V SREDIŠČU POZORNOSTI S proslave na Jezercih pod Krvavcem Revolucija se nadaljuje, le v drugačnih pogojih V nedeljo so se na Jezercih pod Krvavcem zbrali borci Kokrškegu odreda, borci II. grupe odredov, krajani v^si izpod Krvavca, planinci in mladina, da bi počastili 42-letnico bojev ob prehodu II. grupe odredov z Gorenjske na Štajersko. Proslave se je udeležil tudi narodni heroj gene-ralpolkovnik Janko Sekirnik-Simon, takratni komandant Simonovega bataljona. O pomenu naše borbe in o trenutnih težavah, ki nas peste, pa je spregovoril predsednik Medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko Ivan Torkar. Med drugim je dejal: Tudi krvavi avgustovski dogodki leta 1942, ko je okupator skupaj z domačimi izdajalci uspel zadati hud udarec narodnoosvobodilnemu gibalu, ni pomenil konec odpora. Posledica teh krvavih dogodkov so bile Prav nasprotne. Odpor se je krepil in enkrat se je potrdilo, da so sile in možnosti naroda, ki ga vodijo pravi ljudje, ki je enoten, ki se bori za svoje Dravice in svobodo, neuničljive. * Največja sila našega naroda je bila takrat mladina in organizirana politična sila — OF, znotraj te pa komunistična partija. Danes, ko slišimo mnogo kritičnih pa tudi nesamo-kritičnih razprav o vzrokih naših težav, ko nekateri krivijo za razmere samoupravni sistem, krivijo posameznike, našo organiziranost itd., prav ti največkrat pozabljajo, da so tudi oni sestavni del tega naroda, te družbe in da je ta družba praktično vsakemu nekaj dala, so to priznali ali ne. * Tudi v Kranju in na Gorenjskem veliko govorimo o stabilizaciji, o dolgoročnem programu stabilizacije gospodarstva, o tem kaj bi morali, kaj lahko storimo in kaj ne. Pogosto se premalo zavedamo, da je uresničevanje vseh teh programov istočasno izvajanje diferenciacije. Premalo se mnogi zavedajo tudi, da so in Računalniki za tržiške šolarje — V petek, 7. septembra, je bila v tovarni Peko mala slovesnost. Direktor Peka Franc Grašič je namreč učencem, vseh treh tržiških osnovnih šol, Grajzarjeve, Bračičeve in osnovne Jo/e Kokrškega odreda iz Križev, predal šest malih računalnikov, ki nhje je treba tebe j delo bo potrebovalo dobro podkovane mi delovnimi organizacijami gleda najdlje: že pred časom je začel uvajati po osnovnih šolah čevljarske krožke. Nekaj podobnega pripravlja zdaj tudi Bombažna predilnica in tkalnica, ki bo na ta način šolarjem približala tkalstvo. A zdaj prihaja doba računalnikov. Zagotovo bo ta Pekov denar dobro naložen. Vseh šest računalnikov bo zaenkrat na Bračičevi šoli, kjer bodo uredili posebno sobo za računalništvo. Tu se bodo z delovanjem računalnikov seznanjali tudi šolarji ostalih dveh jol. Čez kakšni dve leti pa bo verjetno že vsaka tržiška šola imela na voljo svoje računalnike in opremljeno računalniško sobo. Svet tehnike in napredek pač- zahtevata svoje. — Foto: D. Dolenc Leski padalci drugi na svetovnem prvenstvu — Jugoslovanska padalska reprezentanca, ki jo sestavljajo člani Alpskega letalskega centra Lesce-Bled Dušan Intihar, Roman Božič, Darko Svetina, Benjamin Smid in Branko Mirt, je na 17. svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v francoskem Vichvju osvojila drugo mesto v skupinskih skokih na cilj. hiški padalci, ki imajo za seboj natančno 8475 skokov, so po prvih dveh serijah vodili, po četrti seriji so delili drugo in tretje mesto s tekmovalci Združenih držav Amerike v zadnjem petem skoku pa so zgrešili cilj za 6 centimetrov, kar je ob ponesrečenih skokih Američanov in Švicarjev zadostovalo za srebrno kolajno. Leska ekipa je v petih skokih zgrešila cilj za 35 centimetrov, zmagali pa so tekmovalci Sovjetske zveze z 31 centimetri. Jugoslovanski padalci so že pred 14 leti osvojili drugo mesto na svetovnem prvenstvu na Bledu, vendar *.o takrat imeli prednost domačega terena. — Na sliki — (od leve proti desni) Dušan Intihar, Branko Mirt, Darko Svetina in Roman Božič — ■■H bodo naloge neizvedljive, če zanje ne bomo znali angažirati najširših množic. Iluzorno je pričakovati, da bo šlo brez odporov. Moč akcije in moč ljudi, ki jih vodijo, mora biti v prepričanju, da gre za pravo in našo stvar, da gre za naš obstoj in nadaljnji razvoj. Moč in podporo ljudi pa se ne dobi s frazarjenjem, s kabinetskimi in brezplodnimi razpravami, pač pa z neposrednim stikom z ljudmi, s konfrontacijo mnenj in stališč, s pošteno besedo in odnosom ter z znanjem. Vse to mnogo naših ljudi ima, potrebno se je samo bolje organizirati in postaviti prave ljudi na pravo mesto, vsem pa, ki to so, pa tudi zaupati. * Ob stopnji doseženega razvoja in vseh dejanskih in tudi potencialnih možnosti ni mesta za apatičnost in malodušje, zato povejmo vsem tistim, ki jih tako zelo skrbi naša usoda, da za težave, ki jih imamo, ni kriv naš socialistični samoupravni sistem in da smo njihove poceni rešitve že velikokrat zavrnili in se vedno izvlekli brez teh receptov, tako kot se bomo sedaj. • Revolucije ni konec, nadaljuje se v drugačnih pogojih, nove spodbude in vsebino pa ji mora dajati sedanja generacija, tako kot ji bo morala kasneje bodoča. In če je tako, potem so sedanje družbenoekonomske razmere trenutek za mnoge mlade in najsposobnejše ljudi, da se izkažejo in uveljavijo. S tem bi prispevali zelo veliko k nadaljevanju borbe za vse tisto, za kar se je borila generacija pred nami. Mnogi primeri požrtvovalnosti in izkušnje iz takratnega časa pa naj bodo nam in bodočim generacijam tudi knjiga za učenje. Predlog za odlikovanje BPT Tržič Tržič — Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Tržič je na svoji zadnji seji 4. septembra predlagalo, da bi Bombažna predilnica in tkalnica Tržič ob 100-le.tnici obstoja, ki ga bo praznovala prihodnje leto, prejela visoko državno odlikovanje — Red dela z rdečo zvezdo. To je najvišje odlikovanje, namenjeno delovnim organizacijam. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič tako priznanje brez dvoma zasluži, saj se je kljub vsem težavam, s kakršnimi se bore tekstilne tovarne, razvila v moderno tovarno, velik poudarek daje delavskemu samoupravljanju, veliko pa je storila tudi za višji družbeni in osebni standard svojih delavcev. D. j) Krpa na strgane hlače \' prvem polletju so delavci v slovenskem gospodarstvu povprečno zaslužili 23.263 dinarjev. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so osebni dohodki porasli za 46,2 odstotka, življenjski stroški pa so se povečali za 54,2 odstotka. Pomeni, da smo letos dejansko zaslužili manj kot lani. V delovnih organizacijah namreč dajo za plače manj, kot bi lahko glede na določila resolucije in rast dohodka. Zato so slovenski sindikati predlagali, naj v temeljnih organizacijah, kjer še niso uskladili osebnih dohodkov z rastjo dohodka, to opravijo že septembra oziroma naj povečajo osebne dohodke do dovoljene višine. Sindikati so tudi predlagali zvišanje zajamčenega osebnega dohodka od 12.200 na 15.000 dinarjev, samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti naj proučijo možnosti za povečanje socialno-varstvenih in dnigih oblik družbene pomoči, slovenskemu izvršnemu svetu so ponovno predlagali, da prouči možnosti za znižanje davka iz dohodka od prodaje otroških oblačil in obutve, občinskim sindikalnim svetom so priporočili, da organizirajo nakup ozimnice, zveznemu izvršnemu svetu pa, da prouči sedanjo uredbo o posojilih. Zakaj takšna varčnost ravno pri osebnih dohodkih, ki so že tako nizki, da so delavci vse manj zainteresirani za delo? Če vzamemo pod lupo poslovne podatke marsikatere delovne organizacije, ni težko ugotoviti, da pravzaprav ustvarjajo pozitiven poslovni rezultat predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov. Dokler pa v zaključnem računu ni rdečih številk, se le redko zgodi, da kdo od zunaj pregleda njihovo delo, poslovanje in tudi plače. Praktično jih nihče ne more prisiliti, da bi poiskali drug program proizvodnje, izboljšali organizacijo poslovanja in povečali produktivnost. Če to zahtevajo delavci v temeljni ali delovni organizaciji, imajo vodilni delavci polna usta zunanjih vzrokov, splošnih gospodarskih težav, zamrznjenih in neusklajenih cen in podobnih izgovorov. Zato je pobuda slovenskih sindikatov o zvišanju zajamčenega osebnega dohodka lahko tudi spodbuda, da se začne razmišljati o poslovanju takšnih delovnih organizacij. Če bodo dvignili osebne dohodke tistim, ki najmanj zaslužijo, bodo morali zvišati tudi drugim in če tega ne bodo zmogli, bo to opozorilo vsem odgovornim v občini, da bo treba temeljito preveriti poslovanje takšne temeljne ali delovne organizacije. Hkrati pa je takšna pobuda, kot so jo sedaj dali slovenski sindikati, tudi le krpa na hudo strganih in že ničkolikokrat zakrpanih hlačah. Če drži podatek, ki ga je povedal v eni od razprav v skupščini SFRJ delegat Vjekoslav Vidjak, da deset odstotkov jugoslovanskih družin razpolaga s kar 32 odstotki skupnega jugoslovanskega dohodka in da je v ZDA to razmerje skoraj enako, saj tam 10 odstotkov gospodinjstev troši 27 odstotkov skupnega zaslužka, bodo potrebne velike spremembe v gospodarskem in davčnem sistemu, socialni politiki in še marsikje. Le z zviševanjem zajamčenega osebnega dohodka in socialnih pomoči, razlik med bogatimi in revnimi ne bo moč odpraviti. L Bogataj Škofja Loka Gorenjska predilnica iz Škofje Loke praznuje te dni 50-letnico ustanovitve in 34-letnico samoupravljanja. Ob tej priložnosti so si tovarno ogledali številni gostje, med 'njinii predsednik zvezne konference SZDL in član predsedstva CK ZKJ Marjan Rožič. —- Foto: F. I>erdan v_,_____. Potrjeno prijateljstvo med narodi Rateče — Skupni odbor turističnih društev iz Trbiža, Podkloštra, Kranjske gore in Rateč je priredil v nedeljo, 9. septembra 1984, peti turi-stično-planinski pohod na Peč nad Ratečami. Ta svojevrstna manifesta- Zasoljene cene ozimnice Jabolka po 53 dinarjev, krompir po 29 dinarjev za kilogram. Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine je prejšnji teden določila cene sadja in krompirja. Pridelovalci naj bi za prvovrstna jabolka prve skupine, za jonatan, zlati in rdeči delišes ter za rdeči jona-tan dobili 40 dinarjev, za jabolka druge skupine, za novejše sorte ido-red, gloster, mucu in druge pa 50 dinarjev. V maloprodaji naj bi kilogram jabolk prve skupine veljal 72,60 dinarja, kilogram sadja druge skupine pa 90 dinarjev; začetni ceni naj bi se v zimskih mesecih še zvišale glede na stroške skladiščenja. Za ozimnico bodo pri nakupu v plantažah veljala 40 oziroma 50 dinarjev, odvisno od sorte, v trgovinah pa 53 dinarjev,, vendar bo tu izbor omejen le na sorte jonatan, rdeči jonatan, zlati in rdeči delišes. Drugorazredna, slabo dozorela in premalo debela jabolka bodo za petino cenejša od prvovrstnih; tista, ki so primerna le za predelavo, pa bodo po 9,50 dinarja za kilogram. Čeprav bo letošnji pridelek prvovrstnega sadja v Jugoslaviji za več kot 100 tisoč ton manjši kot običajno, se ni bati, da bi tovrstnega sadja v trgovinah primanjkovalo. Že ob cenah, ki so veljale za lansko letino, je prodaja sadja upadla; pričakovati je, da se bo ob novih odkupnih in maloprodajnih cenah še zmanjšala. Nekaj podobnega velja tudi za hruške. Letina bo skromna. V Sloveniji bodo pridelali 7700 ton hrušk, le dobra tretjina bo primernih za prodajo, medtem ko je preostale preveč poškodovala toča. Cene hrušk bodo zasoljene. Pridelovalci bodo dobili 60 dinarjev za kilogram, v maloprodajo pa bodo še enkrat dražje — 120 dinarjev. Po predlogu poslovnega odbora za krompir — jutri ga bo obravnavala tudi republiška skupnost za cene — naj bi kmetje za kilogram krompirja dobili 10 dinarjev. Sindikalne organizacije, ki bodo krompir za ozimnico kupovale neposredno v zadrugah, bodo plačale za kilogram 26,50 dinarja, medtem ko ga bodo v trgovinah prodajali po 29 dinarjev. V maloprodaji bo veljal 40 dinarjev, skoraj toliko kot kilogram kruha ali mleka. cija povezanosti treh dežel je kljub deževnemu in hladnemu vremenu dobro uspela. Iz teh krajev — Rateč v Jugoslaviji, Bele peči v Italiji in Selč pri Pod-kloštru v Avstriji — je proti tromeji krenilo približno dva tisoč pohodni-kov. Tam je na prireditvenem prostoru skrbel za vedro razpoloženje obiskovalcev Gornjesavski kvintet, prireditelji pa so jim ponudili domače jedi; naši čevapčiče, italijanski mineštro in avstrijski golaž. Povezanost so potrdili ne le z enotnimi cenami na prireditvenem prostoru, ki je segal v vse tri države, ampak tudi s prijateljskim vzdušjem med tovari-škim srečanjem. Srečanja so se med drugimi udeležili tudi župani Podkloštra, Trbiža in Jesenic, vsem udeležencem pa je pozdrave poslal italijanski predsednik Pertini, ki je obljubil udeležbo na prihodnji prireditvi. Organizacijski odbor je za zgledno sodelo/anje na vseh dosedanjih pohodih podelil priznanja planinskim organizacijam iz vseh treh dežel. (S) mino kosimo, pori GLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, \ 1. SEPTEMBRA Praznik naše mornarice — Jugoslovanska vojna mornarica je ubrala za svoj praznik 10. september — dan, ko je bil 1942. leta ustanovljen mornariški odred oziroma odred vojne mornarice južne Dalmacije. Od 10. septembra 1962. leta dalje proslavljamo dan ustanovitve naše vojne mornarice ne le kot njen praznik, ampak praznik vsega pomorstva in rečnega ladjarstva Jugoslavije. Tako naglašamo splošni pomen praznika morja in naše domovine kot pomorske dežele. Letošnje praznovanje 42-letnice ustanovitve naše vojne mornarice je dopolnilo tudi proslavljanje 40. obletnice reškega vojnega ladjevja in 40. obletnice bivanja tovariša Tita, CK KPJ, narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in vrhovnega štaba NOV in POJ na Visu, zato je bila osrednja jugoslovanska prireditev minulo nedeljo prav na tem otoku v našem Jadranu. Na sliki: pripadniki naše mornarice med šolanjem na mino-lovcu (S) __,__j_✓ Za krompir ne bo gneče Jeseniški trgovci pravijo, da letos ne bo »ozimniške« gneče, kajti hudo je padla kupna moč — Banke nudijo kredite, a ne za nakup svinjskih polovic Jesenice — Tako kot vsako leto so se tudi letos sestali predstavniki jeseniške trgovine in v okviru sindikata delavcev trgovine spregovorili o letošnji ozimnici. -Nasploh trgovci pravijo, da je preskrba v občini dobra in da tudi s ponudbo primerne ozimnice ne bo problemov. Jeseniška občina potrebuje letno 300 ton krompirja, ljudje ga za ozimnico pokupijo kar 220 ton. Letos se sliši, da letina krompirja ni kaj prida, zato trgovci ne pričakujejo, da si bodo kupci založili kleti, kajti obenem je hudo padla tudi kupna moč. Najbrž ga ne bodo kupovali v velikih količinah, ker je znatno bolje, da se kupi le nekaj ozimniškega krompirja po 29 dinarjev in se ga kasneje kupuje v maloprodaji po 40 dinarjev, kot pa da bi velika količina v kleti začela gniti. Da letina krompirja na Gorenjskem pri zasebnikih res ni kaj obetavna, kaže že to, da pred vrati stanovanjskih blokov ni zasebnih ponudnikov iz okolice, ki so prejšnja leta vozili krompir kar pred stolpnice. V družbenem sektorju zagotavljajo, da bodo trgovine dobile dovolj krompirja, ki ga bodo skupaj z ostalo ozimnico začeli prodajati po 20. septembru. Odkupna cena je zdaj 18 dinarjev, po 27 dinarjev ga dobi trgovina, med odkupno in končno ceno pa je takšna