Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 16. DECEMBRA 1993
S seje izvršnega sveta
Socialna stanovanja razdeljena
Na obravnavi ugovorov na listo za dodelitev socialnih stanovanj je izvršni svet ugodil ugovoru ene prosilke, kije sedaj uvrščena na 15. imesto. Preostalim devetnajstim prosilcem pa izvršni svet ni ugodil, ker niso imeli utemeljenih razlogov za svoje ugovore. Precej jih je bilo v zvezi z dohodki na družinskega člana. Komisija je bila mnenja, da je cenzus za upokojence in za tiste, ki živijo sami, res nizek, vendar je predpisan z zakonom o socialnem varstvu.
Vrstni red upravičencev do socialnih stanovanj se torej od 1. do 14. mesta, kolikor je trenutno teh stanovanj na voljo, ni spremenil (objavljenje bil v 19. številki Kamniškega občana - 4. novembra 1993). Celotna lista pa bo tudi na oglasni deski v avli občine Kamnik.
Za obnovo lokalne ceste Rova—Kolovec, ki jo uporabljajo tudi krajani Vranje Peči, je izvršni svet odobril 500.000 tolarjev, in sicer iz postavke proračuna Rekonstrukcija lo-
kalne ceste Kamnik-Vranja Peč.
Na predlog komisije za vloge in pritožbe občine Kamnik, ki jo je zastopal predsednik Milan Šuštar, je izvršni
svet ponovno obravnaval že nekaj let staro zadevo v zvezi z javno potjo na meliorirano zemljišče v Mostah. Ta spor je obravnavala tudi komisija za peticije pri državnem zbo-
Kamniku drugo mesto med turističnimi kraji
Kot smo že poročali, je ob zaključku letošnje akcije Turistične zveze Slovenije pod geslom Moja dežela - urejena in čista kamniške turistične delavce in vse Kamničane razveselila novica, da se je Kamnik v skupini turističnih krajev v Sloveniji uvrstil na drugo mesto takoj za Ptujem.
Svečane podelitve priznanj, ki je bila 8. decembra v hotelu Casino Perla v Novi Gorici, ki je bila prva v skupini mest nad 20.000 prebivalci, sta se udeležila in prevzela priznanje Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine, in Jože Pogačar, predsednik kamniškega turističnega društva.
Prav bi bilo, da bi to priznanje pomirilo razgrete duhove na turističnem področju in po svoje prispevalo k še večji zagnanosti kamniških turističnih delavcev. Zanimivo je, da znajo bolj kot mi sami turistične vrednote Kamnika ceniti drugi. (fe)
ru, ki je poslala predsedniku izvršnega sveta pismo, vendar brez konkretnega predloga, kako naj se zadeva zakonito reši. Zato je IS vnovič predlagal komisiji za peticije, naj sprejme jasno stališče s pravno utemeljitvijo glede predlagane opustitve javnega dobra na tej poti v izmeri 265 m2. Mimogrede povedano, krajevna skupnost Moste k taki opustitvi še ni dala pritrdilnega mnenja.
Ker je občina Kamnik solastnik dveh stanovanj v višini 75% v stavbi Kulturnega doma v Šmarci po sklepu IS, KS Šmarca oddaja stanovanje, ki ga ima le-ta v najemu, v pod-najem le po dogovoru z občino Kamnik. Izvršni svet je s KS Šmarca podaljšal najemno pogodbo za to stanovanje za pet let. Cs)
Zeleni Kamnika
Obvarovati Tuhinjsko dolino
Tudi občinska skupščina naj zavzame stališče do predloga ekološke različice dela avtoce-
IcOčna
BOŽIČEK KUPUJE V KOČNI
SLADKARIJE v vseh prehrambenih trgovinah in DISKONTU na Perovem (tel. 812-580)
IGRAČE v ČENČI, TIP-TOPU, DISKONTU, MARKETU, KNJIGARNI
OBLAČILA za otroke in odrasle v vseh trgovinah s tekstilom
DARILA, KOLEDARJE, OKRASKE ZA DRE-VEŠČEK v TIP-TOPU, KNJIGARNI, DROGERIJI, DISKONTU...
TUDI DEDEK MRAZ KUPU JE V KOČNI!
V predprazničnem času vas vabimo v vse naše bogato založene trgovine, še posebej pa v prehrambene poslovalnice, kjer vas čakajo prijazne prodajalke, zmerne cene in izredna ponudba živil (moka, rozine, orehi za božično potico), vina, mesni izdelki vseh vrst in šampanjec za najdaljšo noč v letu. Na zdravjel
31. DECEMBRA BODO VSE NAŠE PRODAJALNE ODPRTE DO 15. URE.
VSEM KUPCEM SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA NAKUPE IN ZAUPANJE. ŽELIMO VAM MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO LETO 1994!
ste Celje - Ljubljana in do posledic preusmeritve tranzitnega prometa skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik ob gradnji avtoceste. To je bilo eno od mnenj, ki so mu Zeleni Kamnika pritrdili na nedavnem posvetu o ekoloških problemih, ki grozijo naši občini, še posebej pa Tuhinjski dolini ob avtocestni gradnji.
Navzoči, med njimi so bili tudi predstavniki krajevnih skupnosti Motnik, Šmartno, Nevlje, Mekinje in Perovo, so podprli predlog ekoloških meril pri določitvi trase avtoceste, ki so ga predstavili zastopniki Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik s predsednikom Francem Zajcem. Namesto »uradne« variante trase, ki poteka po dolini Črnega grabna in bi poleg uničenja velikega dela kmetijskih zemljišč in omejevanja razvoja naselij imela še precej drugih za človeka negativnih posledic, to društvo predlaga ekološko primernejšo različico: od Trojan po obronkih moravskih hribov mimo Izlak, Kandrš s priključkom na ljubljansko obvoznico v Beri-čevem.
Na posvetu smo slišali, da je ekološka merila za gradnjo avtoceste pisno podprlo že 60 po-
slancev državnega zbora. Čeprav je po nekaterih podatkih ta različica trikrat dražja od prvotne, se bo kot dolgoročna naložba gotovo izkazala za cenejšo.
Tuhinjska dolina in njena dvajset let stara cesta, ki so jo večinoma modernizirali s samoprispevkom, je že sedaj močno obremenjena s tranzitnim prometom iz Štajerske proti Gorenjski. Čeprav je bila grajena za osni pritisk 8 ton, danes ob zapori magistralne ceste čez Črni graben vozijo po njej tudi 20-tonski ali še težji tovornjaki s priklopniki. Poleg tega da bi tak promet cesto kmalu povsem uničil, pa je težko govoriti o razvoju turizma, tudi zdraviliškega, v dolini, ki bo zastrupljena z izpušnimi plini, izlivi škodljivih snovi ob nesrečah in podobno. Kmetijski pridelki bodo zaradi onesnaženega okolja oporečni. Tudi zaradi ogroženosti Tuhinjske doline in Kamnika ob gradnji avtoceste se Zeleni Kamnika zavzemajo za sprejetje »alpskega načina« gradnje oziroma ekološke različice. Ta bi namreč omogočila, da bi ob gradnji promet istočasno potekal tudi po sedanji cesti skozi Črni graben. F. SVETELJ
Prva številka Kamniškega občana v naslednjem letu bo izšla 13. januarja. Prispevke sprejemamo do srede, 5. januarja.
PRODAJA VOZIL
GOLF IZREDNO UGODNO
Testna vožnja z novim Passatom.
Zagotovljen servis In rezervni deli.
SERVIS DEBEVC
Gorenjska c. 13, Mengeš, tel/fax (061) 739-723
Vimenu Predsedstva in Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik in v osebnem imenu
čestitava vsem občanom ob 26. decembru, Dnevu samostojnosti,
hkrati
pa želiva doživete božične praznike in mirno ter srečno novo leto 1994.
Predsednik Predsednik Izvršnega sveta SO Kamnik Skupščine občine Kamnik MIHAEL NOVAK MAKS LA VRINC
NAPREDEK
Voščimo
lepe praznike in srečno novo leto 1994.
Pred nami je leto 1994
Ob koncu starega in začetku novega leta je navada, da se ozremo na prehojeno pot, predvsem na dogodke preteklega leta, pa tudi, da v mislih pregledamo vse, kar stoji pred nami. Stranke tu niso izjema.
Pogled nazaj: Za SLS je bilo leto 1993 zelo razgibano, stranka je bila zelo uspešna v svojem delovanju. Tako na Kamniškem kot v državi.
Naš poslanski klub je dejaven v občinski skupščini, predvsem se je usmeril na vprašanje podeželja, kar je razumljivo, saj večina naših poslancev prihaja od tod; prav v tem letu pa
smo se zaradi pristopa novih članov lotili še preostalih področij. Lahko rečemo, da klub mnogokrat blaži napetost v skupščini, deluje kot stabilizator, saj vemo, da prehude in večne razprtije ne vodijo nikamor.
Vse tri Kmečke zveze pri SLS v Kamniku so letos dokazale svojo učinkovitost. Organizacija opozorilne stavke pred kamniško skupščino in dosežena podpora skupščine pri naših zahtevah je edinstveni primer v državi; krona vsemu pa je bila kmečka stavka, ki je bila izvedena brezhibno — bolje, kot smo organizatorji pričako-
vali. Vlada se je zavedela, da bo naslednji korak naše skupine v Trzinu povročil prometni infarkt v centru Slovenije. Delovati je začela Gospodarska zveza, vanjo ste vabljeni predvsem obrtniki in podjetniki.
Pogled naprej: V naslednjem letu pričakujemo velike težave pri organiziranju nove lokalne in državne uprave. Na to gledamo s strahom in popolnim nezaupanjem. Zaradi nesposobnosti državnih poslancev, ki mislijo, da vedo vse, se bodo med sabo sprle vasi in
deli občine, potem občine med sabo zaradi sedežev okrajev in tako naprej. Spet smo priča eksperimentu, katerega uspeh je dvomljiv. Posledice bodo nepopravljive, cena pa ogromna.
Kljub temu bomo s trezno glavo poskušali najti najboljšo rešitev in jo zagovarjali v kamniškem prostoru, čeprav vseh nesmislov v zakonodaji ne bo mogoče odpraviti.
Na koncu pa pozdrav vsem članom SLS, vsem simpatizer-jem in prijateljem SLS in seveda vsem kamniškim občanom. Blagoslovljen božič in srečno leto 1994!
Predsednik SLS Kamnik ANTON HOČEVAR
Pozdravni nagovor predsednice sveta KS Mekinje Marije Reba.
Sklicana 34. seja občinske skupščine
Za sredo, 15. decembra 1993, je predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc sklical 34. sejo občinske skupščine, na kateri bodo vsi trije zbori obravnavali poročilo o izvrševanju občinskega proračuna za obdobje od januarja do septembra letos in odločali o odloku o začasnem financiranju javne porabe v prihodnjem letu.
Delegati bodo obravnavali in odločali o osnutku strategije razvoja turizma v občini Kamnik, ki so ga s prejšnje seje preložili na zdajšnjo. Pogovorili pa se bodo tudi o bodočem razvoju kmetijstva v naši občini in obravnavali načrt uresničevanja programa varstva okolja v občini Kamnik.
Posebej pomembna je tudi razprava o energetskem konceptu občine Kamnik s poudarkom na plinifikaciji. S tem v zvezi bodo odločali tudi o pripravi odloka o lokacijskem načrtu za izvedbo plinovodnega omrežja.
Gotovo bo zanimivo slišati tudi mnenje občinskih delegatov o dveh zelo odmevnih temah: o poročilu o problemih gradnje telefonskega omrežja v občini in o poročilu UO sklada stavbnih zemljišč o prometu z gradbenimi zemljišči na Perovem.
S seje občinske skupščine bomo podrobno poročali v prihodnji številki.
(fs)
Nov pločnik - praznik v Mekinjah
Kar nekaj časa je minilo, preden so uspeli uresničiti zgraditi nov pločnik od kulturnega doma do osnovne šole v Mekinjah. Krajevna skupnost Mekinje je to akcijo skrbno načrtovala, ker se je zavedala odgovornosti do življenja otrok. Cesta iz Mekinj proti Godiču je prometno precej obremenjena, zato so bili šolarji v nenehni življenjski nevarnosti.
Pri osnovni šoli v Mekinjah se je 27. novembra 1993 zbrala številna množica krajanov, gostov in drugih, zlasti pa šolskih otrok in njihovih staršev, ki so želeli sodelovati pri slavnostnem odprtju pločnika.
Predsednica sveta KS Mekinje Marija Reba se je zahvalila vsem, ki so materialno in drugače pomagali, da je pločnik na tem delu že zgrajen in ga bodo otroci tudi uporabljali že v tem šolskem letu. Za Mekinje je to pomembna pridobitev, zlasti v teh težkih gospodarskih razmerah. Pločnik je
Večina kazalcev o razvitosti govori Kamniku v prid
V tem času poteka ogorčen boj med Kamnikom in Domžalami za sedež upravnega okraja, kar je razumljivo, saj bo ta sedež prinašal enemu ali drugemu precej ugodnosti, zlasti za gospodarski razvoj in skladno z njim za razvoj mesta.
Po predlogu zakona o OBMOČJIH UPRAVNIH OKRAJEV, objavljenem v Poročevalcu državnega zbora Republike Slovenije, 6. septembra 1993, vlada Republike Slovenije predlaga, da naj bo za območje občin Kamnik in Domžale sedež upravnega okraja v Kamniku.
Ta predlog je utemeljila na raziskavi FORMIRANJE UPRAVNIH OKRAJEV, ki jo je komisiji za lokalno samoupravo državnega zbora Republike Slovenije pripravil (10. junija 1993) dr. Igor Vri-šer, priznani slovenski strokovnjak s tega področja. Pet mesecev za tem pa se je zgodilo, česar ni nihče pričakoval: vlada je spremenila svoj sklep in 18. novembra 1993 predlagala Domžale za sedež upravnega okraja z naslednjo utemeljitvijo:
»V skladu s 3. točko stališč in sklepov državnega zbora je predlagatelj ponovno proučil določitev sedežev posameznih upravnih okrajev. Glede-' na to je v besedilu predloga zakona, pripravljenega za drugo obravnavo, drugače določen sedež 20. upravnega okraja. Tako je sedež upravnega okraja, ki obsega območje občin Domžale in Kamnik, določen v Domžalah. Predlagatelj seje za spremembo sedeža tega okraja odločil na podlagi proučitve vseh meril, upoštevanih za določitev središča upravnega okraja...«
Meril vlada posebej ne navaja, znano pa je, da sodijo
med poglavitna merila za določitev upravnega okraja podatki o številu prebivalstva in njihova navezanost na posamezno regionalno središče; razvitost gospodarstva in infrastrukture, zgodovinski razvoj in kultura.
Poglejmo pobliže, kako nekatere od teh (in drugih) kazalcev izpolnjujeta Kamnik in Domžale:
Kamnik je mesto od leta 1229, Domžale od leta 1952; v Kamniku je več delovnih mest kot v Domžalah; izvoz na tuji trg je v Kamniku neprimerno ugodnejši od Domžal: v prvih devetih mesecih tega leta je imel Kamnik za 69,0% več izvoza kot uvoza, Domžale pa le 1,7%; družbeni proizvod na prebivalca je leta 1990 znašal v občini Kamnik 90,896.000 din, v Domžalah pa 74,716.000 din, kar uvršča Kamnik na 14., Domžale pa na 24. mesto v Sloveniji; v Kamniku je procentualno manj brezposelnih kot v Domžalah; v kamniških srednjih šolah je 390 dijakov več kot v domžalskih; iz kamniške občine je zaposleno v Ljubljani 2.103, iz domžalske 6.713; iz občine Kamnik je zaposlenih v občini Domžale 1.073, iz občine Domžale v občini Kamnik pa 1.067, gravitacijsko torej nobeden od obeh krajev ne prevladuje; glede prometne lege je Kamnik v makroregional-nem oziru pomembnejši od Domžal, saj se v njem križajo ceste, ki povezujejo Ljubljano, Gorenjsko, Štajersko in gornjo Savinjsko dolino, medtem ko ob Domžalah poteka samo ena pomembna cesta, ki povezuje Ljubljano s Štajersko; zaradi bližine Ljubljane so Domžale bolj satelitski kraj glavnemu mestu kot samostojno (sub)regijsko središče (od Ljubljane so oddaljene le okoli 10 km in
s tem daleč najbližje mesto med vsemi predlaganimi kraji za sedež upravnega okraja); geografsko središče (GEOSJ je v občini Kamnik ugodnejše in je oddaljeno od središča Kamnika le 2.750 m, v občini Domžale od središča Domžal pa kar 8.300 m, odročnost Domžal je s tem nazorno nakazana, opredeljuje pa jo tudi skupni GEOS obeh občin, ki je od Kamnika oddaljen 5.150 m in od Domžal 8.400 m.
Ob koncu še nekaj drugih podatkov: Domžale so štele leta 1869 1.061 in leta 1991 11.115 prebivalcev, Kamnik pa je bil že leta 1848 sedež okraja in imel v istih letih 2.096 oziroma 9.809 prebivalcev.
Izredno silovito rast prebivalstva v Domžalah gre pripisati veliki gospodarski vlogi železnice, ki jo je odigrala v preteklosti, pozneje po ustanovitvi komunskih občin, leta 1955 pa so Domžale kot občinsko središče prebival-stveno naraščale najprej zaradi praznjenja podeželja, pozneje pa tudi zaradi priseljencev od drugod, zlasti iz Ljubljane.
Podoben proces je bil tudi v Kamniku, vendar zaradi večje oddaljenosti od Ljubljane ne tako silovit. Pri tem je Kamnik ohranil vse značilnosti starega mesta (tega Domžale nimajo) in jih funkcionalno povezal z novim delom, kar mu daje izvrstne pogoje za razvoj turizma in druge vzporedne dejavnike, ki omogočajo uspešen razvoj mesta tudi za naprej.
Že ti podatki zgovorno povedo, da je Kamnik tisti kraj, kamor sodi sedež upravnega okraja za območje občin Kamnik in Domžale, zato nadaljnje naštevanje dejstev ni potrebno. Dr. MARKO ŽEROVNIK
gradilo podjetje SCT iz Ljubljane, finančna sredstva pa so zbrali deloma s krajevnim samoprispevkom, del sredstev pa je dodal Izvršni svet oziroma sklad za urejanje mestnega zemljišča. Sredstva so prispevali tudi drugi. Za razumevanje občine se je zahvalila g. Mihaelu Novaku, predsedniku Izvršnega sveta občine Kamnik, ki je bil prisoten. Pred-no je prerezal vrvico prav pred vhodom v osnovno šolo Mekinje, je izrazil zadovoljstvo zaradi nove pridobitve. Izvršni svet je v tem letu vendarle uspel zagotoviti manjkajoča sredstva in bo tako postopal tudi v prihodnje. Krajevne skupnosti, ki vlagajo maksimalne napore v reševanje mnogih pomembnih vprašanj, predvsem na področju komunalnega urejanja, bodo tudi v prihodnje deležne polne podpore občinskih organov.
Pločnik ni dograjen v celotni dolžini, zato so prepričani, da bodo to storili v letu 1994. Pločnik naj bi se podaljšal vsaj do križišča na Podjelši.
KS Mekinje ima v svojem delovnem programu več zelo zahtevnih projektov. Sem uvrščajo tudi zgraditev mrliške vežice. Realizacija že poteka, financira pa se iz krajevnega samoprispevka in drugih virov. Pri tem sodelujeta KS Mekinje in Godič. Kanalizacija tudi ni zaključena, izvajajo pa se še druge pomembne aktivnosti.
Miha Novak, predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik, je zatem prerezal vrvico in pločnik izročil v polno uporabo krajanov Mekinj, šolskim otrokom in vsem, ki bodo prišli v ta predel kamniške občine.
Predsednica KS Mekinje Marija Reba je vse prisotne povabila v kulturni dom, kjer so šolski otroci pod vodstvom mentoric priredili zelo lep in pester kulturni program. Skoraj polna dvorana kulturnega doma je bila prijetno presenečena. Sam nastop je pokazal na tesno povezanost vsega življenja v KS in tudi na povezanost šole ter KS. Nastop je izrazil tudi zadovoljstvo otrok in
njihovih staršev, saj bodo otroci varneje pešačili proti šoli in nazaj na svoje domove. Marija Reba se je še enkrat zahvalila vsem krajanom, občini in drugim, ki so vodili dela.
Ob tej priložnosti je krajevna skupnost Mekinje podelila posebna priznanja Mihu Novaku, predsedniku Izvršnega sveta občine, za polno razumevanje in pomoč in Tonetu Homarju predsedniku gradbenega odbora, ki je skrbel za nemoten potek del. Priznanje je prejel tudi direktor Kemostika Marko Štebe. Ta delovna organizacija in on sam že dolgo uspešno sodelujeta s KS in tudi s finančnimi sredstvi pomagata pri razreševanju mnogih vprašanj.
Priznanje, ki ga KS Mekinje daje Maksu Lavrincu, predsedniku občinske skupščine za njegovo polno angažiranje, bo izročeno naknadno, ker se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti otvoritve.
Tone Ftičar se je v imenu svojih treh otrok in tudi drugih, ki obiskujejo šolo v Mekinjah, zah-
Spominsko srečanje v Rudniku!
V soboto 8. januarja 1994 ob 10. uri bo pri spomeniku NOB v Rudniku spominska slovesnost, ki jo organizirata občinski odbor ZZB NOV občine Kamnik in Krajevni odbor ZB Duplica.
Ta vsakoletna prireditev je zelo obiskana. Spominja na dni narodno-osvobodilne vojne 1941-1945. Zaradi izdajstva so v neposredni bližini padla mlada življenja, zato ker se niso hotela ukloniti sovražniku okupatorju in njegovim sodelavcem.
Občani Kamnika in Domžal ste vabljeni na slovesnost.
STANE SIMŠIČ
valil KS za posluh in uspešno rešitev tega problema. Zaradi pločnika bodo otroci bolj varni, kar je pri tem najpomembnejše.
Po zaključku programa so se vsi udeleženci v kulturnem domu še nekaj časa zadržali v prijetnih pomenkih in družabnosti. Poskušali so tudi dobrote, ki so jih pripravili krajani, postregli pa so jih šolski otroci.
STANE SIMŠIČ
Blagoslovitev konj
Na KRIŽU pri KOMENDI bo na god sv. Štefana, 26. decembra, blagoslovitev konj. Slovesna maša bo ob 10. uri v podružni cerkvi, združena s sklepom Breznikovega leta. Vse konjenike iz bližnje in daljne okolice vabimo, da se do 11. ure zbero pri Lovski koči na Križu, od koder se bo pomikal sprevod do cerkve (blagoslovitev) in po vasi. Konjenilci bodo pogoščeni, prejeli pa bodo tudi spominska darila.
Pripravljalni odbor
Združenje slovenskih častnikov
Organizacija Tuhinj
in
Krajevna organizacija ZB in udeležencev NOV Tuhinj
VABITA
na tradicionalni pohod na Kostavsko planino, ki bo v nedeljo, 26. decembra, s slovesnostjo pri spomeniku ob 10. uri.
Odhod avtobusa bo z avtobusne postaje v Kamniku ob 7.30, vrnitev pa ob 13. uri.
VABLJENI!
OBČINA KAMNIK
SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO
razpisuje
prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA TURIZEM
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge družboslovne usmeritve
— 3 leta delovnih izkušenj
— Strokovni izpit v upravi
— Poznavanje ZUP
— Znanje tujega jezika
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj svoje prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik - Kadrovska služba.
Blagoslovljen božič in srečno novo leto vam želi IGOR PODBREŽNIK v imenu kamniških socialdemokratov.
Pogovor z Maksom Lavrincem, županom in poslancem državnega zbora
Ponosen na mesto in občino
Maksa Lavrinca, kamniškega župana in poslanca, smo zmotili v njegovi občinski delovni sobi v trenutku, ko se je pogovarjal po telefonu s Primožem Lorenzem iz Ljubljane o kulturni izmenjavi med obema mestoma. Pred njim pa je ležalo veliko priznanje Turistične zveze Slovenije, ki ga je prevzel dan poprej v Novi Gorici. *
Včeraj ste praznovali rojstni dan. Kaj vas je na ta dan najbolj razveselilo?
Včerajšnji dari je bil lepši tudi zaradi tega, ker so prizadevni Kamničani poskrbeli, da smo dobili priznanje Turistične zveze Slovenije že drugo leto zapored, lani za tretje, letos pa za drugo mesto v kategoriji turističnih krajev.
Ko sva že ravno pri turizmu, kaj bi morali še postoriti, da bi prihodnje leto stopili na vrh lestvice?
Pri tem smo kar na pravi poti. Kot sem videl iz obrazložitve, so npr. ocenjevali tudi naš pristop jpri ravnanju z odpadki. Ne gre namreč samo za zunanjo podobo, pač pa tudi za to, kako se po vsebini ureja samo mesto in bliža tisti podobi, ki jo je nekoč že imelo kot turistični kraj. Tudi v ekonomskem smislu se bodo zadeve lahko začele v kratkem spreminjati, saj se denacionaliza-cijski postopki, ki so sedaj marsikaj zavrli, bližajo koncu. Navsezadnje smo spet dobili solidno restavracijo sredi mesta da ne govorimo o gostiščih, ki so se pojavila na obrobju. Torej je gostinska ponudba spet bolj pestra, kar je seveda v zvezi tudi z ekonomsko nujo. V preteklosti polna zaposlenost take ponudbe ni ravno pospeševala.
