni tako živo čutiti, kaj pomeni slovenska beseda in slovenska pesem v fari. Ta zavest, da je slovenska skupnost tisto gibalo, ki ohranja slovensko faro pri življenju in jo ohranja dokler bo božja volja, nam stopa pred oči prav ob tem bisernem jubileju. Slovenci, "oldtaj-marji", ki so po niklih in dajmih zbirali, da se je zgradila cerkev Sv. Štefana in nato še farna šola so lahko novim- naseljencem za vzgled v požrtvovalnosti. Še živijo mnogi, ki so pomagali iz nič
graditi farmo občestvo. Mnogi so že v večnosti. Ti, ki so še živi in oni, ki so odšli po plačilo k Stvarniku, so lahko ponosni na svoje šrtve in ma svoje garaštvo. Saj prav iz garaštva preprostih de lavcev je zrastla slovenska fara, ki letos obhaja 75 letnico blagoslovljenega delovanja.
Slovenci so v vedno večjem številu prihajali v Ameriko. Tudi v Chicago. Okoli leta 1890 je bilo na področju Lega velikega mesta kakih 60 slovenskih družin. Seveda, bili so raztreseni po obši-' rnem mestu. Bili sta pa dve skupini, ki sta živeli v bližini. Ena v okolici cerkve Sv. Bonifacija na severni strani mesta, druga v okolici cerkve Sv. Prokopija na južni ali na takozvani zapadni strani mesta. Razstreseni so bili in ni bilo nikogar, ki bi duhovno skrbel zanje. Mnogi so odpadli. Leta 1897 je po naklučju prišlo do tega, da se ustanovi slovenska fara. Father Plevnik, ki je bil kot novomašnik v Jolietu, je prihaja) od časa do časa med Slovence v Chicagu. Uvidel je potrebo slovenske fare. Toda Slovencev je bilo premamalo. Predlagal je čikaškemu nadškofu, da bi za začetek Slovenci in Hrvati spadali v eno faro. Father Plevnik je prišel v Chicago. Najprej se je naselil v Alexian Brothers Hos-pital na Velden Avenuc, pozneje pa v bolnišnici sv. Neže na Center Avenuc, kjer je sedaj bolnišnica Sv. Antona Padovanske-ga v Douglas Parku.
Na Zahvalni dan jc bil prvi sestanek Slovencev in Hrvatov. Father Plevnik je povedal da bo v kratkem za nje ustanovil faro. Prve samostojna slovenska
CE STE V KANADI OF 30 NOVEM 1972 IN Sil
SE VEDNO TUKAJ KOT OBISKOVALEC Ali PA BREZ URADNEGA DOVOLJENJA, VAM DAMO DO POLNOČI 15 OKTOBRA, 1973 MOŽNOST, DA SI
DEŽELO KOT VAJO NOVO
	
	
	Ir^af
	
	
Če imate uspeh z življenjem v Kanadi, mislimo, da bi vam morale pripadati vse ugodnosti, ki jih uživajo po zakonu priznani prebivalci.	' : " jsil
Torej, do polnoči 15 oktobra smo pripravljeni, da Vam pomagamo to doseči.
1 Do takrat pa lahko zaprosite za stanje prispelega vseljenca — landed immigrant status — (to je prvi korak proti polnopravnemu državljanstvu), brez vsakršne kazni glede na Vaš ilegalni prihod in ostanek v tej deželi.
Do tega datuma bo Vaša prošnja pregledana po zelo olajšanih predpisih. Mnogo kriterijev bo
upoštevanih na podlagi katerih Vi lahko kvalificirate.
Kot vidite mi skušamo to stanje urediti čim bolj enostavno. Vendar pa, kolikorkoli bi Vam hoteli pomagati, po 15 oktobru ne bomo več mogli. Novi zakon odloča da po tem dnevu Vi ne boste mogli kvalificirati za stanje prispelega vseljenca, čeprav ste v Kanadi, in tudi ne boste imeli pravice do pritožbe proti deportaciji.
Samo dajte nam Vaš ime, naslov in podatke o Vašem položaju. Mi bi radi videli, da bi Vam postalo možno da v polni meri sodelujete v življenju okrog vas. Storili bomo
vse kar je v naši moči, da Vam naša dežela postane Vaša nova domovina.
Za nadalnje informacije, telefonirajte, pišite ali pa obiščite najbližji Kanadski Vseljeniški Urad (Canada Immigration Centre) ali pa Kanadski Urad za Zaposlenje (Canada Manpovver Centre). (Uslužnosti, ki jih nudijo kanadski vseljeniški uradniki so brezplačne).
Kanadski Vseljeniški Uradi so odptri za sprejem vaših prošenj od 8 zjutraj do 8 zvečer, in ob sobotah od 9 zjutraj do 5 popoldne, in v pondeljek, 15 oktobra od 8 zjutraj do polnoči.