razlika, da je upravičeno vprašanje, kdo tako lahko in hiti o zasluži. Odkupna cena je za proizvajalca, kmeta, glede na visoke stroške pridelave, občutno premajhna. Paprika za ozimnico je po 60 dinarjev, čebula po 40 dinarjev, medtem ko so jabolka še na drevju, pričakujejo pa, da bodo jabolka jonatan po 53 dinarjev in ozimniška jonagold po 60 dinarjev. Trgovci pa jabolk ne nameravajo naročiti veliko, saj izkušnje kažejo, da jih na ozimniških nakupih malo prodajo — ljudje jih kupujejo skozi vse leto. Tako kot ne gredo dobro v prodajo paketi ETE — deloma zaradi nakupov preko sindikalnih organizacij in deloma zato, ker je treba kupiti ves paket dvanajstih ali 24 kozarcev, ki je razmeroma drag. Svinjske polovice so naprodaj, vendar zanje banke ne nudijo kreditov kot za nakup ostale ozimnice po trgovinah ali za nakup premoga. Premoga je dovolj, drv pa sploh ne in se je zato treba oskrbeti z njimi z lastno iznajdljivostjo. Banke dajejo kredite brez pologa, s 34-odstotno obrestno mero, v višini »proste tretjine« osebnega dohodka in z vračanjem deset mesecev. Pohvalno je, da v jeseniški občini prodajajo ozimnico v vseh trgovinah. Prav je, da je ozimnica tam, kjer kupci vsak dan kupujejo, saj s tem nimajo stroškov prevoza. Nasploh pa jeseniški trgovci ne pričakujejo nobene ozimniške gneče in trdijo, da bo prodaja dokazala, kako zelo je padla kupna moč. D. Sedej Svinjske polovice brez jezika(nja) Razumljivo je, da nas vedno bolj skrbi, kako bo z našo prehrano, za katero moramo odšteti že več kot polovico mesečnega zaslužka. Hudo draga osnovna in druga živila, odrekanje pri hrani, ki se v marsikateri družini kaže le v nakupih kruha, špagetov, medtem ko je sir le še za nedeljsko malico. Jesti žgance in krompir pa je danes, ob takšni ceni moke in krompirja, skoraj enako drago kot zrezek. Tisti, ki naj bi ščitili delavski standard, sindikati, so povsem nemočni. Čeprav smo znali deklarativno ponavljati, da naše sindikalne organizacije nikakor niso le za ozimniške zadeve, se je žal v zadnjem času izkazalo, da celo ozimniškim zadevam niso kos. Slišali smo, da so sindikati priporočili, naj bi sindikalne organizacije črpale denar za brezobrestno kreditiranje ozimnice zaposlenim iz skladov skupne porabe. A brž smo pomahali z zveznimi predpisi, češ da je takšen sindikalni nakup ozimnice prekršek, zato čimdalj od takšnih razmišljanj. Mnenja so se živahno razplamtela predvsem ob razprodaji svinjskih polovic, s katerimi mesna industrija nima kam, saj ima polne hladilnice. Umno smo se spomnili, da je takšna prodaja tudi higiensko oporečna (kot da prodaja kruha, ki nam ga vržejo preko pulta, ni) in tako dalje, vse do bank, ki v svojih predpisih za kreditiranje ozimnice nimajo vštetega mesa. In pika. Posojila za zimsko mesno zalogo se pri bankah ne da dobiti. Očitno je torej, da nikdar ne zmoremo brez birokratskih zapletov in da tudi tako nedolžna, kristalno jasna in za ljudi sprejemljiva stvar, kot je sindikalni nakup svinjske polovice, dobi pri nas razpravljalske razsežnosti. Pustimo vnemar domačega mesarja, ki živčno zatrjuje, da se polo-vička ne splača, ker ga skrbi lastni promet. Kupci pravijo, da je za tiet^VftO Qb>;o\\xyč'ya da. ix«w.i» ta\ jez\Y.a, YA pa najbrž pripa- da mesarju. Ostanimo prt tem,da sindikalne organizacije danes lahko opravijo korisV.no delo, če dajo kredit. V času, ko osebni dohodki tako vznemirljivo padajo, pustimo formalistične zapovedi in načelne opredelitve, s čim naj se ukvarja ali ne ukvarja sindikat. Zakon je zakon in red je red. vendar, će je v skladih denar, je sindikalna dolžnost, da se nameni pomembne življenjske potrebe zaposlenih. Spomnimo se, koliko ga je že bilo neumno »zafrčkanega«, zato je ob svinjskih polovicah, četudi so brez jezika, zaželeno več življenjske presoje in manj razpravljavskega iezikanja v prazno. J D. Sedel Srečanje na Poreznu Skdfja Loka — Domicilni odbor gorenjskega vojnega področja iz Škofje Loke organizira v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in Planinskim društvom iz Cerknega, brigado Srečko Kosovel, gorenjskim vojnim področjem in inženirskim bataljonom XXXI. divizije tradicionalno srečanje borcev, planincev, mladine in drugega prebivalstva Gorenjske in Primorske ter obiskovalcev iz Slovenije na Poreznu. Prireditev bo v nedeljo, 16. septembra 1984, ob vsakem vremenu. Pri spomeniku na vrhu Porezna bo ob H. uri žalna svečanost, med katero bodo prižgali žare in položili vence v spomin na padle borce za svobodo. Vzpon na Porezen je možen iz Cerknega po poti Kosovelove brigade, iz Železnikov prek Davče po poti enote gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda po poti inženirskega bataljona XXXI. divizije, iz Jesenice po Dolgi poti in iz Petrovega brda po markirani poti. Organizatorji priporočajo udeležencem srečanja, na katerega vabijo še posebej vse borce s tega predela Gorenjske in njihove svojce, da poskrbijo za primerno planinsko opremo. Razen tega sporočajo, da bo dom na Poreznu odprt in oskrbovan; tod in pri lovski koči na Šašu bo delala zdravstvena služba. Obveščajo tudi, da bo na dan pohoda radio Cerkno direktno prenašal prireditev s Porezna. (S) Odkritja obeležij borbam v Udin borštu Kranj — Odbor za kompleksno spominsko ureditev Udin boršta, kjer je v začetku septembra 1942 izkrvavel 2. bataljon Kokrškega odreda, je postavil v tem predelu Gorenjske dve rtovi obeležji, eno pa obnovil. Tako bo v soboto, 15. septembra, ob 17. uri odkritje spominskega obeležja zadnjemu boju borcev v Udi-nem borštu v Kamnjeku pri Leten-cah. Dostop do prireditvenega prostora je skozi vas Letence. Proslavo pripravljajo družbenopolitične organizacije Goric, v kulturnem programu pa bodo nastopili šolarji osnovne šole Gorice in kranjska godba na pihala. V nedeljo, 16. septembra, ob 14. uri pa bo namesto običajne proslave pri spomeniku padlim v Stra-hinju, proslava ob odkritju obnovljenega spominskega obeležja v Kapniku, v neposredni bližini pa odkritje novega spominskega obeležja borbam v tem predelu Idin boršta, na Težičovem hribu. Kulturni program za to proslavo pripravljajo otroci osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Do Kapnika se pride skozi Zehn, kjer bodo pripravljeni prostori za parkiranje, vendar pa je treba računati, da je od tu še 1,5 kilometra pes poti do prireditvenega prostora. (dd) r NAŠ SOGOVORNIK V elektrojeklarni bo odpraševalna naprava Inženir DRAGICA BEZ ekologinja L7 Nova elektrojeklarna na Beli bo zvočno izolirana in bo k\ najmanj škodljivo vplivala na delovno in življenjsko okolj^ J Jesenice — V črni metalurgiji s tako zastarelo tehnologijo, kot j. Žlezami Jesenice, delajo zaposleni v težkih delovnih razmerah. W* stavljeni so hrupu, prahu, vročini, obenem pa industrija ogroža tudr valno okolje. Železarna pa k sreči sodi med tiste delovne organizaef; ki se tega zavedajo, zato že nekaj let nadvse resno upoštevajo izslec. oddelka za ekologijo v delovni organizaciji. Vodi ga inženirka Dragr Bezlai. w: »Železarna ima res vse razumevanje za odpravo škodljivih po* dic proizvodnje, obenem pa sodeluje z oddelkom pri načrtovanju r vih naložb in vplivu nove proizvodnje na delovno in življenjsko or lje,« pravi inženirka'Dragica Bezlajeva. »Uspehi so veliki, tudi prir" rovanju vsega okolja, saj sodelujemo z ljudmi, ki ob Železarni ifcjp Med pomembnimi ekološkimi naložbami je vsekakor odpraše\f na naprava, ki zajame dnevno tudi do sedem ton prahu in lani $f zbrali 2.000 ton. Odlično nam je uspela paletizacija tega prahu, kil odkupuje Anhovo. Prodamo ves prah. Računamo pa, da smo emi$?; prahu v zraku zmanjšali za 40 odstotkov. Velikega ekološkega pome}-" je tudi separacija žlindre, saj se letno separira 150.000 ton, koristne m padke pa uporabi gradbeništvo. Železarna zbira tudi stara olja, kif odtekajo več v Savo, ampak jih odkupuje Petrol. Precej smo dosegli z napeljavo zemeljskega plina, ki je zameni mazut, s tem pa se je emisija žveplovega dioksida zmanjšala za 52|* stotkov. Omejili smo hrup ventilatorjev na Beli, hrup v Podmežaklf Zdaj ko se je že uradno začela graditi elektrojeklarna na BelC zelo pomembno, da se z novo naložbo ukinjajo stare martinovke, ki 't največji onesnaževalec zraka. V novi elektrojeklarni bo sodobna^ praševalna naprava, ki bo zadovoljivo omejila emisije v delovno širše okolje. Pri novi elektrojeklarni so v projektih in v poznejši 1 gradnji upoštevali zvočno izolacijo že na izvoru, pri elektrobločni J in vsej hali. Vsekakor so bila tudi pri načrtovanju elektrojeklarne upošteva vse ekološke zahteve in ekološko varstvo, saj smo pred izgradnjo ^ rali napraviti tudi posnetek stanja sedanjih ekoloških razmer natf območju.« D. Sedej' V stanovanjski zadrugi v< racionalnosti v stanovanjski zadrugi Železar na Jesenicah razmišljajo q da bi zadruga imela več osnovnih sredstev, ki bi jih za naj« no posojala zasebnim graditeljem — Ko bi lahko storitve t\ ge plačevali s krediti, bi sprejela več naročil in obveznosti Jesenice — V jeseniški občini imajo hude zadrege z lokacijami za stanovanjske hiše, saj leži mesto z okolico v kotlini, ki nima dovolj zemljišča za stanovanjsko pozidavo. Stolpnice in stanovanjski bloki rastejo v zadnjem času izven mesta, na podeželje se usmerja tudi zasebna stanovanjska gradnja. Da bi bila gradnja zasebnih stanovanjskih hiš kar najbolj organizirana in za posameznika kar najbolj racionalna, so že pred tremi leti ustanovili stanovanjsko zadrugo Železar. » i 4 „«. vnotok so se v Prešernovem gaju ob spomeniku ^"^rjffii borci, občani Kranja in gostje iz za-bazovisktm žrtvam mtod^ o bazoviškim žrtvam Delegacija mejstva, da bi počastili *P£™%^nizacij je k spomeniku položila ve-kranjskih druzb^opohttcnihofya Vidt Prinčič-Gorjanrje zapel ok-^M«^^««sos^AonUče sole. — Foto. Y. PeTdcm Najprej so zasebniki v okviru j ge začeli graditi montažne vanjske hiše na Belem polju n šici, z vključevanjem novih člJ zadrugo pa so začeli graditi #1 Rodinah, v žirovniški krajevni j nosti. Letos je v zadrugi več kol nov, mesečno pa potrka na zad vrata po deset novih kandidat^ želijo preko zadruge reševatiVJ stanovanjske probleme. / V zadrugi Železar ne sp: članov izven jeseniške občin« ki na Jesenicah niso zaposle:.! živijo v mestu. Tudi vnaprej r$v sprejemali d.-ugih članov, kij loštevilne lokacije bodo za najprej delavcem, Ri živijo in < v občini. Stroške poslovanja zadrugei vajo z odstotkom od plačilne^ meta zadružnika in za letos fe] 1,5 odstotka. Železarji ugotavljajo, da do način, ko zadružnik sam odlo^J tere materiale in dela bo na:\\i gradnji ali dobavljal prekop ni najbolj ustrezen. Vsekakor|Nj ljalo razmišljati o nekaterih ■! \ nih sredstvih in pripomočkih; drugi, ki bi jih za najemnico koristili vsi zadružniki, ne pa.dVl osnovna sredstva nabavljajo*^ niki sami. Vsa dela je treba plačati z no. Interes zadružnikov paj$',,' stroške poravnali tudi s kredit^ tem primeru bi zadruga verjeti dobila na veljavi in za zadrt di opravila več nalog. V jeseniški stanovanjski torej razmišljajo še naprej in jo, da bi z organiziranostjo dejiij k6 še hitreje in racionalneje gjlj ter koristili osebna in sredstva. D.S GLAS Ustanovitvi Glasa občinske honleter.ee SZDL Jesenice, Kran|, Radovljica, Škotja Loka In Trtic - Izdaja Časopisno podjet|e Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Jože KoSnJek - Novinarj: Leopoldina Bogata(. Danica Dolenc DuSan Hllm Helena Je(ovćan. Lea Mencinger, Sto|an Saje, Darinka Sedoj Marila Volivk. Cveto ZaplotnHi. Andre, Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan'Ajdovec: - Ob hkovalci: Lojze Erjavec. Slavko Haln in Igor KokalJ - Predsedn.k izdajateljskega sveta Mi ko Bira> (RMOvl|lca) - u„ od oktobfa 1947 kot tednik, od Januarja 1958 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sredah In sobotah, od Julija 1974 pa ob torkih in petkm.-- s»taveK i* Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica LJubljana Naslov uredništva in uprave lista: Kran|, Mose njaae|a i — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni, direktor in glavni ureaniK /o-4ej. redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835 komerciala, pripaganda, računovodstvo 28.463 mali oglas, narCćnlna OproSčeno prometnega davka po pristojnem rtinenu^i-i//; — Naročnina za II. polletje 585 din 27-9G0 Srečanje borcev in planincev Skupnost borcev jeseniško L skega odreda in Planinsko M Srednja vas Bohinj organuyJ variško srečanje borcev in plar\J v planinskem domu Jesenja j hinjskega odreda na Usk | Srečanje bo v nedeljo. L&i bra, ob 11. uri s kratkim kuM Droeramom. -"Zlati jubilej Gorenjske predilnice |S pridnostjo in dobrim gospodarjenjem do moderne tovarne Gorenjska predilniea praznuje 50-letnico ustanovitve — Danes It ena najbolj sodobnih tekstilnih tovarn pri nas in dosega tudi Jldobre poslovne rezultate — Slavnostni govornik dr. Marjan Ro-Jlič je poudaril, da je lahko, za zgled, kako je mogoče dosegati Uspehe in premagovati težave le z ustvarjalnim in visoko produktivnim delom Skofja Loka — »Danes je Gorenj-^P13 predilnica moderna tekstilna tovarna, ki izdeluje bombažpo, sinteti-|r ino in viskozno prejo ter mešanice,. IjV sintetično česano prejo volnenega ti-? pa in mešanice z volno, prejo za ro-ii. fao pletenje, tekstuirane poliamidne 2L|lamente za izdelavo nogavic in ii^, Iportnih oblačil ter pletiva,« je v svo-^F. govoru na petkovi proslavi ob CPO-letnici delovne organizacije pou-trflaril direktor Vinko Puncer. Letos v|o 840 delavcev izdelalo 5.470 ton iz-»SLplkov v vrednosti 3,8 milijarde di-rparjev, ustvarilo 800 milijonov di-»rparjev dohodka, milijardo dinarjev iPružbenega proizvoda in 220 milijo-ii nov akumulacije. Zaslužili pa bodo v '\f.§ovprečju 28.000 dinarjev mesečno, 'ožili pa bodo za 4,4 milijona do-jev izdelkov. Izvažajo izključno Ia konvertibilni trg in so med 69 dednimi organizacijami tekstilne in-ije v Sloveniji na 10. mestu. Po Jjsini izvoza na delavca pa so na 4. Pfestu med slovenskimi tekstilci.« ■Slavnostni govornik, predsednik 'onference SZDL dr. Marjan Rožič y kos: drugim surovinam, izsiljevanju domačih proizvajalcev lesa, zapiranju republiških meja . . . Težave so tudi z naložbami, ki danes terjajo premišljeno politiko. Pred petimi leti je Stol zgradil veličastno poslovno stavbo. Takšne naložbe, pa čeprav se je že obrestovala, si kajpak ne morejo več privoščiti. Zdaj vlagajo v izboljšanje in pocenitev energetskega stanja. Trenutno gradijo nov, velik silos za lesne odpadke, s katerimi bodo skušali sem in tja nadomestiti drag mazut. Obnavljajo stare lesne sušilnice, napraviti bo treba tudi nove, da bo šla proizvodnja hitreje od rok. Načrti ob jubilejih so običajno smelejši. V Stolu pa so realisti in zato kanijo v prihodnje manj vlagati v zidove, tem več pa v dobro delo in poskrbeti za boljše medsebojne odnose, d. Z. Žlebir U Kamnik — Pred 8 desetletji so v 1 farnn'ku začeli izdelovati značilne (IjT-tonetove stole, danes pa je proiz-4 ,nJa že tolikšna, da morajo za svo- fi Litevilne izdelke iskati nova trži-% Sedežno ploskovno in kovinsko oblazinjeno pohištvo gre na obeh 'ščih, domačem in tujem, dobro v I -nar. Doma še vedno prodajo veči A| ) svojih izdelkov, na tuje pa gre ka- odstotkov vse proizvodnje?. I M lani je bil več kot tisoččlanski 0 ' 'V. Stola v precejšnjih težavah. I den od tozdov je jmel veliko izgu-N delovna organiziranost je bila ; aha, / /vozom niso bili zadovoljni. m »jubileju se lahko pohvalijo z bolj-- Irr;' fvultati. Lanske težave so jih j, •a.t,r(.