Primo Mavriè
Glasbena šola Celje
METODE VADENJA KLAVIRSKE SKLADBE OD
PRVEGA BRANJA DO NASTOPA
(povzetek magistrske naloge)
Uèinkovito vadenje klavirja je dejavnost, ki je kljuènega pomena za dober
napredek pianistov v vseh obdobjih, vendar jo kljub temu sistematièno obravnava
le malo publiciranih del. Naloga predstavlja prvi poskus celovite obravnave te
problematike v slovenskem prostoru. Velik poudarek je na praktiènosti in
uporabnosti, saj je eden glavnih namenov naloge, da bi sluila tudi kot priroènik
za vadenje.
V prvem (glavnem) delu naloge so predstavljeni proces oz. faze uèenja
klavirske skladbe in opisane metode vadenja, s katerimi se posamezne faze v tem
procesu uresnièujejo. Pri tovrstnem procesnem opisovanju so veèkrat nastopili
dvomi pri klasificiranju metod v posamezne skupine, saj je uèenje in izdelovanje
klavirske skladbe organski in analogni proces, kar pomeni, da ne teèe vedno
linearno, ampak se številne faze odvijajo hkrati. Vendar je morda vèasih prisilno
izoliranje posameznih komponent edini naèin za njihovo podrobno obravnavo in
pot k njihovi ozavestitvi in izboljšanju, tudi èe se v praksi odvijajo hkrati z
drugimi komponentami. Pianisti se razlikujemo tudi po tem, v katerem vrstnem
redu teèe proces uèenja skladbe – kdo drug bi morda izbral drugaèno zaporedje
poglavij. Zaradi tega so v veèino poglavij vstavljene navzkrine povezave, tako
da se lahko naloga bere v poljubnem vrstnem redu.
Opisane metode prvega dela se dotikajo naslednjih podroèij uèenja in vadenja
klavirske skladbe ter z njima povezanih aktivnosti: izbor skladbe in viri, uvodno
spoznavanje skladbe (auditivno, intelektualno, vizualno, emocionalno,
kinetièno), analiza (harmonska, oblikovna, auditivna, interpretacijska), prima
vista igra, uèenje notnega teksta, glasbene igre, artikulacija, prstni redi in
koreografija gibov, izdelovanje skladbe (dinamika, agogika, akcentuacija,
fraziranje), pedalizacija, uèenje na pamet in spominsko utrjevanje skladbe glede
na vrste spomina (auditivni, vizualni, kognitivni, motorièni, harmonski,
oblikovni, jezikovni, èustveni), doseganje konènega tempa (metronomske
metode, pozicijsko in verino vadenje), vadenje tehnièno zahtevnih mest (skoki,
pasae, trilèki ipd.), tempo in pulz, poglobljeno izdelovanje interpretacije,
snemanje, napake vadenja in metode za izboljšanje procesa vadenja, postavljanje
ciljev in mikro- ter makroorganiziranje procesa vadenja, motivacija in
motivacijske vaje, trema in psihološka priprava na nastop (tehnike sprošèanja,
vizualizacija, generalke, vaje za izboljšanje koncentracije), nastop.
131
Primo Mavriè, METODE VADENJA KLAVIRSKE SKLADBE OD PRVEGA BRANJA DO NASTOPA
V empiriènem delu je s pomoèjo anketnega vprašalnika raziskano poznavanje
nekaterih izmed v nalogi opisanih metod vadenja in pogostost njihove uporabe
pri delu z uèenci in dijaki. V raziskavi, ki je bila izvedena leta 2011, je sodelovalo
36 klavirskih pedagogov iz štajerske regije. Cilj raziskave je bil v prvi vrsti
splošno preverjanje poznavanja in uporabe metod med glasbenimi pedagogi v
prerezu celotnega osnovnega in srednjega glasbenega šolanja ter diagnosticiranje
morebitnih niš za prihodnje izobraevanje pedagogov na tem podroèju. Na
splošno veèino metod dobro poznajo in jih vsaj obèasno uporabljajo tudi pri
pouku.
Izsledki raziskave so pokazali, da pedagogi v povpreèju veè kot tretjino èasa
pri uri z uèencem posvetijo dajanju navodil za vadenje. Zavedajo se pomena
analize skladbe (delitev na dele, uporaba barv) in predstavitve ozadja skladbe
(obdobje, skladatelj, pisanje zgodbe). V najveèji meri se posluujejo uporabe
metronoma in ritmiènih naèinov (skoraj vedno), zelo malo èasa pa posvetijo
dirigiranju oz. gibanju v ritmu skladbe. Manj pozornosti posveèajo sicer zelo
uèinkoviti metodi snemanja (verjetno tudi zaradi pomanjkanja èasa in materialne
opremljenosti), mentalnemu vadenju, psihološki pripravi na nastop in prima vista
igri, kar je verjetno posledica pomanjkanja èasa na uri in ukvarjanja s
»pomembnejšimi aspekti«, kot sta izdelovanje interpretacije (ki zavzame najveèji
dele èasa na uri) in branje osnovnega notnega teksta (višine tonov, prstni redi,
ritem). Za spominsko utrjevanje skladbe najpogosteje uporabljajo razdelitev na
dele in uèenje zaèetkov teh delov, zelo poèasno igranje in posamezno uèenje na
pamet. Po njihovem mnenju uèence k vadenju najbolj motivirajo skladbe, ki so
jim všeè, nastopi/izpiti/tekmovanja ter pohvala pedagoga. Teh metod se tudi sami
najpogosteje posluujejo. Pedagogi dnevno posvetijo vadenju inštrumenta 1,61
ure. Kot del priprave na nastop najpogosteje organizirajo generalke oz. poskusne
nastope in uèence spodbujajo s pozitivnimi izjavami. Druge metode priprave na
nastop (dihalne vaje, vizualizacijo, vaje za sprošèanje telesa, zapis skladbe po
spominu, nemo in mentalno vadenje) uporabljajo v manjši meri. Pedagogi so
daleè najbolj zainteresirani za izobraevanja s podroèja motivacije uèencev,
novih naèinov vadenja in nove pedagoške literature. Prav nove metode vadenja in
v veliki meri z njimi povezane motivacije je obravnavala tudi ta naloga.
Pri vsaki fazi v procesu uèenja skladbe so v nalogi opisani nekateri izmed
številnih monih naèinov vadenja. Vsako poglavje iz magistrske naloge bi tako
lahko sluilo kot osnova za nadaljnje preuèevanje vadenja po posameznih
podroèjih priprave skladbe.
Zagovor: 28. septembra 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
132
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek