Ad 39. štev.
V Kranju, dne 21. septembra 1908.
IX. leto.
GORENJEC
i
—
Političen in gospod arskj list.
■m Umi « dMtaw|Jtn|*B na dosn 4 K, po pnfU za eeio IfU 4 K, M pol lato • K, m dn«e dr** v* stane 6-60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe bret istodobne vpolûjatve naročnine m ne odra. — Uredniitvo in op ravnili vo je na pristavi fosp. I. Ftoriana v «Zvefdi».
Izhaja vsako soboto
1     rvBčer =====
*sbs5s1S
Iaaerati se računajo ta celo atran BOK, ia pol strani 80 K, u četrt strani 20 K. Inserati ae plačujejo naprej. Za manjša osnanila ae plačuje za peUt-vrato 10 vin., ee ee tiska enkrat, ta večkrat znaten popust — Upravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu ar dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo fraakirati. — Rokopisi se ne vraisja.
A i 1 csssssmsassr
f ¿0
f;
t t t
Oblino j> i?a3 miši j evanj «3■
V časih, ko se je rodilo krščanstvo, se je vpeljal tudi takozvani ognjeni krst (Feuertaufe) kot posle-dica krščanskega prepričanja in globoke krščanske zna-čajnosti. Šli so prvi kristjani v smrt pod meč ter bakije in danes — imamo v Ljubljani tudi krščevanje v ognju, in sicer od strani c kr. vojske za svoje narodno prepričanje. Vse prav tako, kakor za časa Dijoklecijana, dasi se piše leto 1908 po Kristul
Minulo je rimsko cezarstvo, kakor druge take in enake države, polne kulture in divjaštva. Rimske ko-horte so izginile, prišlo je preseljevanje narodov in 2 njim novo prelivanje krvi.
Hunski jezdeci so morili na slovenskih tleh — vse kakor dandanašnjih dni v beli Ljubljani. — Tiho premišljevanje I
Tudi Huni s svojim Atilom so prešli, kakor njihovi nasledniki Avari in Tartari, zoper katere so prelivali baš Slovenci in Slovani svojo kri v korist Ost-marki. Prešli so Huni, Avari in Tartari, prešli so turški napadi, prešel je lep kos Turčije v avstrijsko oblast, nehale so se krvave vojske napram zunanjim sovražnikom, ostala pa je brutalnost in divjaštvo v srcih sinov veličastne Germanije in preliva se kri, slovenska kri, tam kjer so jo svoj čas prelivali kruti Turčini. — Turčin je ukazal: .Ne boj se, brate," pa mu je odrezal glavo Slovanskemu gjavru, danes je pa: .An, Feuerl" pa jih leži kopica nedolžnih ljudi v svoji srčni krvi! Kje pa smol? Kje so zakoni za prostost in svobodo življenja, ki veljajo za vse Avstrijce brez izjeme.
Prišlo je leto 1789 in * njim: égalité, fraternité, liberté 1
Reakcija. — Na to pa leto 1848 in zopet reakcija, za njo pa ustava i. t. d. i. t. d. — Torej nič stalnega, nič drznega! Zakaj!? Ker imamo bistroumne državnike kakor Beust doli do Božidarja Černeta. Narod ni kriv prekucij, kriva jih je vlada v naši stari Avstriji.
Pa še drug moment. Kadar je bila vojska v zadnjih Časih — kdo je reševal prestol? Pri Oewerseu so se tolkli pač nemški Štajerci, Dunaj je pa rešil svoj čas ban Jelačič s svojimi Hrvati in Slovenci pri Kraljevem Gradcu, Nachodu i. t. d. se je klicalo: »Držte se, Ha-
naci"! — V Bosno in Hercegovino so poslali naše slovenske fante prelivat kri, ki so tudi taktično rešili čast naše vojske — in tam, kjer se ti slovenski fantje re-kr utiraj o, tam pokajo puške Oeversee- junakov na potomce tistih, ki so bili svoječasno .antemurale chri-stianitatis" in ki so v Bosni in Hercegovini šli na komando zoper rodne svoje brate v boj prelivat kri in reševat čast avstrijske države. — Pač res je: .Netiva-ležnost je plačilo sveta."
»Krst v ognju" je bil za časa Rimljanov, »krst v ognju" se je izvršil dne 20. septembra 1908 v Ljubljani! Kaj more biti posledica temu? Nič drugega, nego ojunačenje na tak način krščenih Slovencev, kateremu ojunačenju naj pa sledi takoj, če ne mir, pa vsaj premirje med obema slovenskima strankama. Ali je treba, da se bijemo med seboj, ko smo si po krvi bratje, tuje, Nemec in vlada nas pa streljajo po cesti, kakor koivč pse in dragonet — slovenski fantje cara Nikolaja — morajo na komando — prav kakor v Bosni — atakirati ljudstvo, ki se že umika proti asylu frančiškanske cerkve. — Res premišljevanje o kulturi je na mestu. — »V Ljubljani puške pokajo«---        — — " na neoborožene in mladoletne
ljudi. Kje si, pravica!?
Krščeni smo v ognju, krščeni ia svoje prepričanje in za svojo narodno požrtvovalnost) Pa smo sami krivi, ker smo bili preveč prizanesljivi napram Nemcu in vladi in — ker smo se razbijali med seboj, sedaj nas pa bije vlada in da streljati na nas. Pesnik Schiller je pozival svoje rojake k slogi, mi smo pa rta tem stališču, da združujemo s klicem na slogo, klic: »u boj, in sicer z združenimi močmi". .Sloga jači, nesloga tlači." Resnica tega porekla izkusili smo včeraj na svoje« telesu, na svoji krvi!