( 1/UC||(. fju morajo bolje na-s^fraditi delavce, če hočejo boljše de-«..-.(. rezultate. Rezujtati boljšega jjjfcjErii\<-,xUj;j delavcev v proizvodnji lir/,; vidni: za 14 odstotkov višja pro IjjPktivnost, za 70 odstotkov višji iz-iV oc* lanskega, 20 odstotkov višji načrtovanega . . . Večina izvoza v Ameriko, kjer gredo v denar ti stoli. Prav tako Je na Svedeni, kjer radi naročajo tudi plosko-*» pohištvo. Doma so najbolj uspe-/ inženiringom. V njem pa vidijo DČnost tudi v izvozu. Prve korake '■■ Storili na novih, cenovno tre-jkO najbolj zanimivih trgih, na , !r/rj<;rn vzhodu. V Iraku, Sudanu * SftUdski Arabiji, kjer veliko gradi-'I P'ima Stol hvaležno tržišče. fevažajo takorekoč že od začetka. "fteriSko tržišče se je odprlo že Tho- okvirih, povečuje se obseg akumulacije združenega dela, delavci v delitvi ravnajo kot dobri gospodarji in ob padanju realnih osebnih dohodkov in življenjskega standarda, več izdvajajo za razvoj, manj pa za oseb: ne dohodke. Teh in drugih rezultatov ne smemo prezreti, niti jih podcenjevati, saj jih delovni ljudje dosegajo v težavnih pogojih, z veliko napora. Delavci, upravičeno kritični do mnogih pomanjkljivosti v družbi ne izgubljajo perspektive, ne nasedajo paničarjem in kritizerjem in so prepričani, da je le v socialističnem samoupravljanju mogoče obvladovati in prevladovati vzroke in posledice gospodarske krize in družbenih nasprotij.« Ob jubileju so v Gorenjski predilnici podelili tudi zlate plakete in pismena priznanja delovnim organizacijam in firmam iz domovine in tuji-je s katerimi poslovno sodelujejo ter nekaterim zaslužnim posameznikom. V soboto, ob dnevu kolektiva, ki ga praznujejo ob obletnici izvolitve 1. delavskega sveta — 10. septembra — so 34 delavkam in delavcem, ki delajo v predilnici 30 in več let podelili pismena priznanja, petim delavcem pa za 35 in več let neprekinjenega dela v Gorenjski predilnici. Foto: F. Perdan L. Bogataj Sanacijski program železarne Jesenice — V jeseniški železarni so sprejeli konkreten sanacijski program, saj imajo največjo izgubo na Gorenjskem. Vse temeljne organizacije morajo najprej poiskati vzroke izgube in nato odločno ukrepati. Zelezarji si bodo prizadevali, da v drugem polletju letošnjega leta ustvarijo za okoli 6 milijonov dinarjev dohodka in tako vsaj deloma pokrijejo izgubo prvega polletja. Skupna proizvodnja mora biti vsaj 751 tisoč ton, 93 tisoč ton elektro jekla in 152 tisoč ton SM jekla. Med drugim naj bi bila vrednost njihove prodaje 21.600 milijonov dinarjev, v izvozu pa naj bi dosegli vrednost 3.100 milijonov dinarjev. Povprečna prodajna cena njihovih proizvodov naj bi znašala v oktobru in do konca leta 118.500 dinarjev za tono. Ob vseh ukrepih za sanacijo izgube in za delno kritje pa ocenjujejo, da bodo poslovno leto zaključili s 780 milijonov dinarjev izgube, kajti izgube ne bodo mogli povsem pokriti v sedmih temeljnih organizacijah združenega dela. Z lastnimi rezervnimi skladi bodo lahko pokrili le 3C odstotkov primanjkljaja, ostali del denarja v višini 542 milijonov dinarjev pa si bodo morali zagotoviti iz drugih virov, skupnih rezerv občine in republike, združenih sredstev slovenskih železarn in sanacijskimi krediti v reprodukcijski verigi. Predvidevajo, da bodo iz lastnih rezerv lahko namenili 238 milijonov dinarjev, kreditov iz reprodukcijske verige bo za 130 milijonov dinarjev, občinskih rezerv za 10 milijonov dinarjev, krediti skupnih slovenskih rezerv 300 milijonov dinarjev, krediti članic slovenskih železarn pa 102 milijona dinarjev. D: Sedej Pet let tovarne Obir Celovec — Julija je poteklo pet let, odkar je ponovno začela obratovati tovarna silikatne celuloze Obir. Deluje v; Reberci, majhnem kraju v občini Železna Kapla. Je mešano av-strijsko-jugoslovansko podjetje, njegov jugoslovanski družabnik je sozd Slovenijapapir, avstrijski pa Karnt-ner Betriebsansiedlung und Beteili-gungsgesellschaft m. b. rL iz Celovca. Da so tovarno sploh lahko ponovno odprli, so morali zlomiti močan odpor nemških nacionalnih krogov, ki so poskušali na vse načine to preprečiti. V tovarno so vložili okrog sto milijonov šilingov in danes njenega velikega pomena za gospodarstvo južne Kdrdške ni več moč zanikati. Od leta 1979, ko je bila tovarna odprta, je svojo proizvodnjo od 5 tisoč ton silikatne celuloze povečala na 40 tisoč ton letno. Zaposluje 200 delavcev, katerih plače občutno presegajo koroško povprečje. Tovarna je še posebej pomembna v zimskem času, ko na Koroškem sezonska brezposelnost preseže tudi 20 odstotkov. Predel Koroške, kjer je tovarna Obir, je gospodarsko precej slabo razvit, zato tudi dobro gospodarjenje kolektiva prispeva k pozitivni avstrijski zunanjetrgovinski bilanci...... Četrtina zaposlenih v režiji Delež gospodarstva v ustvarjenem dohodku v Jugoslaviji se je letos zmanjšal za nadaljnje tri odstotke, hkrati pa se povečujejo stroški, rastejo izgube in se slabša akumulativna sposobnost gospodarstva. To se dogaja kljub dejstvu, da se skupna in splošna poraba gibljeta v začrtanih okvirih. O teh vprašanjih je pretekli teden spregovorilo predsedstvo zvezne konference SZDL. Ugotovilo je, da zaostajanje rasti dohodka najbolj pogosto pripisujejo sedanjim visokim obrestnim meram. To je sicer v veliki meri res, vendar je pri realni ceni kapitala potrebno nadalje vztrajati, sicer se ne bomo nikoli znebiti visoke inflacije. Treba pa si je prizadevati, da bo gospodarstvo sposobno vzdržati to breme. Isto velja za realni tečaj dinarja, zunanje dolgove. Vse to so obveznosti in pogoji s katerimi mora gospodarstvo računati. Predsedstvo zvezne konference SZDL je tudi ugotovilo, da večjih možnosti na nadaljnje zmanjševanje skupne in splošne porabe ni več, pač pa so na drugih področjih, saj se pojavljajo celo nove zahteve po črpanju dohodka. V prvi vrsti je treba poiskati notranje rezerve v gospodarstvu in družbi. Kar četrtino vseh zaposlenih v Jugoslaviji že dela v režiji oziroma na delovnih mestih, ki ne ustvarijo niti toliko dohodka, da bi pokrili stroške svojega dela. Vendar pa je število neproduktivnih mest treba začeti odpravljati tako, da se bo najprej zmanjšala potreba po njihovem delu. Pomeni, da je najprej treba spremeniti zahteve po papirjih in najrazličnejših podatkih, ki jih nihče ne bere in ne analizira in zato tudi nikomur ne koristijo. Izboljšati je treba organizacijo poslovanja, zagotoviti delo med delovnim časom, skratka paziti na vse stroške. Že odstotek prihranka pri poslovnih stroških bi prinesel gospodarstvu veliko več, kot vse dosedanje razbremenitve oziroma manjše obremenitve dohodka. Ob 120-letnici Pivovarne Union Le kvaliteta ohranja ime Čeprav nismo največji pivci piva, ima pri nas proizvodnja piva že stoletno tradicijo — Ljubljanski Union napolni letno 150 milijonov steklenic piva in je med desetimi največjimi jugoslovanskimi pivovarnami tudi največji izvoznik — S 7000 tonami kvasa letno oskrbuje tudi vso slovensko pekarsko industrijo Ljubljana — Vse dobre stvari tra- Že sedaj napolnijo na uro kar jajo dolgo, je nekakšno geslo, ki ga 80.000 steklenic piva, vendar predvi- ob častitljivem jubileju — stodvaj setletnici, radi povedo v pivovarni Union. Pa ne brez razloga, saj je ljubljanska pivovarna, ki je s proizvodnjo 843.000 hektolitrov piva na četrtem mestu v Jugoslaviji, dobila pred kratkim novo pomembno mednarodno priznanje. Gre za red »Sv. Fortunat«, mednarodno priznanje za kakovost za dolgoletno tradicijo. Na novo priznanje so v Unionu ponosni, saj so si ga zaslužili. Težko je ohranjati kakovost ob sedanjih občasnih težavah, ki se kažejo v preskrbi s surovinami. Stroji v pivovarni te dni ne delajo več s polno paro, tako kot julija, ko je za pivo višek sezone. Samo v juliju so v Unionu napolnili pivske steklenice s 100.000 hektolitri, medtem ko v zanje mrtvi sezoni, na primer januarja, natočijo le 30.000 hektolitrov piva. Vsega seveda nismo popili doma, pač pa tudi v sosednji Avstriji in Italiji, kamor so izvozili lani skoraj 17.000 hektolitrov piva, kar je sicer manj, kot so uspeli prodati na tuje leto poprej. Zato pa se je izredno povečal izvoz pekovskega kvasa, saj so ga samo lani izvozili okoli 1600 ton ali 22 odstotkov celotne proizvodnje. Proizvodnja kvasa je nadvse pomembna za pekovsko industrijo v Sloveniji, saj je Union pri nas edini proizvajalec. Na tiskovni konferenci v Unionu je bilo med drugim tudi govora o načrtih in posodabljanju proizvodnje v prihodnjih letih. Že doslej so z moderno tehnologijo uspeli podaljšati trajnost piva v steklenici domala na eno leto in to brez kakršnihkoli kemikalij, le s tehnološkim postopkom, pri katerem ni kisika, ki bi lahko zagrešil kasnejšo oksidacijo v pivu. Razmišljajo še o eni.polnilni liniji, saj pričakujejo, da se bo z leti potrošnja piva pri nas še naprej dvigala. Njihova kvasarna je v obratovanju že več kot 50 let, zato je potrebna modernizacija, če bi proizvodnjo kvasa s sedanjih 7000 ton letno hoteli povečati. devajo, da bodo z nekaterimi vlaga-, nji v prihodnjih letih količino izdelanega piva povečevali. Za dobro pivo je pomembna tudi dobra neklorira-na voda, ki jo črpajo iz šestih globokih vodnjakov. Investicijska vlaganja v proizvodnjo naj bi omogočila v prihodnosti povečanje proizvodnje tudi do 2 milijona hektolitrov piva na leto. Ob tem jih seveda neprestano spremljajo težave z embalažo, vendar sedanjih vračljivih steklenic kljub dolgoletnemu razmišljanju o tem, da bi prešli na nevračljive steklenice ter pločevinke, še ne bodo menjali. Visoki jubilej v Unionu ne bodo proslavljali na veliko. Danes popoldne bo povorka po ljubljanskih ulicah, točili bodo seveda tudi pivo pri Magistratu in pri Nami. Odločili so se tudi za odprte dneve v tednu od 10. do 14. septembra med 15. in 18. uro, ko bo razen ogleda proizvodnje mogoče tudi poskusiti pivo. Do konca tega leta bodo v starih prostorih pivovarne uredili muzej, za katerega imajo že vrsto starih obnovljenih pivovarskih strojev, embalaže, vrčkov in drugih predmetov, vezanih na pivo. Pri urejanju sodelujejo sodelavci iz etnografskega in tehničnega muzeja ter drugih muzejev, tako da bo očitno Ljubljana kmalu dobila novo turistično privlačnost. L. M. Petnajst let slovenskih železarn Letos mineva petnajst let, odkar so se po uspelem referendumu združile vse tri slovenske železarne: Ravne, Štore in Jesenice. Železarne so se na Slovenskem združile zato, da bi se uveljavljali enotna tehnologija in organizacija poslovanja, s tem pa bi vse tri slovenske železarne uspešneje prodrle na domačem in tujem tržišču. Vodilo jih je tudi to, da bi si v;se tri delovne organizacije zagotovile specializirano proizvodnjo in uveljavile ustrezno delitev dela. ry g Preddvor — Prizidek k Domu oskrbovancev v Potočah pri Preddvoru je že toliko nared, da v teh dneh vanj vseljujejo opremo. V prizidku so prostori za ambulanto, fizioterapijo in delovno terapijo, večnamenski prostor s knjižnico, upravni prostori, garderobe za osebje ter hišniško stanovanje. Investicija je veljala 65 milijonov novih din, gradbena dela pa je opravil SGP Gradbinec. Dom bo s temi dodatnimi prostori lahko nudil starostnikom ustreznejšo oskrbo in prijetnejše bivanje. — Foto: L. M. O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 11. SEPTEMBRA Dom na Komni spreminja podobo Letošnjo poletje ni bilo v hribih toliko ljudi kot prejšnja leta. Slabo vreme je bilo krivo. Zato pa je Tront-ljeva napoved za lepo vfeme konec prejšnjega tedna pognala v hribe domala vso Slovenijo. Koče okrog Triglava so bile tako polne, da je večina planincev noči v njih bolj presedela kot prespala. A kaj hočeš, oskrbnik mora sprejeti vsakega planinca, ki se zateče k njemu, če je pozen in če so sosednje koče tudi zasedene, pa četudi mu namesto postelje lahko ponudi le stopnico .. . Dom na Komni je tiste dni nekako reševala koča na Kraju in pa nova koča ob Krnskem jezeru, pa seveda tudi koča pri Sedmerih triglavskih jezerih, tako da ni bilo najhujše gneče, kakršne so na Komni sicer ob takih dneh vajeni,. Bilo pa je polno, polna so bila tudi pomožna ležišča. Dom na Komni je last Planinskega društva Ljubljana-Matica. Prav te dni so bili tu člani upravnega odbora, ki skrbe za obnovo doma. Načrtujejo, da bi dom na Komni podaljšali za 8 metrov in ga tudi dvignili v višino tako, da bi pridobili prostore za kakšnih 15 ležišč, predvsem pa bi radi pridobili sedeže v jedilnici. Tam, kjer je sedaj skladišče, naj bi Janez Cvetek, oskrbnik doma na Komni: »Delovni čas in osebne dohodke bo treba urediti za vse delav-po slovenskih planinskih domo- ći vih.« Dom na Komni dobiva novo podobo. Zaenkrat etemit plošče spodrivajo sta re skodle, obeta se pa tudi razširitev doma m vrsta izboljšav. Živinorejski bal v Žirovnici Žirovnica — Turistično društvo Žirovnica bo pripravilo 15. in 16. septembra živinorejski bal ob jezeru Završnica. Načrtujejo zanimiv in pester program prireditve, ki se je iz leta v leto udeležuje vedno yeč ljudi od blizu in daleč. V soboto, 15. septembra, bo kresni večer ob Završniškem jezeru. Veliki kres na sredini jezera bodo prižgali lokostrelci. V svobodnem koncertu bodo igrali harmonikarji in drugi glasbeniki, pevci in pihalni orkester Verige iz Lesc. V nedeljo bo ob 9. uri otvoritev razstave najlepše plemenske živine: govedi, konj in ovac s strokovnim ocenjevanjem, ob 11. uri pa začetek živinorejskega bala. Kmetje bodo v dolino prignali 200 glav govedi in konj ter največji trop ovac v Sloveniji, saj jih bodo obiskovalci lahko videli okoli 700. Nato bo kmečka povorka domačih fantov, deklet in žena, pastirjev, narodnih noš in plan- šarjev z majericami z Zgornjega Jezerskega. Prikazali bodo kmečke običaje in opravila z živino, od ročne molže krav, podkovanja konj, priprave in preizkušnje konj v vpregi, ročno in strojno, striženje ovac ter pletenje in predenje volne. Ob 13. uri bo začetek kulturno-za-bavnega programa z venčkom domačih pesmi in melodij, ko bodo igrali Veseli planšarji s pevci, nastopili bo folklorni ansambel osnovne šole iz Zabreznice, nato pa bo modna revija domačih, ročno pletenih volnenih izdelkov deklet in žena iz krajevne skupnosti Žirovnica. Ob 14. uri bo sklepna prireditev nagradne akcije Dela z zabavnimi igrami, tekmovanjem in podelitvijo nagrad ter nagradni ples v narodnih in planšarskih nošah. Sledila bo otvoritev živinorejskega bala, nato razglasitev izbranega para Živinorejcev 1984 s podelitvijo priznanj. D. S. bil šank, tu pa bi naredili tudi dvigalo za jedilnico in kuhinjo, da bi ne bilo treba vseh zabojev prenašati po stopnicah. Tudi kuhinjo bo treba obnoviti, potrebuje novo opremo, novo razsvetljavo. Veliko pa je še drobnarij, ki se jih bo treba lotiti. Terasa nekje pušča in voda teče spodaj na drva, greznica se maši, cevi bo treba zamenjati . . . Veliko je bilo v teh letih že narejenega. Pridobili so veliko sončno teraso v prvem nadstropju, stolpi za žičnico so zdaj vsi železni. Zadnje štiri lesene stolpe so letos zamenjali. Ena večjih investicij je tudi