Zaključujemo leto 1993. Kako kot predsednik občinske skupščine ocenjujete dogajanje v naši občini in kakšno vlogo je imela skupščina pri tem?
Če bi primerjal občino Kamnik z ostalimi območji naši mlade države, lahko rečem, da delimo usodo z poprečnimi slovenskimi občinami. Stvari se za nekatere spreminjajo prepočasi, za druge prehitro. Žalosti nas število nezaposlenih, žalostijo primeri kršenja pravic posameznikov ali pa njihovega prepočasnega obravnavanja. Na tem področju lahko občina z vlogo, kakršna se ji obeta, precej izgublja. Sama skupščina lahko zadeve ureja predvsem na področju prostora. Ko pregledujem zadeve, ki smo jih obravnavali, lahko opazim, da jih je kar precej s tega področja, pa tudi s področja ekologije. Tu so nam šle na roko tudi nekatere ekonomske zakonitosti, da so se stvari sanirale. Pri tem je treba reči, da je bil izvršni svet s širšim krogom sodelavcev pri urejanju teh vprašanj uspešen. Če samo pogledam na primer ureditev ravnanja za odpadki in deponijo, kjer imamo več pokazati kot pa drugi v Sloveniji. Samo s področja ekologije smo obravnavali kar sedem aktov, poročil in podobnega.
Potem sledi področje stavbnih zemljišč, urejanje cestne • infrastrukture in prometa, javne porabe, precejšen del razprav v skupščini pa je bilo namenjene tudi državni upravi oz. lokalni samoupravi.
Lahko rečem, da je delo same skupščine v sedanjih razmerah dovolj uspešno. Navsezadnje so se mnoga področja od takrat, ko so bile opravljene volitve, zelo spremenila. Razumljivo je, da je interes v zboru združenega dela precej padel. Ravno tako ni interesa v zboru krajevnih skupnosti, kadar se ne obravnava konkretnih zadev z njihovega področja, pač bolj samo mesto. Poleg tega pa je bilo v teh začetnih časih tudi precej politizacije, tako da čas skupščinskih obravnav ni bil vselej najbolj koristno izrabljen.
Je sprememba odloka o delu skupščine kaj prispevala k njeni večji učinkovitosti?
Je. Ko smo že leta 1990 zadevo pripravljali tudi ob sodelovanju celovškega župana Gugenberger-ja in njegovih sodelavcev in ko smo pregledali, kakšen sistem imajo oni in kaj čaka tudi nas, sem takrat pripravil odlok o organizaciji in delu skupščine, ki pa je bil ravno v tem delu v tistem času kritiziran, češ da skupščina ne bi smela delovati enodomno.
Vendar se je sčasoma to pokazalo kot edino možna varianta.
V povprečju lahko rečem, da delo v sami skupščini, kjer si zaradi mojih poslanskih obveznosti delo uspešno deliva s podpredsednikom Igorjem Podbrežni-kom, kar dobro in korektno poteka, zlasti če upoštevamo dane razmere.
Koliko delovna telesa prispevajo k uspešnosti dela skupščine?
Nekatera telesa so bolj, druga manj uspešna.
Njihovo delovanje je seveda odvisno tudi, da tako rečem, od politične pregretosti razmer. Med njimi ima posebno težo Komisija za volitve in imenovanja. Na žalost pa ugotavljam, da zadnje čase skoraj praviloma člani ne odločajo več tako kot na začetku, torej s konsenzom, da torej ne pride do sozvočja, to pa se potem zrcali tudi v skupščinskih razpravah. Najbolj izrazit primer v zadnjem času je bilo imenovanje ravnateljice Matične knjižnice. Če bi bilo delo teh teles bolje organizirano, bi bile lahko tudi seje skupščine krajše.
Ne morem reči, da strokovna podpora upravnih organov tem telesom ni kvalitetna, vendar večkrat ni povsem pravočasna.
Vem, da ni lahko z nekaj besedami oceniti stanja na področju gospodarstva v občini in razmer v našem šolstvu, kulturi, zdravstvu, pa vendar poskusite.
Občina lahko vedno manj vpliva na kakršenkoli tok v gospodarstvu. Tu vidim tudi pomanjkljivost bodoče lokalne samouprave. Če naj bi se občina obnašala kot neke vrste podjetje, potem se ne bi smela vmešavati v gospodarstvo kot nekoč, pač pa bi morala imeti na voljo ustrezen instrumentarij.
Tako pa se ve, da se vse, kar se ta hip dogaja v odnosih občina - gospodarstvo, dogaja le na področju drobnega gospodarstva, kamor se navezuje tudi turistično dogajanje. Letos smo odprli podjetniško informativni center, prizadevamo si za vključevanje v programe PHARE.
Tudi sicer smo bili veliko bolj prodorni kot naši južni sosedje, ki so znani po drobnem gospodarstvu. Dejstvo pa je, da smo v preteklosti zamudili marsikateri vlak. Prednost Kamnika je vsekakor zelo raznolika proizvodnja, po vsebini in po velikosti. Število nezaposlenih je sicer zastrašujoče, vendar če bi se merila za nezaposlenost spremenila in če bi ustrezne službe delovale tako, kot morajo, bi bila ta številka iskalcev zaposlitve bolj realna. Veliko teh ljudi se namreč ukvarja s sivo ekonomijo, česar pa država ne evidentira.