I*
Manpovver	Main-doeuvre
and Immigration et Immigration
Robert Andras, Minister	Robert Andras, ministre
skužba božja je bila na božični dan dne 25. dec. 1897 v šolski dvorani čeških benediktincev. Določeno jc bilo tudi ime novi župniji. Nastale so težave. Hrvati so hoteli imeti svojo faro in do bili zanjo tudi dovoljenje od nadškofa. Tudi Slovenci niso bili edini. Leta 1898 je bila kupljena švedska metodistična cerkvice na 22nd Plače in Lincoln (sedaj VVolcott Ave.) Bila je pritlična stavba, kovačnica so jo i-menovali. Cena je bila $1,800.00 Seveda cerkev ni odgovarjala. Kljub navdušenju za slovensko cerkcv je bila udeležba pri mašah slaba. Nedeljska zbirka ob nedeljah je znašala dvo do jet dolarjev. Po odhodu Fathra Plev-nika je brišel k Sv. Štefanu Father John Kranjc. Prvikrat je ma-ševal v cerkvi sv. Štefana 22. febr 1903. Maja 1903 je father Kranjc odšel ustanavljat faro sv. Jurija v Južni Chikagi. Fara je bila brez duhovnika. Začasno so pomagali češki o.d. benediktinci iz AUport Str. Leta 1904 je prišel za župnika k šovec. 23 novembra so podrli sv. Štefanu father Alojzij Kra-
staro cerkev. Vogelni kamen je bil blagoslovljen 18. dec. 1904 — 1. nov. 1905 je nastopil službo župnika Father Anton Sojar. Povezal je Slovence v fari sv. Štefana. Kdaj je bila pod njegovim župnikovanjem nova cerkev dozidana, ni znano. Vse knjige so se izgubile. Med zidanjem je bila služba božja za Slovence v šolski dvorani sv. Pija na Ashland Avenuc. 4. apvila 1909 so bili blagoslovljeni novi znonovi. Imajo slovenske napise.
Leta 1919 so prevzeli slovensko faro sv. Štefana slovenski frančiškani Prvi župnik je bil. p. Kazimir Zakrajšek. Ves navdučen je krepko poprijel za delo. Farne šole ni bilo, otrok pa osti. 4. julija 1922 je bil blagoslovljen temeljni kamen nove farne šole. 8. novembra 1922 se je pričel pouk-v vseh osmih razredih v petih šolskih sobah. 15. avgusta so prišle v faro slovenske šolske sestre, ki so prevzele pouk.
Father Kazimir je ostal župnik do leta 1927. Za njim so sledili: p. Jerome Knoblehar, pa. Anzelm Murn, p. Aleksander Urankar. p.
Bernard Ambrožič, p. Edvard Gab
renja, P. Leonard Bogolin. P. Alek sander Urankar, ki jc bil že drugič župnik do svoje smrti 1958. Nasledil ga je p. Tomaž Hoge, ki je začel z obširnimi popravili v cerkvi in šoli. Leta 1965 je bilo upeljano slovensko bogoslužje, enako tudi angleško. Slovenci smo popolnoma enakopravni, imamo dve slovenski maši vsako nedeljo in po eno vsak dan.
Iz fare so izšli naslednji duhovniki: p. Leonard Bogolin, p Alojzij Madic, p. John Trinko, p. VVarren Peternel in p. Blaž Chj-mažar, ki je sedaj kustos na ameriških Brezjah v Lemontu. Iz fare je izšlo tudi 14 šolskih sester.
V	fari jc tudi Slomškova slovenska sobotna šoda. Marljivo deluje več cerkvenih organizacij, Slovenski radijska ura. Lige slov. kat. Amerikancev, več društev Ameriško slovenske Kat. Jednote Slovenska ženska zveza, Slomškov krožek itd. Cerkveni pevski zbor, ki ga vodita dr. Alfred Fishinger in g. Janko Arko skrbi, da se slovenska pesem dostojno razlega v cerkvi , pa tudi ob raznih prireditvah.
V	okvirju praznovanja biserne-
ga jubileja slovenska fare sv. Štefana je bil 5. maja letos uspeli koncert slovenskih pesmi o katerem smo že poročali. V nedeljo 2. septembra bo letno romanje v Lemont združeno z medenim piknikom. Ob tej priliki bo obisk grobov pokoj ih dušnih pastirjev pri Sv. Štefana v Jolietu in v Lemontu. V nedeljo 16. sept. bo jubilejna maša z banketom, v soboto 20. okt. bo vinska trgatev v veliki farni dvorani, na kateri sc bodo zbrali vsi bivši, še živi farani in tudi sedanja generacija.
Izšla bo posebna spominska knjiga. Posebnosti bodo slike fara nov. Nad 200 slik bo objavljenih. Farani so vabljeni, da prispevajo tekom leta v jubilejni fond $75.00. V zahvalo bodo dobili lepo vezano družinsko sveto Pismo.. Žal, samo v angelškem jezi-i ku.
Bog daj, da bi Slovenka fara sv. Štefana tudi v boče ostal slovenska, p. Tomaž, naš sedanji župnik večkrat rad. povdari: "Ohranimo ta naš dragoveni biser v naši sredini tudi v bodoče". Izpolnimo njegovo željo. Župnik ne more tega sam izvrši-
ti. Z našim sodelovanjem pa bo ta njegova želja izpolnjena. V. dobro nas samih in za lepšo bodočnost fare. Ne obračajmo hrbta slovenski fari, če tudi se kdo preseli v predmestje. Podpi-rajmo jo finančno, pa tudi z zvesto udeležbo pri slovenski sveti daritvi ob nedeljah. "Sveta vera bodi vam luč in materni jezik ključ do zveličavene narodne omike" je bilo geslo svetniškega Slomška. Slovenski farani sv. Štefana, vernost in slovenstvo, ta dragoceni biser ohranjajno, da bodo naši potomci še lahko praznovali tudi stoletni jubilej slovenske fare Sv. Štefana.
Mirko Geratič
prosimo, poravnajte naročnino in darujte v
tiskovni sklad našega—vašega lista.