obnova fasade. Na dveh stenah so že odstranili skodle, položili spodaj izolacijo, potem pa fasado obložili s ploščami etemit. Ko bo ves dom tako obložen, bo v njem veliko bolj toplo. Upajo, da se bo našlo toliko denarja. Nekaj imajo prihranjenega svojega, nekaj bo posojil, nekaj bo, upajo, dala Planinska zveza Slovenije, nekaj Gospodarska zbornica Ljubljana, ki je njihov pokrovitelj, pa se bo nabralo. Zavedajo se, da bo vse, česar se bodo lotili, zelo drago. Posebno še tu, na višini. Sicer ima Planinsko društvo Ljubljana-Matica trenutno največje načrte s kočo pri Sedmerih triglavskih jezerih. To naj bi prihodnje leto povečevali. Prav zdaj teko dogovori, kako naj bi spravljali material dve uri in pol daleč do Sedmerih jezer. Na Komno ga bo pripeljala tovorna žičnica, naprej bi morali urediti pot: Samo s konji bi ne šlo. Dogovarjajo se, da bi staro vojaško pot razširili take, da bi po njej lahko vozil mali traktor, od tam naprej pa bi material nosili s konji. Toda to bo zahtevalo ogromno dela in stroškov. Kako bo dokončno odločeno, še ni znano, zagotovo pa bo z gradnjo na Sedmerih jezerih imel veliko opraviti tudi dom na Komni, saj bo vse šlo preko njega. Se vedno je na Komni oskrbnik Janez Cvetek iz Bohinja. Štiri leta je že tu. Res moraš imeti hribe in ljudi rad, da zdržiš tako dolgo v hribih. Na Komni je sezona celo leto. In celo leto se moraš boriti s problemi, ki jih nalaga zahtevno delo oskrbnika. Najhuje je z delavci, pravi oskrbnik Janez. Za stalno jih je težko dobiti. Trenutno so v domu na Komni štirje stalno zaposleni, po trije študentje oziroma študentke se pa menjajo. Trenutno so tu dekleta s Štajerske. Garati je treba po cele dneve, osebni dohodki so nizki, zakon pa ne dovoljuje, da bi jih dvignili. Nazadnje bo treba tudi to urediti za vse planinske domove, kajti sicer bodo ljudje, ki so tu z dušo in srcem, odšli. In tudi delovni čas bo treba urediti. Ne zmoreš vse dneve po ves dan delati. Nič čudnega, da so ljudje napeti in lahko pride do sporov. In če ob tem pomislimo, da je v dolini toliko ljudi brez dela .. . Teks(. in fotografiji: D. Dolenc POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zore ČEZ OBČINSKO MEJO ogodilo se mi je že, aij skoraj nevede. — ker :j vidnih mejnikov preste mi »popotnimi utrinki« občin jo med območjem Škofje I Idrijo. To se mi je pripetilo,! šel pogledati rojstni dom (z spominsko ploščo) starega _ Antona Žaklja — Rodoljuba'. skega (1811-1881) v idrijske! resda prav blizu Zirov. No, sedaj stopam še v Cr ^\u^,~~ rt---1------ . (95. zapis) Seveda pa nemški okupator tudi Vinharjem ni prizanesel. Njegov bes je segel celo v tako visoko in samotno vasico. POŽGANA MUHOVA DOMAČIJA Bilo je 21. januarja 1942, ko se je pred mrazom zatekla k Muho-vim (gospodarja Pavel in Pavla Kalan) skupina 14 partizanov p. id vodstvom Siškarjevega Rudija iz Žabje vasi v Poljanski dolini. Vendar so bili izdani in kar od treh strani so jih začeli obkoljevati Nemci. Le polo vica naših fantov se je prebila. Se dem jih je padlo in so zgoreli s po-žgano Muhovo domačijo vred. Mu-hove so Nemci odgnali v izgnansko taborišče Straubing na Bavarskem. Po osvoboditvi so Muhovi svoj dom obnovili — danes v njem spet polje življenje. Na tragedijo v trdi /.i mi na začetku januarja 1942 opozarja spominska plošča, vzidana v hišno pročelje. Povedati še velja, da leži Muhova domačija precej na samem, nekoliko vstran od vaškega jedra Vinharjev, med Jernucljem in Presečnikom. — Po nekih virih sklepam, da je bila stara mati pisatelja Ivana Tavčarja iz Muhovega rodu. D Veliko zanimanje za telefone V krajevni skupnosti Sv. Duh pri Škof j i Loki te dni zbirajo prijave za telefonske priključke, ki jih bo omogočila izgradnja nove telefonske centrale na Trati. Med krajani je zanje veliko zanimanja, saj so že prve dni zbrali skoraj sto prijav, zbirali pa jih bodo še do 15. septembra. Z organizirano akcijo bodo skušali ljudem olajšati drago pot do telefonskega priključka, saj že zdaj govore o številki 75 tisoč dinarjev, ki pa seveda še zdaleč ni dokončna. Pisarna krajevne skupnosti, kjer zbirajo prijave, je odprta ob ponedeljkih in petkih od 8. do 10. ure in ob sredah od 15. do 17. ure. BAČNE IN SVETI VRBAN Se nekaj vasic moram obiskati, preden se s tega hribovja spet vrnem v dolino in potem na dru go stran Poljan, na Malenski vrh. Najbližje so mi Bačne, drobcena vas — s komaj 34 prebivalci — južno, le en km zračne črte, od Vinharjev. Samotne kmetije leže na prisoj ni polici nad Todražko grapo. Nad vasjo je Jejdovo brdo (665 m), pač Ajdovo brdo po književno. Bačnarji imajo še svoj mlin v Potoku, kjer meljejo Potokarjevi. Zanimiva je tudi vodna jama — Mandelenčev kevdrc. Včasih so bili domačini skoraj bolj navezani na svojo malo cerkvico kot na veliko faro. Pa četudi je bila podružnična cerkev še tako neznat na. No, in tako so bili Bačnarji, Vin-harci in Kremeničani nekako čustveno navezani na Sv Vrbana, pod čigar zvon so se kaj radi šteli. Cerkvica stoji na višini 569 m tik nad Todražem, ki leži v grapi Bre-bovščice. Je v bistvu mala starinska stavba s še ohranjenim obzidjem okoli cerkve. Gotski sklepniki v notranjščini in slika sv. Krištofa iz 1. 1716, pričajo o častitljivi starosti — a nič ne povedo, zakaj se je cerkvica obdala z obzidjem. Menda do tu sem ni segala turška nevarnost? Ali pa je gradnjo obzidja narekoval le strah? Tudi ime cerkvenega patrona je nenavadno za te kraje, saj so Vrbani navezani bolj na vinorodna področja. Seveda pa nam je sv. Krištof, ki zre na svoje vaščane skoro z vseh gorenjskih podružničnih cerkva, toliko bližji. Saj velja za priprošnjika zoper naglo in nepredvideno smrt. nad Polhovim Gradcem, kijei sodil pod Škof jo I-oko, sedi;' uokvirjen v ljubljansko oboft Rudnik. Tako vabljive so poti — ce!;^ cesta za vsa motorna vozila-* dijo iz Poljanske doline v toc naselje, ki sega celo 900 m v ima kar 282 stalnonaseljenih' činov. Kraj ima šolo. javno!; co, trgovino in Cerkev sv. Le:, je zdaj obnovljena; prvotiu tu vsaj že v 15. stoletju. S\e" je patron črnovrške župne 0 ima na Loškem kar več svetil lja kot zavetnik jetnikov -priprošnjik- za zdravje živin« Polhograjski Dolomiti -! po zveni to ime! Pogled iz L na rajdo skalnatih (dolomi' hov je posebno zanimiv: odi čela prek Grmade (898 ml (1021 m) do Pasje ravni (iN času osvobodilne vojne je«: grajske Dolomite potekalo kurirskih poti med Gorei Ljubljansko pokrajino. Tod tudi vodili precej varni prem partizanskih oddelkov. Tudi nita politična Dolomitska | bila podpisana v teh višana^ ln na koncu velja še po^ je prav na ozemlju Polh^,. Dolomitov eno redkih rasti najlepše gorske dišeče rož«-I ke. Imenujejo jo tudi Blagajn ali Kraljevo rožo (po saškeit Frideriku Avgusti.) Njenom« • no latinsko ime pa je DaphJ yana. r NAROČITE GLAS' ČE STE NAROČN PLAČATE MANJ MALI OGLAS »FRTICA« - la fortezza? Nad Kremenikom — vasico s komaj 25 prebivalci — poldrugi km zračne črte proti jugovzhodu leži Frtica. Zagonetno ledinsko ime bi se utegnilo razložiti z romansko »fortezzo«, t. j. trdnjavico. Pač obmejno utrdbo, morda še iz rimskih časov, vsekakor pa iz let pred našo naselitvijo teh krajev. Kremenik je razpostavljen na slemenih nad izviri Hotoveljščice in Po-toščice zahodno od Pasje ravni. Vasica leži v višini 690 m. Skoznjo vodi cesta v Črni vrh in Polhov Gradec. \ teh časih zelenjaVa vrta še kako pride „«, /. Kokalj PRAVNIK SVETUJE Kranjski kramarski sejem v znamenju starih oblačil — Ko smo se v Kranju odločili za organizacijo kramarskega sejma, smo bili prepričani, da bo ta postal vsaj malo podoben ljubljanskemu boljšemu trgu, kamor prineso naprodaj res vse mogoče m nemogoče predmete. A, kot kaže, ta trg v Kranju kar ne more in ne more zaživeti. V nedeljo smo imeli na krarnarskem sejmu priložnost kupovati le stara oblačila, največkrat taka, ki bi jih včasih še za jajca ne mogli oddati, nekaj avtomobilskih delov, kakšno porcelanasto vazo in vrsto starih čevljev, od katerih so bile še najbolj zanimive kakšne poceni in oguljene adida-ske. Malo več domiselnostLbi bilo zdzelje.no v bodoče. — Foto: F. Per-dan J POSOJILO, M. J. z Jesenice Navajate, da ste pred dvema letoma nekomu od sosedov posodili precej denarja in tuje valute in naredila sta potrdilo. Sprašujete, kaj naj storite, ker denarja še niste dobili nazaj in kdaj ta obveznost zastara? Odgovor: Pravilno ste naredili, ko ste z vašim dolžnikom napisali zadolžnico o posojilu denarja, saj vam bo to prišlo prav pri dokazovanju v verjetnem kasnejšem sodnem postopku. Če ste dolžnika že dose-daj ustno opominjali, ga morate pred vložitvijo tožbe opomniti še pisno s priporočenim pismom. V tem opominu mu določite rok za vračilo in če denarja ne bo vrnil, nemudoma vložite tožbo na plačilo posojenega zneska. Čeprav ste posodili tudi tujo valuto, pa pred sodiščem z zahtevo po plačilu v tuji valuti ne bi uspeli, saj zakon o obligacijskih razmerjih določa, da je takšno izpolnitev obveznosti mogoče zahtevati le v domačem denarju po tečaju, ki je veljal ob nastanku obveznosti. Takšna terjatev, ki izvira iz posojila, za- stara v splošnem zastaralnem roku petih let ganje zastaranja pa ne zadostuje, da upnik 'SE ustno zahteva izpolnitev, ampak je potrebna t^ I DELAL V TUJINI, A. D. iz Radovljice Navajate, da ste delali v tujini, zanima se to obdobje priznava v minulo delo in če upošteva pri delovni dobi kot element za nr^s dopusta? PnQvV Odgovor: Delo, ki ste ga opravili v tujini fej li tam začasno zaposleni in ste delali za tuje«.!! tnika, ni v nobenem primeru šteti za delo z fr ^ mi sredstvi. Delo je bilo opravljeno s sredstvi t* J podjetnika, zato se to delo ne šteje v minulo M podlagi katerega bi pridobili določene prav obračunu osebnega dohodka. Isto se nanaša 1 pravico uporabe sredstev skupne porabe -.7 vanjske namene. Delavec, ki je delal pri tujoV dajalcu, v tem času ni doprinesel k ustvarju sredstev. Vendar pa se delovna doba opravlio' lom v tujini, kot merilo za določanje dolžine le dopusta po izrecni določbi 92. člena Zakona o nih razmerjih SRS in tudi drugih republik urv^, pri določanju dolžine dopusta. Takšna rešitev v'! mreč v skladu s Konvencijo o zaščiti pravu- do 1 - katero je ratificirala tudi Jugoslavija. Podobro 1 tudi za delovni staž kot pogoj za sklenitev detv' razmerja. okffl Prvi koncert v sezoni 1984/85 Violinist Michael Grube Koncertna sezona v dvoranici Glasbene šole Kranj se nadaljuje v okviru zanimanja publike iz prejšnjo sezone. Tako tudi letošnji prvi koncert kljub malce večji reklami in odličnemu koncertantu-vioiinistu MICHAELU G RUBLJU ni privabil več kot slaba dva ducata poslušalcev. Na praviloma solističnem violinskem recitalu je Grube igral kaprice, op. 1 slovitega italijanskega goslača Niccoloja Paganinija (1'82—1840). Od vsega 24 solističnih koncertantnih stavkov tega opusa je Grube odigral le dobro polovico, v priložnostnem predahu s Sarasa-tejevo Malaguenno za violino in klavir pa se je Grubeju priključil še ljubljanski pianist Igor Dekleva. Ob dejstvu, da smo poslušali Pagani-nijeve kaprice, skladateljski umotvor enega največjih violinskih vir-tuozov vseh časov, po tehniki pa verjetno največjega goslača, smo nehote ugotovili, da pravzaprav z nastopom M. Grubeja poslušamo največjega violinista, ki je kdajkoli nastopil v Kranju; razen seveda, če odmislimo Miho Pogačnika, ki pa še ni nastopil v tej ponudbi. Pagani-nijeve kaprice predstavljajo po tehnični in solistično izpovedni violinski plati »leksikon Paganinijeve tehnike.« Ne samo zato, ker je vseh 24 kapric napisanih v blesteči glasbeniški in tehnični podobi, s kar največjimi nasprotji med melodično (enoglasno) zastavljenimi stavki do ntmično-melodično (večglasnih) razpetih del; Paganinijevih 24 kapric docela izčrpava vse tehnične možnosti violinske igre. Grube se je v igri kapric izkazal za izjemnega tehničnega bralca in svoje interpretacij-' ske sposobnosti je izpeljal muzikalno izjemno podoživeto. Tudi vmesna epizoda — Sarasatejeva Malaguenna, ki jo je Grube odigral s pianistom. Igorjem Deklevo, je dodobra popestrila resnobnost 12 odigranih Paganinijevih kapric. Grube jih je po recitalu še kar dodajal in izjemni poustvarjalčevi ra'zpoloženosti gre pripisati vso aplikativnost se-riozne Paganinijeve muzike v glasbo dandanašnjosti. FRANC KRIŽNAR A •' Nova sezona v Mestnem ledališču ljubljanskem '-jubljana — Mestno gledališče jubljansko abonmaje vpisuje še do * septembra, študentje pa jih bodo »hko vpisali 3. in 4. oktobra. Reper-nove gledališke sezone obsega predstav. Uprizarjali bodo sve-klasiko, komedijo, satiro, poe-■čno norčijo, dramo, slovenske novitete. Delo Alenke Goljevšček »Pod Pre-rnovo glavo« bo doživelo krstno iz-Mbo. Kratkočasna žaloigra v dveh panjih z epilogom upodablja so-'bno šolsko reformo, zaradi katere lomijo kopja in piše nova zgodovi-a bodočemu izobraženstvu. 'Dežela gasilcev« Jožeta Javorška vesela, a hkrati trpka norčija, ki s ,f gumno poetično govorico opeva -\p:sV.-* m človeška stanja v političnih Butalah v neki daljni Deželi ga-^ Sl;u-V Morda je vsakršna podobnost i * rJaJfcnkostnimi stanji, dejanji in l i 0sebnostmi našega časa in prostora f&fjj naključna. Komedija Georgesa Foydeauja Pf*krbi za Amelijo« z mero farsi-lekomike razkriva provincialno in '■'bovško družbo brez kakršnega-| prikrivanja medčloveških od- iOncert v puštalski ipeli ■ Škofja Loka — V sredo, 12. sep-Ipnibra ob 19. uri bo v okviru Loških fietniških utripov v kapeli puštal-kfcga gradu koncert Arcadia tria ekdanji Gorjanov trio), ki.ga sestajajo violinist Gorjan Košuta, vio-fičelist Miloč Mlejnik in pianist *iner Gepp. Izvajali bodo Schuber-|l in Beethovnova dela. V likovni delu umetniškega vežera pa bo-odprli razstavo del akademskega pana Toneta Logondra iz Škofje Tce. »Umetnost komedije« Eduarda de Filippa je izvrstna komedija z motivom usodnosti slehernega umetniškega poslanstva. Razkriva razmerja neke človeške skupnosti s splošno aktualnimi problemi našega časa. Delo Arturja Millerja »Lov na čarovnice« je eno najzahtevnejših dramskih besedil sodobne ameriške dramaturgije. Zgodovinski lov na čarovnice se v tej drami sprevrže v podivjano dramo človeške skupnosti ki v današnjih časih s svojo usodnostjo deluje tudi tragično. V drami Rainerja VVernerja Fass-binderja »Grenke solze Petre von Kant« se pred nami razpreda bridko oblikovani duševni svet današnje ženske. Življenje naslovne junakinje je izrisano v svetlo-temnih odtenkih v katerih se zrcalijo razčlenjeni odnosi med materjo in hčerjo, Petro in njeno prijateljico, nemo služkinjo. »Otroci manjšega boga« Marka Medoffa prikazuje čustveni svet, svet govora in sporazumevanja gluhonemih, ki je oblikovan v njihovih znakovnih govoricah, pogledih, gibih, dotikih. Berljivo govorico nemih na odru upodabljajo igralci. V delu »Retro« mladi sovjetski dramatik Aleksander Galim s človeško toplino izpoje retrospektivo nekega dogodka svoje mladosti: v njej najde resničnost za dramske situacije. Bogat svet želja in resnic gleda z modrostjo izkušenega zrelega moža. notranja J Danijel Fugger v Festivalni dvorani na Bledu Naše ogroženo okolje — tokrat na slikarskih platnih Med prvimi, ki so svet opozorili na eno največjih nevarnosti našega časa — na ogrožanje in uničevanje človekovega naravnega okolja, M bili umetniki. Eden najpomembnejših slovenskih slikarjev na Ko-, lene ni ponudil, pač pa zaprv denarno pomoč. Po tem in \č. gledu možnih zmogljivosti v investicije izvršni svet sklepa, da investitor nima viškov prireje, da je že vse zatorej mu na takšen način ti ne morejo. Lahko pa bi dali iz prora sredstev (kot Jesenice) za blVJ rejo vsakemu kmetu, da vzrvV* ta bl^ s: Na ta način kuDijo m™ nad v teži, primerni za zaki se proč dar mora biti ta dodatni privtO operantski pogodbi z zadrug j takšen način lahko tudi rado ^ občina sodeluje z Antonom W\ cem. V Nazadnje izvršni svet še pri raziskovalni skupnosti, da soff' ra raziskovalno nalogo VplivV metod konzerviranja krme m ■' logije na donosnost prireje mlW govejega mesa, če jo je magis^ lene pripravljen pripraviti v V elaborata in odstopiti raziskal skupnosti in kmetijskim strol^V kom pospeševalcem. To bi hilj* tni viri sredstev, da bi se naiv? kmetiji lahko začela proizvod^ Dolenčeva gradnja v Vrbnjal" zdaj ustavila zaradi podražit^1 današnjih časih niso preser^ Podražitev pa je tako visok lahko sprašuješ, če ni poslej manjkljivosti v finančni pr) gradnje. Po odgovor se je bile lje odpraviti kar k mag. Ant lencu. Kaj pravi investitor? »Spomladi nisem pravočasv bil kredita, dela pa tudi niso-" la tako, kot bi morala. Do koi gradnje je zmanjkalo okoli M jonov dinarjev ali še več,« »Če bi vam, denimo, Jeser skrbele še dodatni kredit, kar najbolj pametno, bi lahko začela?