Nedolžne žrtve, žrtve, recimo prenagljene gorečnosti od nemškega vojaštva, bodo jetri položene k večnemu počitku, in sicer zaradi tega, ker so slučajno bile rojene iz slovenske matere! To vpije 4o neba! In ta pravica, hčerka božja, daj nam enkrat zaMčenja v tem, da se ne bode ponavljal pri nas pregovor: .Cesar je daleko, a Bog je visoko!"
Vse skupaj pa, če upoštevamo dogodke zadnjih dni, na naši lepi, dinastiji vedno s svojo srčno krvjo ud asi slovenski domovini, ki je branila in bode branila morda prva med prvimi habsburiko dinastijo in celokupnost Avstrije, vse skupaj nam pa daje vtis, da smo Slovenci ne samo zaničevani, ampak sovražni državljani Če pa imamo ta vtis, potem nam mora biti jasno, da tudi za nas, ki smo prožeti nemlke kulture in se torej na isto lahko sklicujemo, veljajo besede nemškega pesnika Emanuela Oeibela — ki bi seveda svoje nemike rojake na slov. zemlji za-ničevalno pogledal in bi ga rdečica sramu ob-lila —veljajo besede: Bs muß do oh Frühling werden.
In pomlad bo prišla kljub burji in mrazu I Zapamtite si to, gospoda, ki mislite, da Slovencem režete kruh pravice I Žalibog ima pravica zavezane oči za Slovane.
Novičar.
Povod včerajšnjim demonstracijam je dalo surovo postopanje nekaterih častnikov in vojakov. Oddelek nemškonacionalnega duha prepojenih Bel-gi cev pod poveljstvom poročnika Maverja, ki se ji že prejšnji dan odlikoval po svoji brutalnosti in kazal z vsem svejim postopanjem, da hoče za vsako ceno prelivati kri, je v šolskem drevo-
redu naletel na majhno skupino ljudi, ki si je mirno razgovarjala med sebo. Videč, da si bliža vojaštvo s povešenimi bajoneti, je nekdo zaklical iz gruče: »Fej, Maver I* To je poročniku May-erju dalo povod, da je dal zatrobiti .sturm" in izdal povelje, naj ji strelja. Množica je v divjem begu hotela proti Pogačarjevem trgu. Med tem so se zaslišali streli. In v tistem trenotku se je zgrudil na tla 15 letni četrtošolec Ivan Adamič. Krogla je prodrla pluča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Došli zdravnik dr. Rus je mo-gdl le konštatirati, da je mrtev. Druga krogla je zadela 22letnega Rudolfa Ltindra, strojnika v •Narodni tiskarni". Ne da bi se udeležil kakršnekoli demonstracije, je šel s svojo nevesto mirno po ulici, ko je počil strel in ga zadel v pljuča. Bil je na mestu mrtev. Anton Adamič, bratranec ubitega Ivana Adamiča, je bil preboden z bajonetom in sicer od zadaj. Drugih ranjencev je ne-broj. Sedaj so znani tile, ki leže v deželni bolnišnici: Božidar Borštnik, 18 letni sedmošolec. Ta ima obe nogi prestreljeni pod kolenom. — Mihael Oolavšček, 20 letni mesniški pomočnik. Albin Tomšič, 17 letni kovaški pomočnik, ima prestreljen prsni koš. — Josip Slmončič, 17 letni kleparski pomočnik, ima na levi nogi meso v mečah popolnoma raztrgano. — Pavel Štrukelj, 31 letni delavec na Ljubljanici, ima globoko rano na desnem stegnu. — Martin Štrukelj, 41 letni
hlapec na dunajski cesti, je zadet zadej skozi ledje v trebuh. Več ranjencev se nahaja v domači oskrbi.
V črnih zastavah je Ljubljana. Tudi v Kranju je razobešena črna rastava raz narodne čitalnice. Naj bi istotako storilo tudi županstvo in narodno meščanstvo, tako v Kranju, kakor drugod po Gorenjskem.
Pogreb nedolžnih žrtev bo najbrže jutri, v torek na občinske stroške. Pravijo, da se pogreba udeleži kakih 20—30.000 ljudi, naj bi tudi Gorenjci v obilnem številu jim izkazali poslednjo čast. Trgovine, gostilne in kavarne naj bodo povsod po Slovenskem ob pogrebu zaprte. Po vseh cerkvah naj zvone zvonovi.
Vse župne urade najuljudneje prosimo, naj puste jutri, v torek, ob treh zvoniti na čast ljubljanskim žrtvam in naj razobesijo črne zastave raz zvonika.
Demonstracije so bile tudi v Šiški, Kočevju, Mariboru, Celju ter Domžalah. Ne moremo vseh vesti natančno kontrolirati: Govori se različno, da so v Mariboru potolkli in pobili ljubeznivi Nemci .Narodni Dom" in nekatere hiše slovenskih veljakov. -— V Celju so Slovenci demonstrirali proti Nemcem. — V Domžalah pa so celo razjarjeni kmetje zapodili došle dragonce s kdsami. Koliko je resnice na tem, nam ni natančno znano*
■
■
> j
■ m
i   " J
Odfovaeai umd«%k LatoViav Mikal.
tastoma m ti** Iv. Pr. Uaspssta v Kranj*,