Tudi občina ima določeno premoženje, kako gospodari z njim?
Na to vprašanje opozarjam že od vsega začetka. Občina bi morala natančno popisati svoje premoženje in ga tudi zemljiško knjižno urediti. Nujno je treba napraviti neko vizijo gospodarjenja z njim. Ravno danes sem imel dva pogovora o reševanju stano-
vanjskih težav. Mlade družine še vedno brez perspektive zro v prihodnost. To, kar počne republiški stanovanjski sklad, je milo rečeno otročje, absurdno. Zahteva recimo stanovanja za ceno 1000, največ 1.600 DEM za kvadratni meter. Teh pa na trgu ni. Pogoji pa so tudi sicer taki, da je nemogoče priti do stanovanja, zlasti mladim družinam. Prav na tem področju bo morala občina imeti večjo vlogo.
Sicer pa moram reči, da smo z urejanjem razpolaganja s prostorom in ustvarjanjem pogojev za podjetništvo lahko zadovoljni. V mislih imam zlasti poslovno obrtno središče ob obvoznici. Lahko rečem, da smo tu uspeli. Tudi komcndska šola je eden izmed boljših primerov, kako naj se taki objekti gradijo.
Na katerem področju pa Kamnik izstopa iz poprečja, kje so bili doseženi večji premiki?
Na splošno smo po brutto domačem proizvodu na prebivalca na 16. mestu, v primerjavi z Domžalami, ki so na 24. mestu. Pomikamo se navzgor. Tudi na infrastrukturnem področju so uspehi. Dobro znamenje npr. za Tuhinjsko dolino je, da Tuhinjci ostajajo doma in se ne selijo več v mesto. To je tudi rezultat boljših prometnih povezav.
Poglejva še nekoliko na vaše drugo področje. S čim se kot naš poslanec v državnem zboru letos največ ukvarjate. Kako ste pri svojem delu upoštevali mnenja volilcev in občinske skupščine?
Kot je verjetno že znano, sem podpredsednik Odbora za gospodarstvo, član Odbora za finance in monetarno politiko, član Odbora za notranjo politiko in pravosodje in član Komisije za raziskavo povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Pretežni del mojega dela je na področju financ, javne porabe in na gospodarskem področju. Moram reči, da je stik, ki sem ga imel s podjetji na začetku, ki pa je nujno potreben, da ne sklepaš samo na podlagi uradnih podatkov, proti koncu leta skoraj usahnil.
Sicer pa Kamnik na področju gospodarstva nima posebej specifičnih problemov. Gre za zagotavljanje normalnih pogojev za delo gospodarskih subjektov, za oblikovanje zakonodaje. Tu smo kar precej naredili. Recimo, sprejet je bil pomemben zakon o gospodarskih družbah, spreminja se davčna zakonodaja, čeprav se sicer očita, da naj bi država samo krčila javno porabo, ne pa več naredila za pridobivanje dohodka in s tem preprečila nekatera nenormalna bogatenja. Vendar se stvari spreminjajo.
Osebno sem se zavzemal za to, da bi prišli do kvalitetnega zakona o lokalnih skupnostih. Tudi v Kamniku smo že kar nekaj naredili na tem področju. Sodelovanje z Brankom Novakom in skupino za lokalno samoupravo, ki jo vodi, je bilo doslej zelo dobro.
Politični interesi, ki so zelo raznoliki, pa so vplivali, da ljudje ne bodo preveč zadovoljni s tem, kar smo naredili z zakonom o lokalni samoupravi pri drugem branju.
Tudi zakon o lokalnih volitvah je preveč zapleten. S tako različnimi političnimi interesi se srečujemo tudi v naši občini. Samo en primer: Lahko se pohvalimo z enim od najcenejših telefonskih priključkov, kar je uspeh vseh, ki so sodelovali pri tem. Tudi komisija, ki jo je skupščina imenovala, je imela pozitivno vlogo. Vendar pa se je prav zaradi politizacije vsega in v vsakem trenutku je pljuvalo tako, da bi kmalu izgubili pravico prodajati še preostale priključke.
Kakšno je bilo vaše stališče pri obravnavanju pravice kmečkih
otrok do štipendij?
Tu sem aktivno udeležen. Naša stranka, ki ni znana po priljubljenosti med kmeti, je bila med podpisniki predloga sklepa, da se te stvari popravijo in to tudi za nazaj. V občinski upravi mi pripravljajo ustrezne podatke o razsežnosti tega vprašanja v naši ob-, čini, ki jih bom uporabil za poslansko pobudo.
Tudi na področju rabe prostora bom s pomočjo strokovnih služb v občini pripravil pobudo za oblikovanje boljše politike na tem področju, kot jo sedaj vodi »naš« državni minister za prostor.
Ali so pogledi na razdelitev oziroma velikost slovenskih občin v zadnjem času doživeli kakšne spremembe?