« »Velikega kredita ne moreni saj ga ne bi mogel odplačna, nje v živinoreji pri nas je ie ttj da se vse hudo draži, odkupi* pa niso v skladu s stroški »In kaj bo zdaj? Vas ne obv roki oddaje? Kako boste d kmetijo? Boste res prodali?-»Ne vem. Vsekakor je družbenega interesa za naW. kmetijstvo.« Priznam, da imam daleč pt\\ | posluha za kmetijstvo, vendnj* medlo le zavedam, da je kmetov (, ba kaj dati, da bomo siti. Zato'fj mesec plačujem davke inpovt^ff ga združujem dinar za pospešuj kmetijstva — v jeseniški občili zbere 40 milijonov na leto. Ne\ • rim, ne sprašujem, komu konkv ' gre denar in tudi magistru m Do'encu je za imenitno kmetije, ki naj me v prihodnje^1 ti, treba dati vso podpor, Če pa zdaj nenadoma vso sta; sam pravi, da ne ve, kaj ko£ se lahko zgodi, če ne izpolnjuj godbe z Jesenicami, »ker, r .. nisem,« me stvar razumljivo M gne. Zato želim, da se na vsaktft Dolenčeva kmetija dogradim« sobi, saj bo v nasprotnem pm\ videti tako, kot da se neke, ga denarja pošteno norčuje D. M naliza, ki opozarja Strokovna služba Zveze telesnokulturnih organizacij Kranj je pripravila -Analizo stanja telesnokulturnih objektov v občini Kranj«. Zapisane številke in ocene resno opozarjajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo in da ni nobenega upanju, da bi so v bližnji prihodnosti izboljšale. Jtroški za »obratovanje« in vzdrževanje objektov naraščajo hitreje od tdružbene podpore, ki jo za te namene dobivajo telesnokulturne organizacije. Nekateri objekti že na pogled kažejo, da je denarja dovolj le za sprotno [krpanje in da bi bili potrebni temeljite obnove. Primer za to je tudi športni [park Stanka Mlakarja. Ponekod je vzdrževanje otežkočeno zaradi slabe in nesmo*trne gradi-Kve objekta. Tudi v časih, ko so jih gradili, je namreč primanjkovalo denar-" tja in so se posluževali kratkoročnih rešitev (in cenenih materialov). Težko je napovedovati, kaj bo s temi objekti v prihodnosti, če jih ne .bomo sproti vzdrževali in obnavljali. Ob tem, da so iz leta v leto bolj obremenjeni, da je vse manj pripravljenosti za udarniško vzdrževanje in da je za ta dela tudi manj zaposlenih, je nedvomno, da se jim ne obeta nič lepega. Analiza opozarja, da niti največji telesnokulturni objekti v občini nimajo rešenih zemljiško-lastninskih zadev. Ugotavlja, da ima večina telesnokulturnih središč oziroma vadišč skromne, domala bedne slačilnice, kopalnice, stranišča, skladiščne, pisarniške in druge pomožne prostore, neurejeno kanalizacijo, neprimerno ogrevanje . . . Boljše so razmere v objektih, ki jih upravljajo šole; veliko slabše pa tam, kjer skrbijo zanje telesnokulturne organizacije. V občini so v zadnjih osmih letih uredili 12 telesnokulturnih središč (s športnimi objekti, vadišči in drugimi za šport in rekreacijo potrebnimi površinami in napravami), a kljub temu je še vedno 10 krajevnih skupnosti, ki takšnega središča oziroma vadišča nimajo. Med večjimi skupnostmi je na spisku le brniška, vse ostale so manjše, z manj kot tisoč prebivalci. S takšnim stanjem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj moramo tudi krajanom iz manjših in odročnejših krajev omogočiti vadbo in sprostitev po delu. Večnamenske asfaltne ploščadi, kakršne so ponekod že zgradili, bi bile tudi za te skupnosti prava in za nameček še najcenejša rešitev. V zadnjih osmih letih so v kranjski občini zgradili sedem košarkarskih igrišč, devet rokometnih, šest odbojkarskih, šest teniških in sedem nogometnih igrišč, pet balinišč. Podvojili so zmogljivosti žičnic na Krvavcu in Jezerskem. Zaprli so dve avtomatski kegljišči, pridobili eno trim stezo in en trim kabinet. Število vadišč za skoke in mete je ostalo nespremenjeno, število bazenov prav tako. Zgradili so tri atletske steze . .. Številke kažejo da je med občani (kot tudi sicer v Jugoslaviji) večje zanimanje za kolektivne športe, manj pa, denimo, za atletiko in plavanje, po katerih dandanes v svetu merijo športno moč države. Veliko število novozgrajenih vadišč za igre z žogami je bržčas tudi posledica gospodarskih razmer. Igrišče ali večnamenske ploščadi je mogoče urediti že s prostovoljnim delom športnih navdušencev in s skromno družbeno pomočjo, za izgradnjo bazena je kajpak potrebna soglasnost (in pomoč) širše skupnosti in njenega združenega dela. C. Zaplotnik ■---,_____-__ VII. množični tek in pohod po Udinborštu »Od spomenika do spomenika« C V spomin na dvodnevni boj borcev drugega bataljona Kokrškega ^ odreda septembra 1942 v Udinborštu bosta v nedeljo, 16. septem-. bra, sedmi množični tek in pohod »Od spomenika do spomeni-jUpa.« Udeleženci bodo krenili k cilju, k spomeniku v Kapniku, 1 kjer bo ob 14. uri proslava, s šestih štartnih mest: iz Strahinja, ^ Goric, Tenetiš, Dupelj, Nakla in s Kokrice. ni je na tej prireditvi sodelovalo 1953 pohodnikov in tekačev, lani 1464. Tek in pohod se bosta začela ob de- i \, Naklo - Številne poti, speljane po \»zdovih Udinboršta, kjer je septem-$\ »ra 1942 drugi bataljon Kokrškega (\ypdreda bil neenakovreden boj z več kot Ti tisoč nemškimi vojaki, bodo v nede-■D spet oživele. Pohodniki in tekači, ■eteženci sedme športne in manife-■*»t»vne prireditve, bodo po poteh od spomenika do spomenika obujali spo-g"* na slavne dogodke pred 42 leti, ■jfcpi'i borbenega in revolucionarnega P?1*, telesno vzdržljivost in obrambno •"Pravljenost. Organizatorji, prizade-PJji člani Telesnovzgojnega društva Partizan Naklo, pričakujejo nekaj ti-v/ jdeležencev. Spomnimo se: predla- Gorenjci v ligaških [tekmovanjih 4 Hokej — V uvodnem srečanju tek-iMmovanja za pokal Alpe-Adria sta se na ^ttjJesenieah pomerila domače moštvo in IBjubljanska Olimpija. Prvi letošnji der-, b> so zasluženo dobili s 5:3 (0:1, 2:1, 3:1) ^M°stje, ki so domačine prekašali v hi-\|wosti, pri strelih na gol in z bolj kombi-|\j8atorno igro. Za »železarje« so gole do-W**gli Magazin, Mlinarec in Kopitar. V ■«ugi tekmi so Jeseničani, ki so lanski J^toagovalci tega tekmovanja, igrali ne-'■Boceno 4:4 (1:0, 3:1, 0:3) s celovškim 'U KAC. čeprav so v 33. minuti vodili še s j 4:0. Za domače moštvo so bili uspešni •vIKlemenc, Kopitar, Mlinarec in Ščap. K Nogomet — Nogometaši kranjskega C Triglava so tudi v tretjem kolu Slovenije nogometne lige ostali praznih rok; "Pokrat jih je na domačem igrišču z 1:0 ■\f{W>) premagal mariborski Železničar. »\fV naslednjem kolu se bodo doma pokorili z Izolo. j Rokomet — V prvem kolu enotne jjpoške in ženske slovenske rokometne \Pjge sta oba gorenjska predstavnika gostovala in izgubila: igralci Jelovice v \Kalcu s tamkajšnjo Minervo s 25:22 iSl6:10), rokometašice Alplesa i? Želez-^jfejkov pa v Škofijah z ekipo Burje s 'JR24 (13:12). V drugem kolu bo igrala ^Htlovica v gosteh z Mokercom KIG, Al-Vjples pa v Kočevju z Itasom. \ Invalidi lovili ribe Bled — Člani radovljiškega inva-tsfcega športnega društva so na Jlejskem jezeru priredili odprto republiško prvenstvo v športnem ribo-Nastopilo je 64 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 slovenskih invalid-tih športnih društev in društev in-didov. V ekipnem tekmovanju so lagali tekmovalci radovljiškega »štva pred invalidi iz Ljutomera, v imičnem pa Nikola Dopudža iz ^pjskega Borca pri moških in Valjaj nar s Ptuja pri ženskah. Prvenstvo so sklenili s srečanjem v "bnem. J. Habič vetih dopoldne in sklenila ob 14. uri, ko bo pri spomeniku v Kapniku proslava. Udeleženci bodo lahko krenili na pot z enega izmed šestih štartnih mest. V Naklem bo start pri spomeniku pred vrtcem, na Kokrici pri spomeniku pred trgovino, v Tenetišah pri obeležju za križiščem, v Goricah pri spomeniku na vasi, v Dupljah pred šolo in v Strahinju pri spomeniku ob grobišču. Na štartnih mestih bodo delili pohodne kartone do 13. ure. Vsak izmed udeležencev se bo odločil za start po lastni presoji, glede na to, koliko spominskih obeležij bo želel obiskati in koliko spominskih žigov si bo hotel pridobiti. Žige bodo delili na vseh štartnih mestih, poleg tega pa še na cilju pri spomeniku v Kapniku, v Strahinju pri obeležju Medetovima, na Cegelnici pri spominskem obeležju kranjski četi in pri obeležju v Kamnje-ku v bližini Letenc. Udeleženci sedmega množičnega teka in pohoda Od spomenika do spomenika bodo razdeljeni v 17 kategorij: mlajši pionirji in pionirke (stari 6 do 8 let), pionirji in pionirke (9 do 10 let), starejši pionirji in pionirke (11 in 12 let), mlajši mladinci in mladinke (13 in 14 let), mladinci in mladinke (od 15 do 18 let), člani in članice (od 19 do 35 let), veteranke (nad 35 let), veterani A (od 36 do 45 let), veterani B (od 46 do 50 let), veterani C (nad 50 let), pripadniki JLA, milice in enot teritorialne obrambe. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobili zlato, srebrno in bronasto spominsko kolajno, pri čemer bodo upoštevali čas in število žigov v pohodnem kartonu. Za lažje razumevanje povejmo, da bodo zlate kolajne prejeli vsi udeleženci, ki bodo v svoji kategoriji prišli prvi na cilj in bodo imeli v pohodnem kartonu največ žigov. Društvo ali klub, ki bo osvojilo največ kolajn, bo prejelo prehodni pokal občinskega odbora ZZB NOV Kranj. Vsi udeleženci, ki bodo imeli vsaj tri žige, bodo dobili spominske značke; tisti z vsaj petimi žigi v kartonu pa morebiti tudi praktične nagrade, če bodo seveda imeli srečo pri žrebanju. Prireditelji bodo vsa priznanja in nagrade podelili po končani proslavi ob 15. uri. Tek in pohod,Od spomenika do spomenika je ena redkih prireditev v Sloveniji, kjer udeleženci ne plačajo štar-tnine. Sodelujejo lahko kategorizirani športniki in rekreativci, moški in ženske, mladi in starejši. Prireditelji želijo, da bi se je udeležili predvsem mladi in pa družine z otroki. Prireditev je obsežna in zahtevna tudi po organizacijski plati. Domačemu TVD Partizan bodo pri tem pomagali občinski odbor ZZB NOV Kranj, borčevske organizacije Naklega, Kokrice, Goric in Dupelj, Gasilsko društvo Naklo, Zveza tabornikov Kranj, nakelska osnovna šola, CB radio klub Globus in krajevna konferenca SZDL Naklo. C. Zaplotnik MODNI SALON MOJCATERŠEK Zlato polje — Trgovski blok, Kidričeva 12 vabi k obisku in nakupu jesenske konfekcije. Novost so tudi poročne obleke. Nudimo vam tudi izdelavo po meri. Se priporoča! Desetletnica Športnega društva Kokrice Poudarek rekreaciji in množičnosti NOGOMET Visoka zmaga Bitenj Kranj — V prvem kolu občinske nogometne lige je Sava tesno premagala Zarico. Podbrezje so v gosteh ugnale Šenčur, nepopolna enajsterica Britofa je doma visoko izgubila z moštvom Tr-boj, Primskovo pa je z golom razlike premagalo Kokrico. V B ligi so nogometaši Bitenj na domačem igrišču napolnili mrežo gostujočega moštva iz Hrastja, igralci Mavčič pa so prvo tekmovalno sezono v občinski nogometni ligi začeli z zmago v gosteh. Izidi — člani — A liga — Sava : Zari-ca 1:0, Šenčur : Podbrezje 1:2, Britof : Trboje 1:5, Primskovo : Kokrica 2:1; B liga — Bitnje : Hrastje 10:1, Podgorje : Visoko 0:3, Grintavec : Preddvor 0:1, Velesovo : Mavčiče 2:4; mladinci — Šenčur : Bitnje 4:2, Primskovo : Trboje 4:2, Zarica : Preddvor 3:2, Naklo : Kokrica 3:0 (b. b.); pionirji — Primskovo : Podbrezje 3:0, Sava : Bitnje 12:0, Zarica : Britof 0:4, Šenčur : Naklo 4:1, Visoko : Kokrica 0:8. d. Jošt Sloga prva v Kranju Kranj — Mladinska organizacija z Zlatega polja je na igrišču osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju pripravila turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 19 ekip. Zmagala je Sloga iz Škofje Loke, ki je v finalni tekmi z 2:1 premagala moštvo Maja Karanfil. V odločilnem srečanju za tretje mesto je ekipa Vojne pošte Kranj po streljanju sedemmetrovk s 5:4 premagala igralce Bosnaprevoza iz Škofje Loke. Najboljše ekipe so prejele pokale in priznanja. Kokrica — Pred desetimi lefi, natančneje 28. junija 1974, so na Kokrici nepovezano športno-rekreativno dejavnost združili v enotno Športno društvo Franc Mrak, v okviru katerega so že leto zatem oblikovali sedem sekcij: nogometno, košarkarsko, kolesarsko, smučarsko, hokejsko, šahovsko in sekcijo za rekreacijo. Društvo si je zadalo za osnovno nalogo pridobiti za rekreacijo čimveč krajanov. Sprva ni bilo lahko, saj povsod_še ni prevladovalo prepričanje, da rekreacija prispeva h krepitvi zdravja, delovnih in obrambnih sposobnosti in nenazadnje tudi k dobremu počytju. Nekateri so z začudenjem, celo s pomilovanjem opazovali vaščane, kako tekajo po poljskih poteh in kolesarijo po okoliških cestah. Sčasoma se je miselnost spremenila in rekreacija je za številne krajane postala del njihovega vsakdanjega življenja. V društvu, kjer so sproti prilagajali organiziranost zahtevam krajanov, so v desetih letih petkratno povečali članstvo; danes imajo že štiristo članov. »Ob ustanovitvi društva na Kokrici nismo imeli niti enega športnega objekta,« je na krajši slovesnosti ob desetletnici poudaril Niko Drinovec, predsednik Športnega društva Franc Mrak Kokrica. »S prostovoljnim delom in s pomočjo družbenopolitičnih organizacij smo uredili nogometno igrišče ob Čukovi jami in asfaltno ploščad pred kulturnim domom. Z izgradnjo nove štirirazredne šole smo pridobili tudi telovadnico. Čeprav nima pravih dimenzij, je razširila naše možnosti za športno-rekreativno dejavnost. Veliko tega, kar potrebujemo za naše delo, nam je dala narava. V bližini imamo Čukov bajer, kraljestvo hribov in gora, prostrane gozdove Udinboršta ... Večina nas pozna po dobro organiziranih množičnih prireditvah, kot so: kolesarski maraton do Dražgoš, pohod na Poljano, kolesarski in smučarski sejem, tek štafet na 88 kilometrov na Brdu, tek po gozdovih Udinboršta, rekreacijske sobote za najmlajše, kolesarska dirka za pokal Kokrice ... Veliko dela Športno društvo Kokrica je eno od velikih društvenih plaket podelilo tudi krajevni skupnosti. Predsedniku sveta KS Kokrica Ivanu Zbon-tarjujo je predal Niko Drinovec, predsednik domačega športnega društva. — Foto: F. Perdan V. Na jubilejnem, desetem kolesarskem tekmovanju za prehodni pokal Kokrice je kljub slabemu vremenu nastopilo blizu sto kolesarjev. Na sHki: start ene od veteranskih dirk, ki so veljale tudi za slovensko prvenstvo. — Foto: F. Perdan Zlato za tri kranjske atlete Nova Gorica, Celje — V soboto in nedeljo je bilo na štadionu v novo-goriškem športnem parku slovensko atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, na stadionu Borisa Kidriča v Celju pa prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Atleti, kranjskega Triglava so na tekmovanjih osvojili 12 kolajn, od tega tri zlate. Med mlajšimi mladinkami je bila Kuraltova tretja v me- tu diska in krogle, med mlajšimi mladinci Hribernik drugi v skoku v višino, Janežič pa v metu diska. Uspešnejši so bili starejši mladinci. Oblak je zmagal v teku na 3000 metrov, Kabič v skoku v daljavo in Mencinger v metu kopja. Kabič je bil poleg tega še drugi v teku na 110 metrov ovire in v metu kopja ter tretji v metu diska. Rejc je bil tretji v skoku v višino,'Čopova pa v teku na 100 metrov. pa nas še čaka. V športno-rekreativno dejavnost moramo privabiti predvsem tiste skupine krajanov, ki so bile doslej slabše zastopane — ženske, najmlajše, starejše, družine z otroki. V Udinborštu moramo urediti zimsko-letno vadi-šče, kar bi bila velika popestritev za rekreativno dejavnost krajevne skupnosti in Kranja,« je dejal Niko Drinovec. Na slovesnosti so posameznikom in organizacijam za dolgoletno delo in pomoč podelili velike društvene plakete. Prejeli so jih: Rudi Zalokar, Jože Hu-dobivnik, Lojze Dežman, Franc Strniša, Ivko Benedičič, Bojan Vrlinšek, Niko Drinovec, Jožica Roblek, Branko Roblek, Tone Kavčič, Iztok Bogataj, Božo Bašelj, Ludvik Tepina, V. P. Kranj, IBI, Gradbinec, Gasilsko društvo in krajevna skupnost Kokrica, Al-petour-tozd Potniški promet in Gozdno gospodarstvo Kranj. Male društvene plakete so prejeli ZTKO Kranj' in novinarji, ki so popularizirali društveno dejavnost in množično rekreacijo. Številne prireditve ob jubileju Športno društvo Kokrica je ob desetletnici pripravilo več športnih prireditev. V četrtek so se domači košarkarji pomerili s slovenskim ligašem Triglavom in izgubili z 61:66 (26:22). V petek so se na jesenskem krosu zbrali šolarji štirirazredne kokriške osnovne šole. Med 138 udeleženci sta pri prvošolčkih zmagala Samo Kern in Spela Kešpret, pri drugošolcih Aleš Govekar in Nataša Boncelj, pri tretješolcih Uroš Ciglič in Tine Petrič ter pri četrtošolcih Gregor Mali in Jasmina Zorman. V soboto so bile na sporedu tri nogometne tekme: domači pionirji so izgubili s Prim-skovim z 1:3 (0:1), člani so ugnali Šenčur z 1:0 (0:0), v najzanimivejšem srečanju ženskih ekjp pa je Mlaka s 4:3 (3:0) premagala Kokrico. Nedelja je bila v znamenju kolesarjev, ki so se na jubilejni deseti dirki potegovali za prehodni pokal Kokrice. Osvojili so ga tekmovalci Športnega društva Jakob Štucin Hrastje-Prebače-vo, ki so bili malenkostno boljši od domačinov. Veteranske dirke so veljale tudi za republiško prvenstvo. Rezultati - pionirji A: 1. Peterman (Bled), 3. Fajfar, 4. Štular, 5. Drinovec (vsi Sava); pionirke A: 1. Trenižon (Škofja Loka), 2. Markun (Kokrica); pionirji B: 1. Bizjan (Astra), pionirke B: 1. Murnik (Kokrica); pionirji C: 1. Egert (Kokrica), 2. Gregorič (Kranj), 4. Jesenšek (Bled), 5. Šifkovič (Kranj); pionirke C: 1. Markun, 2. Nadižar (obe Kokrica); mladinke: 1. Kajdiž (Hrastje); 2. Golob (Bled); članice: 1. Kokalj (Rog Franek); veterani A: 1. Frelih, 2. Gorjanc (Hrastje), 4. Krek (Škofja Loka), 5. Kavčič (Hrastje); veterani B: 1. Dežman (Rog Franek); veterani C: 1. Plestenjak, 5. Dolinšek (oba Hrastje); veterani D: Omerzel (Grosuplje), 3.' Šink (Hrastje), 4. Jošt (Kokrica); veterani E: 1. Kocbek (Branik); veterani F: 1. Fajdiga (Branik); člani-rekreativci: 1. Slak (Rog Franek), 2. Rajgelj (Hrastje), 3. Ličen, 4.' Žumer, 5. Subelj (vsi Kokrica). C. Zaplotnik Kolesarski dvoboj Kranj — V soboto dopoldan je bil na kranjskih ulicah tradicionalni, drugi kolesarski dvoboj med Kranjem in Celovcem. Za vsako ekipo je vozilo osem kolesarjev — štirje člani in štirje mladinci. Kranjčani, ki so zmagali že na prvem dvoboju v Celovcu, tudi na domačih cestah niso dovolili presenečenja in so zmagali visoko s 102:52. Za kranjsko ekipo so vozili Ropret, Po-lanc, Marn, Lampič, Galof, Kalan, Zi-herl in Zorman. Zmagal je Ropret pred Polancem in Marnom. Popoldan so kranjski kolesarji nastopili na medklubski dirki okoli Sa-velj. Pri članih je zmagal Marn pred Lampičem, peti pa je bil Cuderman. »Juriš na Vršič« Kranjska gora — Kolesarski klub Rog Franek je v sodelovanju s kranjskogorskimi turističnimi delavci pripravil mednarodno gorsko tekmovanje veteranov in žensk ter 6. »Juriš na Vršič«. Mednarodne dirke se je udeležilo 15*0, »Juriša« pa 430 kolesarjev, ki so morali premagati 12-kilometrski vzpon s 24 serpentinami in višinsko razliko 801 meter. Novomeščan Pavišič je s 37 minutami in 11 sekundami postavil nov rekord Vršiča, medtem ko je med ženskami nova rekorderka« Uršičeva iz Dola z 48,23. Pomembnejši rezultati gorenjskih kolesarjev — mednarodna dirka veteranov — vetarni A: 1. Oblak (J. Peter-nelj Škofja Loka) 39,31, 2. Frelih (J. Štucin Hrastje-Prebačevo) 41,38; veterani B: 2. Ziherle (J. Štucin) 44,05; veterani C: 1. Plestenjak 43,50, 2. Krašovec (J. Štucin) 45,31; 3. Čadež (Termika) 49,38; ženske A: 3. Kajdiš (J. Štucin) 53,50; »Juriš« — moški: 2. Rajgelj (J. Peternelj) 37,36. OLA8 8 STRAN KRONIKA TOREK, 11. SEPTEMBRA Rop, ki ga ni bilo 34"letni Anglež, ki je avgusta letoval na Bledu, je vložil lažno prijavo, da ga je na samotnem sprehodu skozi park napadel neznanec in mu odvzel denarnico — Angležu bodo sodili zaradi krive ovadbe Čeprav se je turistična sezona z avgustom zaključila, pa september vsaj po gostoti prometa ob koncu tedna napoveduje, da so za tujce močno znižane posezonske cene v obmorskih krajih kar vabljive. — L. M. — Foto: F. Perdan Znova v zapor Čeprav je. bil S. Brus že nekajkrat kaznovan, ni zmogel obrniti hrbta neurejenemu življenju, brezdelju in nepoštenim dejanjem Kranj — Na eno leto in pol zaporu je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojen Stane Brus, star 33 let, iz Mojstrane, ker je zagrešil tri kazniva dejanja tatvine in dve goljufiji. Brus ni prvič stal pred sodiščem, saj je bil zadnjikrat obsojen v Ljubljani in sicer na pogojno kazen 11 mesecev, preskusna doba pa je bila določena na štiri leta. Vendar je v tem času zagrešil nova kazniva dejanja, zato je pogojno obsodbo temeljno sodišče v Kranju preklicalo in obe kazni združilo. Pred dvema letoma je Stane Brus živel v Tržiču. Poklica ni opravljal, brez dela pa mu je zmanjkovalo denarja za hrano in pijačo. V bifeju na Cesti JLA v Tržiču si je »sposodil« zaboj s steklenicami, kasneje pa še štiri. Tri zaboje je prodal v trgovini Merkatorja, za izkupiček pa je nakupil hrano in pijačo, druga dva zaboja pa mu niso več hoteli odkupiti, saj so v trgovini sumili, da ne gre za čist posel.. Do alkohola je poskušal priti tudi tako, da je iz trgovin odnašal steklenico mimo blagajne. Lani je v Kranjski gori odnesel dve steklenici iz samopostrežne trgovine kar v po- tovalki, ko pa je prodajalka stekla za njim, ju je odložil v bližini. Na podoben način je odnesel liter žgane pijače tudi iz trgovine na Koroški Beli. Letos januarja se je mudil v hotelu v Gozd Martuljku, kjer je eno no-čnino plačal, nato pa najel sobo še za nekaj dni. V recepciji je predložil neveljavne dokumente. Po treh dneh je hotel zapustil, ne da bi poravnal račun v višini 3390 din. Drugo goljufijo je zagrešil konec marea na Jesenicah, ko je materi nekega svojega znanca natvezil, da je njegov prijatelj in naj mu zato posodi denar, da bi šel v Ljubljano na neko slikarsko razstavo, denar pa bi vrnil že naslednji dan. Vendar pa 1000 din, kolikor si je sposodil, ni vrnil. Pred.sodiščem se je Brus zagovarjal, da je vsa ta dejanja storil v vinjenem stanju, vendar je sodišče ocenilo, da je bil prišteven. Pri ocenjevanju teh dejanj je sodišče upoštevalo tudi nekaj olajševalnih okoliščin, predvsem njegovo delno priznanje, težko mladost in določen vpliv alkohola. Upoštevalo je tudi to, da gre za več kaznivih dejanj, ki so spet premoženjske narave, zaradi katerih je bil že nekajkrat kaznovan. ^ ^ r Varna hoja v gore Noč izven planinske postojanke Več sestankov v nekaj zadnjih številkah smo posvetili gibanju v gorah. Za sklep zapišimo še nekaj o bivanju v naravi. Tokrat ne bo beseda o organiziranih taborjenjih, ki se vse bolj širijo tudi med planinci. Ne bomo svetovali, kakšen šotor in drugo opremo potrebuje planinec, niti razmišljali o izbiri in ureditvi tabornega prostora. Naš osnovni namen je, da opozorimo na zavarovanje pred nevarnostmi, ko planinec ostane iz tega ali one§a razloga na prostem v slabem vremenu in po zahodu sonca. Najprej pa še nekaj splošnih navodil! Sleherno turo in izlet mora planinec časovno ovrednotiti in pri tem upoštevati svoje znanje, kondicijo, razčlenjenost in vrsto terena. Vsak mora biti sposoben kritično oceniti, koliko časa potrebuje za hojo. Na goro naj se predvsem odpravi čimbolj zgodaj. Ko načrtuje potreben čas za turo, naj računa tudi na rezervni čas, ki mu bo pričel prav pri predvidenih počitkih, zamudah in raznih naključnih spremembah v poteku ture. Če ga kljub temu prehiti noč, naj nadaljuje predvideno pot do doline, planinske postojanke ali pač tja, kamor je namenjen. Zato seveda potrebuje dobro svetilko! Hoje v temi, zlasti zunaj poti in v neznanem svetu, naj se v vsakem primeru izogne, saj je lahko smrtno nevarna. Kadar je zaradi noči, megle, utrujenosti in podobnih okoliščin nevarno ali nemogoče nadaljevati izlet, si mora planinec urediti bivak. Nanj naj se začne pripravljati, ko je še kolikor toliko pri močeh oziroma je še toliko vidljivosti, da si lahko za bivak izbere primeren prostor. Za njegovo ureditev izkoristi, kar najde v naravi (votlina, široka polica, jasa, suh mah ali trava) in v svojem nahrbtniku (trenirka, vetrovka in vetrne hlače, pelerina, puhovka ali celo bivak vreča). Če ni premrzlo, preveč vetrovno in ni drugih objektivnih nevarnosti, bo lahko vsestransko zavarovan planinec v bivaku dobro prebil noč. Planinec se lahko sam odloči, da bo preživel noč na prostem; takrat govorimo o prostovoljnem bivaku. Tako doživetje mu pomaga preživeti prisilni bivak, saj bo dobil pravo predstavo o preživljanju noči na prostem in spoznal, kaj potrebuje za to. Za prvi prostovoljni bivak naj se oskrbi s spalno vrečo, izolacijsko folijo in gorilnikom. Če samo malo kaže, da bo v gorah prisiljen k bivaku, naj vzame s seboj vsaj bivak vrečo, rezervno perilo in toplo oblek/). Pomembna je tudi psihična pripravljenost. Zaradi dejstva, da bo noč prebil izven zavetja planinske postojanke, ne sme izgubiti razsodnosti in misliti, da je v kritičnem položaju. Vsaka megla, nevihta ali noč namreč mine; čas, ki sicer teče v bivaku počasi, je dobro izkoristiti za počitek, umiritev in razmislek, kaj storiti naslednje jutro. V bivaku mora planinec zamenjati mokro obleko s suho. Če je hladno, naj si po možnosti pripravi topel napitek. Da se ogreje, naj te-. lovadi, sicer pa naj se vsaj giblje in masira. Zavedati se mora, da bi spanje oh nizki temperaturi pomenili) smrt. Razen tega se mora zavarovati pred drugimi možnimi nevarnostmi; za bivak naj se nikar ne odloči najzpostavljenem grebenu, sedlu ali odprti planoti. Bivak v snegu zahteva, da se planinec zavaruje pred mrazom in mokroto. To najlažje doseže v jami ali še bolje luknji, izkopani v Sneg. Jamo prekrije z vejami in snegom, njeno notranjost pa obloži s smrečjem, opremo iz nahrbtnika in drugim priročnim materialom. 1/. priročnih materialov jo moč narediti tudi zasilni šotor. Najlaže je to storiti z bivak vrečo, ki jo planinec napne med dve blizu stoječi drevesi, zabita kola ali smuči pozimi, spodnje konce pa obteži s kamni ali vejami. Za druge izvedbe šotorov potrebuje primerno ogrodje (dve opori iz kolov v obliki črkV A, povezani z vrvjo), za kritino pa lahko uporabi vse za vodo nepropustne materiale (šotorska krila, pelerine, vetrovke, kose polivinila in podobno). S. Saje Bled — Zaradi lažne ovadbe se bo zagovarjal 34-letni Anglež, doma iz Londona. 14. avgusta je namreč iz recepcije blejskega hotela Golf, kjer je letoval, poklical milico in javil, da ga je na samotnem večernem sprehodu skozi park napadel neznanec in mu odvzel denarnico. Neznanec naj bi mu ukradel 6 bankovcev po 5 funtov, nato pa prazno denarnico vrgel nazaj. Ko so kriminalisti in miličniki rekonstruirali dogodek, se je izkazalo, da ni bilo tako, kot je domnevni oškodovanec opisal. Pač pa je Anglež na obali Blejskega jezera srečal neznanca in mu s kretnjami, ker se drugače nista mogla sporazumeti, dal vedeti, da je homoseksualec ter mu predlagal, da gresta skupaj.na samoten kraj. Mladenič ie privolil in skupaj sta odšla sedet na skrito klopco. Anglež je nato nanjo položil ročno torbico, tedaj jo je neznanec zgrabil in z njo stekel proti Bledu. Anglež je stekel za njim, med potjo pa je izgubil ravnotežje, padel po bregu in izgubil očala. Neznanec se je nato sredi poti obrnil in »oškodovancu« vrgel torbico, nato pa se izgubil. Ko so na zaslišanju Angležu dokazali, da se je v svoji izjavi (milo rečeno) zmotil, je osramočen priznal, da si je rop izmislil. To pa zato, ker ga je bilo sram vrniti se v hotel z zamazano obleko. Še bolj sram ga je bilo njegovega homoseksualnega , na- GORENJSKA NOČNA KRONIKA NITI AVTOBUS GA NI ZBUDIL (ud ne stvari se dogajajo na naših cestah. Ondan so na sredi ljubljanske ceste v Medvodah opazili ležečega mlajšega moškega, ki se ni menil za vrvež okrog sebe. Ni se premaknil niti takrat, ko mu je trobil šofer avtobusa. Miličriik je ugotovil, da gre za stanovalca iz Loke pri Mengšu, ki je zaradi vinjenosti padel v globoko nezavest. Zato je moral »izlet« nadaljevati z reševalnim vozilom do škofjeloškega zdravstvenega doma. STEKLENICE SO ZVENČALE Resda so zadnjič odkupovali prazne steklenice po sila ugodnih cenah, pa se je kljub temu našla še kakšna, ki je prišla prav v gostilniškem pretepu. Pri Kanonir-ju v Kokri je zazvonila na prazni glavi pivskega bratca in so ga hnorali zato odpeljati v bolnišnico. Z razbitima steklenicama sta se obdelovala dva razgreta pivca v bifeju na Volčjem hribu. Tretja žrtev je bila povsem nedolžna. Majhni deklici z Jesenic je steklenica padla na glavo z bližnjega balkona. Senčurjani so OB NOČNI MIR Potem ko pade mrak in so vsi poštenjaki za zaklenjenimi hišnimi vrati, motorizirani Šenčur oživi. Vsa mularija, kije za birmo dobila motorna kolesa, se hrupno vozi skozi vas z odvitimi izpuhi ali tako sfriziranimi motorji, da so glasovi kar najbolj grozo zbujajoči. Doslej se še nihče ni upal pritožiti, saj se vsak boji, da ga utegne kateri teh divjakov povoziti. NEZAŽELENI VASOVALCI Kranjčan je zadnjič klical milico, ker so mu po oknu razbijali hrupni neznanci. Ko bi bila kaka nežna vasovalka, se verjetno ne bi razburil, za moško druščino pa mu ni bilo. Ko so miličniki prispeli, so nadležneži že odnesli pete. TA DANAŠNJA MLADINA ... Ko je Radovljičanka skozi park pri Grajskem dvoru nesla mleko, se ji je približal mladenič iz po-stopaške skupine in meni nič tebi nič brcnil v kanglico. Ženska je bila ob večerjo, fant pa tudi, saj so ga miličniki pridržali. Ne le zaradi razlitega mleka, tudi zato, ker je dvignil roko na miličnika. OČETJE IN SINOVI Sina hudo daje puberteta ali pa je žleht kar tako. Zadnjič je namreč zamašil dimnik, da mati ni mogla skuhati. Ko jih je oče hotel malopridnemu sinu naložiti, kot je zaslužil, se je fant uprl. Pretepu so naredili konec šele m ilu'n i ki. gnjenja, saj je mislil, da je to v Jugoslaviji kaznivo. Homoseksualnost ni kazniva, kazniva in sramotna pa je kriva ovadba, zato se bo moral tujec zagovarjati. Težavno reševanje iz sten Kranjska gora — V severni zajedi Šit nad dolino Tamar v Martuljkovi skupini sta se v nedeljo, 9. septembra, ponesrečila alpinista. Reševanje je kar dva dni oteževalo slabo vreme. Helikopter RSNZ, ki je prvega dne popoldne poletel v stene, se je moral zaradi tega vrniti v bazo. Zato sta se na pot podali dve skupini gorskih reševalcev. Do večera so ponesrečenca dosegli in ju oskrbeli, pomagal jima je tudi zdravnik. V ponedeljek se je reševanje nadaljevalo, čeprav je reševalce in posadko helikopterja še vedno oviralo slabo vreme. Eksplodiral plin Britof — V soboto, 8. septembra, je v hiši Andreja Ostermana v Brito-fu, eksplodiral plin. Lastnikov 21-le-tni sin Andrej se je pripravljal k peki, a mu plin ni hotel takoj zagoreti. Znova je poskušal vžgati. Ko je pritaknil gorečo vžigalico k odprtini za plin, je močno počilo. Eksplozija je vrgla iz štedilnika jeklenko. Fanta je malce opeklo, sicer pa razen treh starih milijonov škode ni bilo hudega. Strokovnjaki so ugotovili, da je plin eksplodiral zaradi zamaščenih dovodov iz jeklenke v štedilnik,. NESREČE IZSILIL PREDNOST KOLESARJU Radovljica — Zaradi izsiljevanja prednosti se je v petek, 7. septembra v Radovljici zgodila prometna nesreča. 30-letni voznik osebnega avtomobila Tomislav Gregorčič iz Zagreba je pri avtobusni postaji zavijal levo in izsilil prednost kolesarju Jožetu Lekšetu. staremu 57 let, iz Radovlji- ce. V nezgodi je bil kolesar^ njen. NEPREVIDNO ČEZ CESTO Škofja Loka — 81-letna \[ lan i/. Škofje Loke je v peten.' tembra, v Škofji Loki neN* prečkala cesto. Z roba ploc?1* nenadoma stopila na prehcKj,-ce, tam pa jo je podrl kolesij Jerala, star 12 let, iz Podreče kinja je bila hudo ranjena. SPREGLEDALA PEŠAKINJO Škofja Loka — Istega dn*: Titovem trgu v Škofji Loki f še eno pešakinjo, 47-letno Mtfi?1 dež. V skupini pešcev je precV sto mimo prehoda za pešce, \t pripeljala voznica osebnega^ bila, 26-letna Slavka Celeč \{r Loke. Skupino je počakal^ prešla cesto, Čadežovo pa sp^-la in jo povozila. KOLESARKA TRČILA V OSEBNI AVTO Bistrica pri Tržiču — V g septembra, se je v Bistrici prt zgodila nesreča, ker je dozdr znana kolesarka izsilila p^ vozniku osebnega avtomobil^' nemu Boru Iliču iz Tržiča. Sil; trčila vanj, da jo je vrglo nac<» je tam obležala hudo ranjena srečenke do danes, ko,tope<* še niso prepoznali. TRČIL V ELEKTRIČNI DROG* Milje — Neprimerna hitros;-trovala prometni nesreči, ki i soboto, 8. septembra, zgodilarj Ijah. Voznik osebnega avtot? Stevo Bojič, star 21 let, iz Kr^ji na vožnji od Preddvora proti K? bočno oplazil leseno ograjo. *y ga je vrglo v drog električne n-? ve. V nesreči je bil hudo ranit??1 tnik, prav tako 21-letni KrjJ Dušan Horvat. NEZGODA NEVEŠČEGA TRAKTORISTA Podljubelj — Na poti od god Kalu proti Podljubelj u se jeyy 8. septembra, ponesrečil traktorist Dušan Nucič iz DojjJ Tržiču. Zaradi nestrokovnega nja s traktorjem, na katereguj pripeta doma izdelana ročna jt ca, je zapeljal s ceste in so rj!( Hudo ranjenega so odpeljali, niško bolnišnico. Za večjo prometno varnost Promet v starih mestnih središčih Tako pri nas kot po svetu skušajo zmanjšati ali celo odpravitiy torni promet v središčih starih mest. Le-ta že po svoji urbani v snovi niso primerna za današnji motorni promet, saj so stare mtj ulice ozke in namenjene le počasnemu prometu in predvsem peš* Nekoliko širši trgi so nekdaj služili za začasno ustavljanje vpreg ranju ljudi in za trženje ob semanjih dneh. V gosto naseljenih mos; središčih je postal sodobni promet nevaren tako za voznike kot stat valce, za posledico pa ima še stalen hrup in onesnažen zrak. Ukinitev motornega prometa skozi stare predele mest pomen le večjo varnost pešcev, izboljšajo se tudi bivalni pogoji stanovalo Vendar prometne nevarnosti še obstajajo. Ceste so ozke, do svoj mov pa morajo priti stanovalci, trgovine se morajo oskrbovati, dost> do vsake hiše mora biti omogočen tudi za intervencijska vozi.; metna pazljivost je torej še vedno potrebna. ____ _Mrak Nevarna glasba na cesti Za varno vožnjo so potrebni določeni pogoji, ki jih omogočajoji nične lastnosti vozila, lastnosti cestišča, prometna gostota, proni predpisi, letni časi in vremenske razmere, osvetljenost cestišta lastnosti voznika. Le-te se odražajo v njegovi starosti, zdravstvo) stanju, duševnih ali telesnih lastnostih in osebnostnih značilnosti mjorebitnem vplivu alkohola, zdravil in raznih poživil ter še mnogoO« drugem. Ljudje se med sabo razlikujemo po lastnostih in sposobnostih,kv velja tudi za upravljanje vozil. Pri vožnji motornega vozila grezaddf čeno telesno in duševno delo, ki ga uravnava naše živčevje. Le-todofc podatke prek naših čutil, zlasti oči in ušes. Čeprav je sluh mnogonu\ pomemben za varno vožnjo kot vid, pa ga vseeno ne bi smeh v prony tu dodatno obremenjevati. Kaj imamo v mislih? Življenje sodobnega človeka je tesno pov\? no z raznimi aparati, med drugim tudi z radijskim; Voznik, ki jesa* na poti, kaj rad prižge sprejemnik v vozilu. Ce ga naravna potiho ne sliši zaradi ropota motorja in šumov, ki prodirajo v kabino, Bu^ glas iz zvočnikov — danes mnogi vgrajujejo v svoja vozila močne dijske aparate z več zvočniki — pa seveda ne škoduje le njegovi sluhu, ampak slabo vpliva tudi na voznikove psihomotorne sposot sti. Kadar je voznik utrujen, ne pomaga pritisk na gumb radia pak počitek. Utrujenost je namreč eno od stanj, ko smo ljudje v m meri nagnjeni k nezgodam. Razen tega lahko nesrečo povzroči nepozornost voznika na cestišče, medtem ko se nagiba k radiu a iskanja primerne glasbe. Bolj kot to je nevarna modna muha, ki se je zadnji čas ia.> med našimi pešci in kolesarji, zlasti mlajšimi. Po cestah hodijo in vozijo s slušalkami na ušesih, v katera prodirajo zvoki glasbe i. m turnih sprejemnikov za pasom. V ritmu zvokov se gibljejo po plota in včasih neprevidno stopijo na cestišče pred vozilo, osredotočen glasbo izsilijo s kolesom ali celo motorjem prednost vozniku avti M Ni la in počno podobna neprevidna dejanja, ki se samo zaradi sr g. župniku Slapšaku za pogrebni obred ter pevcem za pesnij slovesa. VSI NJEGOVI Kranj, 7. septembra 1984 Obutev za mlade MAKSA TRADICIJA KVALITETA • MODA TOVARNA OBUTVE TRŽIČ \JOREK. 11. SEPTEMBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN GLAS vE4/J OGIJlSI tel.: 27-960 PRODAM ■ Prodam 500 kosov sivih cementnih JjTKKŠMKOV dravograd. Telefon fc-303 10862 I HRUŠKE za vlaganje in JABOLKA, ■hko kupite vsak dan od 7. do 20. ure v iranju, C. 1. maja 4, tel. 21-582 10928 I Ugodno prodam 2000 kosov BH 6, ivbreje NUTRIJL, motor AUTOMATIC, ;»ELETA za rejo ali za v skrinjo. Franc Čebuli, Adergas 27, Cerklje 11090 Prodam PUNTE in BANKINE; in ku--v pim STREŠNO OPEKO kikinda, 600 ^kosov, tip 272. Gorenja vas — Rateče V23, Škofja Loka 11111 V Prodam PEČ za ŽGANJE KERAMI-e KE. 30 litrov, 6 kVV/h. Telefon ' 664-61-904 11112 Prodam RADIOKASETOFON phi-lips. Praše 20, Mavčiče 11113 Prodam vrečkovo PEČ, 25.000 kcal; In oddam v najem POSLOVNI PROSTOR, 25 kv. m. Nahtigal, Hrastje 100 11114 a I Prodam opečne VOGALNIKE za , »H 4 opeko. Telefon 70-221 od 19. do '* ll.ure 11115 j Prodam 16 MREŽ za ploščo ■20 kv. m, premera 10x6. Kranj, Gorenjskega odreda 14, stanovanje št. 1, ŠPlanina 11116 i j Prodam AKUMULATOR, v garanciji«. 84 A/h, 12 V. Peter Naglic, Zg. Bela *j 7, Preddvor . 11117 ^ Prodam 10 dni starega TELETA • (bikca), za rejo. Visoko 31, Šenčur 11118 Prodam 6 tednov starega BIKCA. jPodbrezje 31, Duplje HI19 I Zaradi selitve prodam dve SEDEŽNI ; GARNITURI in opremo za kopalnico Ikolpa san. Telefon 77-340 od 13. do 115. ure 11120 Prodam MREŽE za betonsko ploščo, ■O kosov, debeline 10x5 mm, 3 kose, '8*5 mm. Marija Česen, Voglje 36 11121 I Prodam eno leto stare KOKOŠI za V*l° m KOKOŠI za zakol. Ažman, Su-tv ha 5 pri Predosljah, Kranj 11122 i Prodam nove temnorjave POGRA-rt P? 190x80. Martinjak, Britof 215/A, ; .samo popoldan 11123 ^ I Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva ■navadni), ter nerjaveči štedilnik. Ce- Pta na Brdo 6. DELFIN Kranj vam nudi sveže in zamrznjene ribe I Prodam rabljen kombiniran HLADILNIK, 250-litrski in 50-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO »Rade Kon-mr> Marta Šepetavc, tel. 25-661 - int. 390 11124 Prodam dobro ohranjeno PONY KO-X). Janez Justin, Veljka Vlahoviča 7, Cranj 11125 Prodam RAČUNALNIK ZX 81 16 K, Ikupaj s programi ter WALKMAN sa-io. Telefon 40-095 M20 Prodam rabljen PRALNI STROJ in Ive OMARI z mizico. Informacije po H. 27-453 1H27 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 22-481 - int. 313 dopoldan 11128 Prodam 20 m bakrenega PROFII.A za ŽLEBOVE in 100 m PPR ŽICE lx 1,5. Miran Markič, Zg. Duplje 16 11129 Poceni prodam komplet KUHINJO, fegorovo predmestje 4, Škofja Loka 11130 DOMAČO VOLNO, mešano, 10 kg, mre barve, prodam po 1.400 din za kg. Telefon 74-343 - Radovljica 11131 Prodam komplet MEHANIZACIJO za izdelavo betonskih kvadrov. Jakob Kleč, Blejska Dobrava 152 11132 Prodam KORUZO v vrečah in droben KROMPIR. Telefon 061/611-137 11133 Prodam 7 dni starega BIKCA. Podobnik, H rase 22, Radovljica 11134 Silikatno belo OPEKO, okoli 2000 iosov, poceni prodam, tudi v manjših količinah. Stara Loka 119, Škofja Loka 11165 Prodam PUJSKE, stare 7 tednov. Stanorlik, Vincarje 26, Škofja Loka 11166 Prodam 5 prm DRV in več ton SE-**A. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas 11167 Prodam kuhinjski električni BOJLER TGV-lOP, 10 1, gorenje tiki, s prostim iztokom, za montažo pod pomivalnim koritom in odgovarjajočo enoro-bo mešalno BATERIJO armal, trice-Bo, vse novo. Telefon 25-246 11168 :'Prddam večjo količino BUTAR. Ne ■»ilje 7, tel. 40-587 11169 ■-Prodam trodelne »MODROCE« -I Z/MNICE, nove — nerabljene. Štefka Hbiožvari, Aljaževa 6, Lesce, tel. 74-569 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam Prodam večjo količino rabljenih OKEN in VRAT, gradbene elemente 150x 50, rabljeno litoželezno BANJO, ekspanzijsko POSODO, mešalni ventil, 120-litrski, rabljen BOJLER. Telefon 22-624 1H71 Poceni prodam 3 STOLE, kuhinjsko OMARO in sivo moško OBLEKO SUKNJO. Anica Pirnat, Kranj, Staneta Žagarja 26 11172 Prodam novo PEČ za centralno OGREVANJE ferrotherm, 30.000 kcal/h, Z dvojnim kuriščem in vgrajenim bojlerjem. Telefon 23-058 popoldan 1H73 Ugodno prodam popolnoma nov KAVČ in dva FOTEUA. Šifra: 2500 11174 Prodam mahagonijeve VRATNE IZREZE. Jože Korošec, Sp. Lipnica 35, Kamna gorica, tel. 74-816 11175 VOZILA_ Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1976, dobro ohranjeno, 65.000 km. Miroslav Šteblaj, C. Staneta Žagarja 26, Kranj 10944 Prodam obnovljen ALFA SOUD 1200, letnik 1975. Staretova 32, Kranj-Čirče 10946 Prodam OPEL ASCONO 1,2, letnik 1973, registrirano do 8. 8. 1985. Hajdi-njak, Trstenik 3, Golnik 10952 Prodam NSU 1200, nevozen, celega za 2 SM ali po delih. Bergant, Lenart 2, Selca • 10985 Prodam WARTBURG variant. Jože Dobre, Loka 4, Tržič 11000 Prodam LADO SL, letnik 1977. Telefon 064/62-441 1H35 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Kranj, Hafnarjeva pot 20 .11136 Ugodno prodam dve ZASTAVI 101, letnik 1978 in 1974. Iztok Vodnik, Pre-bačevo7 11137 Prodam štiri malo rabljene GUME 165 x 15. Pintar, Zg. Bitnje 199 11138 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena 15 SM. Stokič, Kranj Rudija Papeža 3/15 11139 Prodam 5 AVTO-PLAŠČEV in ZRAČNICE 165x13, novo. Telefon 064/24-979 11140 FORD FIESTO, letnik 1981, prodam. Telefon 064/24-834 11141 Prodam »FIČKA«, letnik 1980, mlin in prešo za sadje, MOPED — »tribr-zinc« za staro motorno kosilnico. Zapu-že 2, Begunje 11142 Prodam kompleten motor od E 90 TOMOS, za 1,5 SM- in poliester vlakna, 30 kg. Bine Štern, Šmidova 13, Čirče 11143 Prodam R-16 TS, letnik 1976, obnovljen, garažiran, registriran do avgusta 1985. Informacije dopoldan po tel. 064/66-441 — int. 241. Ogled popoldan — Janez Rakovec, Železniki, Na Plav žu 18 11144 Ugodno prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Kadunc, Štefetova 36, Šenčur, tel. 41-027 11145 Ugodno prodam R-4, letnik 1978, ali zamenjam za ZASTAVO 750. Begunjska 24, Tržič 11146 Prodam AVTOPRIKOLICO. Branko Justin, Hlebce 1, Lesce 11147 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Darja Poklukar, Poljšica 3, Zg. Gorje 11148 Prodam NSU 1000, celega ali po delih. Alojz Černe, Alpska 7, Bled 11149 S I KINOKMN. RAMB0 •) že v naših kinematografih! k1S > Prodam 4 KOLESA za jugo in lado ali Z-101. Tone Žakelj, Poljanska 20/A, Škofja Loka 11176 Prodam DIANO, letnik 1979. Drago Škarabot, Partizanska c. 27, Kranj * 11177 Prodam R-4 GTL, letnik 1983. Tomaž Juvan, Tuga Vidmarja 8, Kranj 11178 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Golnišku 109, Kokrica 11179 GS 1.3, julij 1980, 40.000 km in DIANO, december 1979, 42.000 km, pro dam. Telefon 28-737 11180 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do februarja 1985 in MOTOR tomos automatic. Telefon 50-751 11181 Prodam JUGO 45, star dve leti. Mi-klavčič, Župančičeva 9, Kranj, tel. J&ittfc) -i-J ftU24 Ldapstldag. .,.. 4JJ STANOVANJA Zamenjam družbeno STANOVANJE - GARSONJERO na Planini II. za večje na Planini. Lojzeta Hrovata 6, III./20, Planina II 11150 Oddam SOBO fantu. Žerovc Želeška cvO.Bled Hir,! Kupim dvosobno STANOVANJE na Bledu ali zamenjam enosobno za dvosobno. Telefon 064/80-058 11152 Zamenjam manjše družbeno dvosobno STANOVANJE (47 kv. m), centralno ogrevano na Planini, s soglasjem, za večje, brez centralnega ogrevanja v Kranju. Vrečkova 9, stanovanje 33 11022 Ženska z otrokom išče STANOVANJE v okolici Kranja (predplačilo). Ljubica Marjanovič, Pševska c. 21, Kranj 1H64 POSESTI_ HIŠO, prodam v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 11153 ZAPOSLITVE_ Fant — ekonomist, išče kakršnokoli popoldansko HONORARNO DELO. Telefon 27-123 11154 Iščem upokojenca za pomoč pri žaganju drv. Ponudbe pod: Žaganje 11155 PRODAJALCE KNJIG - PRIROČNIKOV, na območju Slovenije, iščem. Napišite kratek življenjepis. Pogoj osebno vozilo. Ponudbe pod: Takoj '11156 OBVESTILA HITRA in KVALITETNA NAPELJAVA ELEKTROINSTALACIJE. Telefon 60-584 10389 IZDELUJEM spojlerje za tovornjake, barva po želji. Stane Kolman, Bled, Finžgarjeva 10 11043 Obveščamo vas, da smo pričeli z ugodno prodajo OTROŠKIH BUND, pri kateri lahko odstranite rokava. Bunde imamo od št. 6—16, cena od 3.100 do 4.050 din. ELITA - PEPELKA KranJ 11157 PRIREDITVE PLESNI KLUB Kranj, prireja v DELAVSKEM DOMU Kranj PLESNE TEČAJE s pričetki: PONEDELJEK, 10. 9. - ZAČETNI ZA MLADINO, ob 19.30; ZAČETNI ZA STAREJŠE, ob 21. uri. TOREK, 11.9. - NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ, ob 20. uri; AEROBIKA - GIMNASTIKA ZA ŽENSKE, ob 19. uri. Vpisujemo otroke v celoletno PLESNO ŠOLO, ki se prične v OKTOBRU. Informacije in vpis po tel. 21-130 od 7. do 9. ure in eno uro pred pnčetkom I. in II. vaje v DELAVSKEM DOMU H047 IZGUBLJENO 5. 9.1984 sem izgubila ZAPESTNICO iz belega zlata, od centra srednjih šol do avtobusne postaje v Škofji Loki. Poštenega najditelja prosim, naj sporoči na naslov: Tepina, Gasilska 13; Kranj 11158 OSTALO Iscem VARSTVO za 8 mesecev staro punčko na domu, od decembra dalje. Telefon 22 624 11159 Izjavljam, da mi Mahovovi iz Sp. Besnice 135 nikoli niso prerezali gum: Kristina Bernik, Sp. Besnica 138 11160 Vsem prijateljicam, prijateljem in znancem sporočamo, da je s težkim srcem zapustil ljubljeni »LEDIG STAN« DEJAN SLAVKOVIĆ 8. septembra 1984. Z odprtimi rokami ga bomo sprejeli v našo zaščito. COPATARJI! Lth DO THN ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD MONTAŽA IN SERVIS: — SS VODJE SKLADIŠČA IHN Pogoji: — tehnična srednja šola ali ekonomska srednja šola, — 2 leti delovnih izkušenj TOZD VZDRŽEVANJE: — 3 KV ELEKTRICARJE III Pogoji: — poklicna šola elektro stroke, — 2 leti delovnih izkušenj DS SKUPNIH SLUŽB -OE KONTROLA: — KV TEKOČI KONTROLOR Pogoji: — poklicna šola strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj s poznavanjem konstrukcijske, tehnološke in kontrolne dokumentacije, poznavanje norm kvalitete in merilne tehnike Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: LTH DO THN Škofja Loka, Kadrovsko socialna služba. O odločitvi bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Obžalujem besede, ki sem jih izrekel o Stanku Francu njegovi ženi Pepci, Cankarjeva 20, Tržič. Jože Trilar, Veljka Vlahoviča 5, Kranj 11161 Podarim majhne KUŽKE. Zadružna 8, Kranj Primskovo 11162 NAJDENO Na parkirnem prostoru pred SO Kranj sem našla žensko JOPICO. Naslov v oglasnem oddelku. 11163 DOM UPOKOJENCEV KRANJ, p. o. Cesta 1. maja 59 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge 1. REŠEVANJE SOCIALNIH VPRAŠANJ za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — višja strokovna izobrazba — socialne smeri, 1 leto delovnih izkušenj pri reševanju socialnih vprašanj in dopolnilno znanje s področja gerontologije 2. NEGA OSKRBNIKOV za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — srednja zdravstvena šola — ožji program (bolničar) ali nedokončana srednja zdravstvena šola. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem JESENICE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pismene vloge z dokazih o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Za navedeno delo traja poskusno delo v skladu z določili samoupravnih aktov. , , . Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi bolezni umrl naš dragi mož, brat in stric ANTON ZIHEREL Sp. Bitnje št. 18 Na zadnji poti ga bomo pospremili danes, 11. septembra 1984, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Zabnico. ŽALUJOČI: žena Tončka, sestre Ivanka, Marija, Anica in brat France ter drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec JANEZ AHAČIČ referent nabave Od njega smo se poslovili v soboto, 8. septembra 1984 na kranjskem pokopališču. VESTNEGA SODEIJVVCA IN DOBREGA PRIJATELJA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU! DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE IKOS KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in sestre MILKE PIRMAN roj. JUSTIN se iskreno zahvaljujemo sosedom za takojšnjo pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala Krajevni skupnosti Javorje za podarjeni venec in predstavniku ZB Poljane za poslovilne besede ob grobu, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI: mož Zvone, brat Tone in drugo sorodstvo GLASOVA ANKETA Vreme zagodlo kravjemu balu Sir je ostal v Bohinju Kuhinj — Zadnja leta se po Gorenjskem'kar vrstijo turistične prireditve s kmečkim obeležjem. Recept je preverjen in preprost: prigon živine, domača hrana in pijača, folklora, poskočne viže. Za vse to je moč dobro poskrbeti, It« za sonce ne. Brez lepega vremena pa te prireditve nimajo pravega čara. Vreme je minulo nedeljo zagodlo kravjemu balu v Bohinju, prireditvi, ki ima med podobnimi najdaljšo tradicijo, saj o njej poje celo pesem: V Bohinju spet bo kravji bal . . . Mrčalo in pršalo je navsezgodaj, megle so se spuščale tja do jezerske gladine in skrile strma pobočja vrša-cev. Toda prireditelji niso izgubili poguma, posebej, ker jim je Trontelj dejal, da bo vreme zdržalo. Toda v Bohinju ima dež mlade in kislo vreme je zredčilo število obiskovalcev. Okoli tri tisoč so jih našteli vsega skupaj, kar je za bohinjski kravji bal skromno število, saj jih v lepem vremenu naštejejo šest tisoč, v najboljših časih so jih imeli še enkrat toliko. Svoje je brez dvoma letos opravila tudi dolga pot v Bohinj, saj je ben-vcin drag, ter številne podobne prireditve na Gorenjskem, saj kravji bal zavoljo njih ni več enkratna prireditev. Kislo vreme tudi bohinjskim hotelskim gostom, posebej angleških, ki jih letos kar mrgoli v Bohinju, ni vzelo poguma. Opremljeni s peleri-. nami in dežniki so kar peš krenili od Ribčevega laza do Ukanca, kjer je bilo ob desetih dopoldne že vse na-red. Na prigon živine so morali res počakati uro dlje kot je bilo napovedano. Toda strmno so čakali s fotoaparati v rokah, čeprav je kislo, mrzlo vreme grizlo do kosti. Vztrajnost se je obrestovala, morda so k temu pripomogli tudi zvoki gorjanske godbe na pihala, saj so se deževne megle malce le dvignile in dežniki zaprli. Slabo vreme je ' verjetno malce zredčilo tudi živino, ki so jo prignali, tja od Ukanca proti obali jezera. Ko- Sirarski kotel, ki tehta osemdeset kilogramov, je letos prinesel Ukčev zet. njenika na čelu, tropi živine s plan-šaricami in planšarji ter mladežjo, ki je pridno pomagala gnati živino. Pozornost je pritegnila planšarska »basenga«, posebej. 80 kilogramski siraski kotel, ki ga je nosil Ukčov zet. Najstarejša med planšaricami je bila Bizjakova mama, ki se bliža osemdesetim, v planine pa zahaja že debelih šestdeset let. Našteti velja še trope živine: Agotnikov, Jerovčkov, Anzelnov, Miklavov in Fatov ter Ze-tkov, Loj zov in Repincov iz pašne skupnosti so se letos pasli na bohinjskih planinah. Ko je bil prigon živine mimo, so zaplesali folkloristi iz Bohinja, zapel je pevski zbor osnovne šole iz Bohinjske Bistrice, za veselo razpoloženje pa je tja do večernih ur skrbel ansambel Ivana Ruparja" iz Škofje Loke. Prireditelj, turistično društvo Bo-hinj-jezero, je poskrbel tudi na na- Vreme je ponagajalo kravjemu bal Boh Srečanje gorenjskih turističnih delavcev Škofja Loka — V soboto, 15. septembra bo v Škofji Loki potekalo tradicionalno, že 15. srečanje turističnih delavcev Gorenjske. Namenjeno je pogovorom o opravljenem delu, izmenjavi praktičnih izkušenj in iskanju novih poti za pospeševanje društvene turistične dejavnosti. Udeleženci srečanja se bodo ob 14. uri zbrali pred poslopjem občinske Krediti za ozimnico Iz Ljubljanske banke so nas opozorili, da pri bančnih kreditih za ozimnico prihaja do nejasnosti in napačnih tolmačenj, ki so se pojavila tudi v našem časopisu. Znesek potrošniškega posojila namreč ni omejen na 30 tisoč dinarjev, temveč ga lahko najamete do proste tretjine vašega osebnega dohodka. Odplačevali ga boste deset mesecev, po .14 odstotni obrestni meri. Določila, kaj je ozimnica so nu-tančna, sprejeta na zvezni ravni in v banki se morajo ravnati po njih. Po ozimnico štejejo krompir, jabolka, čebulo, česen, papriko in podobne pridelke, tudi ozimnico Eta. Na seznamu pa ni mesa in torej sedaj tako privla čnih polovic prašiča ne morete kupiti na bančni kredit. Zal, pred pisi so togi. Prav tako na bančni kredit ni moč kupiti drv, lahko pa ga dobite za nakup premoga. Toliko, da ne bo zapletov pred ^ b a nčnimi okenci.___J skupščine, nakar bodo krenili na loški grad, kjer bo od 15. do 18. ure potekal kulturni program, pozdravni govori, predstavitev in ogled loškega muzeja, predavanje o zgodovini Škofje Loke, podelili bodo priznanja in si ogledali razstavo del učencev osnovnih šol. Ob 18.30 bodo pripravili še koncert pihalne godbe na grajskem vrtu, nakar bodo udeleženci odšli na večerjo v hotel Transturist. Gorenjska turistična zveza danes združuje 44 turističnih društev, povezuje jih tudi pet občinskih turističnih zvez, ki so zaživele pred nekaj leti. Pri tem je posebnost le tržiška občina, kjer vlogo občinske turistične zveze igra za sedaj še edino turistično društvo v Tržiču. Pripravljajo pa se na ustanovitev turističnega društva Ljubelj, nakar nameravajo ustanoviti še enega. Tako bodo imeli tudi v tržiški občini pogoj«;, da občinska turistična zveza polno zaživi, saj je njen namen usklajevanje dela turističnih društev v občini in povezovanje z Gorenjsko turistično zvezo ter seveda naprej s Turistično zvezo Slovenije. Vsakoletno srečanje bo priložnost za pregled opravljenega dela, društveni delavci, ki se sicer ne srečujejo pogosto, bodo lahko izmenjali izkušnje, se pogovorili med seboj in dorekli, katere so aktualne naloge njihovega dela. Povejmo še, da se pri Gorenjski turistični zvezi prav zdaj lotevajo reševanja vprašanj okoli davčne politike, kjer je še marsikaj nedorečenega. Srečanje bo priložnost, da se turistični delavci iz društev pogovorijo tudi o tem. grade, ki so jih izžrebali med prodanimi" vstopnicami. Veljale so sto dinarjev, torej je bilo res prav, da so vsaj nekateri obiskovalci zanje tudi nekaj dobili. Prava nagrada je bil hlebec bohinjskega sira, simbolična, saj je bil seveda bohinjski sir nasploh posebna mikavnost kravjega bala. Prva nagrada je ostala v Bohinju, hlebec sira je dobil kmet Franc Medja z Loga pri Bohinjski Bistrici. Seveda so dobro poskrbeli za hrano in pijačo, pri čemer velja povedati, da je bila naprodaj domača jedila, saj so se v kotlu nad ognjem kuhali žganci in vrelo mleko. Draginja je dandanes in vsaj domači obiskovalci so se krepko ozirali tudi za cenami. Skodelica toplega mleka je veljala 40 dinarjev, kos kruha z zaseko 50 dinarjev, cela klobasa v zaseki 300 dinarjev, kos potice 100 dinarjev, zabeljeni žganci 100 dinarjev, žganci z zeljem 120 dinarjev, čevapčiči, ki seveda niso smeli manjkati, 250 dinarjev, svinjski kotlet 300 dinarjev, šilce domačega žganja 70 dinarjev, s frakeljnom vred 120 dinarjev . . . Presodite sami, meni se je zdelo drago. Še pripombo imamo. Med obiskovalci je bilo veliko tujcev, posebej Angležev. Vendar jih nihče ni pozdravil v angleščini, jim razložil spored prireditve. Navajeni krav na domačih travnikih brez razlage res niso mogli vedeti, kaj je kravji bal. M. Volčjak Stari običaji so oživeli Kamnik — Na tradicionalnih Dnevih narodnih noš, folklore in obrti v Kamniku, ki jih letos že štirinajstič zapored prirejajo Turistično poslovna skupnost, Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij v Kamniku, so minule štiri dni znova oživeli stari običaji. Začelo se je s promenadnim koncertom domače pihalne godbe že v četrtek, nato so odprli vsakoletni sejem domače obrti in razstavo o drobnem gospodarstvu, zvečer pa so recitirali pivsko poezijo. Vsak večer, začenši s četrtkovim, je bilo tudi veselo ljudsko rajanje. V petek so nastopili ljudski pevci in godci, v soboto folkloristi, med katerimi so bile tudi skupine iz zamejstva, dneve na-codnih noš pa je sklenila dolga povorka narodnih noš skozi Kamnik. podobno na stojnici TurističjJ društva, enega od priredii3 Prej sem tradicionalno prirej večkrat spremljala kot gled& Lani, se mi zdi, je bilo na$^ nju bolj živahno in prisrčno,$ pa se že pozna, da imajo i]-^ manj denarja. Veliko si ogle^j jo in malo kupujejo. Škoda. g letos na stojnicah nudimo rvs pe, pristne domače izdelke. da je nekaj tudi kiča, temu^ na takihle prireditvah s k:-, ni mogoče izogniti.« Sandra Štoviček iz Kamnika: »Mlad človek si komajda lahko predstavlja, kako je včasih teklo življenje v našem koncu. Tudi meni mnogi stari običaji niso bili znani, za mnoge sem komajda vedela, da obstajajo. V nedeljskem sprevodu narodnih noš so nam domači folkloristi prikazali, kako so se njega dni oblačili in delali. Vrstila so se stara kmečka opravila, mlatiči, oglarji . . . Prav je, da se spomnimo ljudskega izročila, saj to posebno nam mladim ni posebno znano. Raje kot kaj domačega imamo pop in ročk godbo.« Nataša Lekan iz Domžal »Že drugo leto prodajam spominke, razglednice, prospekte in Franc Kamenjšek iz R,br, »Prired tv^ , ^ »Prireditve, kakršna je ^ šnja, so potrebne, saj star^ oživijo spomin na nekdanja čaje, mladi pa spoznajo, včasih življenje teklo. ZetfcjC ta prodajam suho robo na^ ški prireditvi in doživljam^ sprevode narodnih noš ter Mjj starih običajev. Marsičesa \ prikazujejo, se še spominja svojega otroštva. Nekateriok pa sežejo prek sto let nazaj (J tudi za starejše nekaj poseW| Sicer pa mislim, da je dog^ namenjen zlasti mladim, znali ohraniti narodno ščino.« ' Stražišče — Na tisoče otrok se je v soboto zbr,alo na prireditvi Živ-žav v Stražišču. Vreme je bilo še kar naklonjeno, saj je mlade nadobudneže dež namočil šele pozno popoldne. Prizadevni stražiški organizatorji so izpolnili obljubo — na prireditvenem prostoru je bilo vse polno stvari. Otroci so starše, ki so se prireditve lahko udeležili le v njihovem spremstvu, prepustili zabavi v t. i. čakalnici, sami pa so srečo preizkušali v ribolovu. Potrebna jim je bila tudi pri kegljanju, če so se hoteli uvrstiti v veliki finale. V vrstah so pridno čakali tisti, ki so se želeli popeljati po toboganu ali pa sesti na gugalnifco. Za vse otroke, željne take zabave, je bilo igral premalo. Non stop se je kadilo iz peči v pekarni Živ-žav, kjer so napekli na stotine bedžev s podobami Rdeče kapice, Miki miške, Martina Krpana . . . Mladih pekov od vlaganja v peč ni odvrnil niti zanimiv in pester program. Svoje znanje so pokazali dve skupini TVD Partizana, otroci iz stražiškega vrtca, plesna skupina z Visokega. Marsikateri otrok si ni zapomnil vseh imen, ki jih je bilo slišati z odra ob predstavitvi nastopajočih. Zvrstili so se pevci, mladi kantavtorji in še bi lahko naštevali. Organizator je obiskovalce presenetil z nastopom folklorne skupine iz Brna. Ob zvokih ansambla Apokalipsa so se prijetno zabavali tudi starejši. Mali nadobudneži so pokazali, da se spoznajo tudi na dogajanja v svetu zabavne glasbe. V zboru so namreč spremljali Čudežna polja pa Rendez-vous pri izvajanju njihovih pesmi. Marsikaterega očka je ob prijetnih zvokih zabolel vrat, saj so mali plesalci svoje plesne sposobnosti preizkušali kar na njegovem vratu, od koder so imeli prekrasen razgled na oder. Program je popestrila še Jutranka z modno revijo otroških oblačil. Precej dela je imel tudi Andrej Šifrer, kajti marsikateri otrok je prej znal poiskati njega kot pa mamico ali očka. Živ-žav bo še dolgo tema pogovora med otroki, kajti preživeli so lep dan. To je bil dan, ko se je vse pokorilo njihovi volji, ko so bili gospodarji dneva: T. Rilbiia Ziv-žav je ,fajn' stvar V toplem sobotnem dnevu se je prilegla tudi hladna pijača, ki jop delil Andrej.