Na žalost ne. V vseh naših dosedanjih stikih s prijateljskimi občinami v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem so nas opozorili na to, da premajhne občine ne pomenijo samo bližanja urejanja zadev ljudem, pač pa tudi šibkost za kakršenkoli projekt. Pri nas pa sedanje razprave na eni strani vodijo tudi zaradi političnih interesov v drobljenje občin, na drugi pa v hudo centralizacijo odločanja na državni ravni. Bojim se, da bodo zaradi tega imele občine le neko obrobno vlogo, čeprav je o vlogi občine napisana cela stran. Vendar možnosti za izvajanje tega ne bo, ker ne bo ekonomske podstati.
Kaj boste sedaj, ko je zakon o upravnih okrajih vrnjen v začetno fazo, v državnem zboru storili za to, da bi Kamnik kot staro zgodovinsko središče širšega kamniško-domžalskega območja postal sedež bodočega okraja?
Zanimivo, da o spremembi sedeža okraja iz Kamnika v Domžale nisem dobil informacije od pristojnega »našega« ministra, pač pa sem bil obveščen od Branka Novaka. Takoj sem se vključil v reševanje zadeve na formalen in neformalen način. Ustrezen amandma sem že vložil in če bo treba, ga bom še ponovil. Pri tem pa na različne načine iščem podporo pri poslancih, da bi ga podprli. Povem naj, da sem celo Jelinčiču rekel, da naj SNS nikoli več ne računa na 15% volilnih glasov v Kamniku, če njegovi tega predloga ne bodo podprli. Nasprotniki tega predloga se lotevajo zelo umazanih prijemov.
Na žalost je videti, da je glavni zagovornik te selitve minister za okolje in prostor Miha Jazbin-šek, ki ima na Kamnik slabe spomine.
Vse, kar prihaja iz njegovega ministrstva, so v glavnem take neumnosti, da se Bog usmili. Govorijo na primer, da imajo Domžale boljše pogoje na področju informatike, računalniške podpore in podobno, da so boljši tudi na področju kadrov in da imajo več zaposlenih v upravi kot Kamnik. Zaradi tega bi morali pravzprav jokati, ker niso bili dovolj uspešni pri čiščenju uprave, ne pa da to ponujajo kot pred-
nost. Mahajo tudi z Razvojnim zavodom, pri tem pa pozabljajo, da ga vodi Kamničan in da je tudi glavni projektant Kamničan. Govorijo, da nimamo kadrov. Kamnik ima toliko univerzitetnih profesorjev, da lahko ustanovi svojo univerzo.
Vse te ljudi nameravamo tudi pritegniti k reševanju tega vprašanja. Strokovne utemeljitve s sodelovanjem občinskih služb že pripravlja dr. Marko Žerovnik ob obilni podpori Branka Novaka. Na novoletnemu sprejemu bom animiral tudi druge ugledne Kamničane, ki delujejo v Klubu intelektualcev. Moramo uspeti, sicer se nam lahko zgodi zgodovinska krivica, saj bi Kamnik potem postal suha veja.
Moram pa povedati, da sem pred dvema dnevoma slišal za dobro novico, da je zato, da bi se izognili prepirom, že šel skozi vlado nov predlog, naj bi v vseh dosedanjih občinah nastali upravni okraji. To je zelo moder predlog, ker bi bilo drugače zelo težko popraviti vse te norosti.
Poglejte, Domžale, Grosuplje in podobna satelitska mesta okrog Ljubljane naj bi dobila sedeže okrajev tudi zato, da bi bili čim bliže centru države, od koder bi se potem vse urejalo. Že sedaj so zadeve na nekaterih področjih tako centralizirane, da se bojim, da bo vsak čas tudi lokacijska in gradbena dovoljenja podpisoval sam gospod minister. To pa pomeni najmanj odmik od tistega,
kar je bilo doslej kvalitetnega v našem prostoru.
Življenje v preteklem letu je bilo zelo pestro. Kaj se vara je najbolj vtisnilo v spomin?
Za Kamnik je bil boleč dogodek stavka v Kočni, čeprav ta stavka ni imela večjega obsega. Razveseljivi dogodki pa so vse-, kakor zelo dobro obiskane kulturne prireditve v Kamniku. Kar težko verjameš, da sta istočasno z obiskovalci napolnjeni športna dvorana in šolski center.
Lahko rečem, da so tisti, ki pomagajo soustvarjati kamniško kulturno življenje, dobri potomci svojih prednikov, ki so pred 125 leti ustanovili kamniško čital-
Vaše sporočilo občanom in volićem ob prehodu v Novo leto 1994?
Ljudem želim čimveč miru, zdravja in blagostanja. Menim, da lahko z upanjem zremo v prihodnost. Sem optimist. Saj se postopoma le kažejo spodbudni rezultati tudi v gospodarstvu.
Kadar pa občanom prekipi, naj nehajo brati Občana, naj ugasnejo televizijo. Takrat naj se pogovorijo s svojimi najbližjimi.
Kot župan sem bil velikokrat ponosen na to, da sem na odgovornem položaju ravno v mestu in občini s tako dušo.
Hvala lepa in iskrene čestitke tudi v imenu uredništva Kamniškega občana.
F. SVETELJ
Koledar turističnih prireditev		
Datum in kraj	Prireditev	Informacije
19. 12. ob 12.30 Šmartno v Tuhinju (vstopnine ni)	Tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici. Skakali bodo tekmovalci iz Šmartna, Laz,Tuhinja, Kamnika in Komende	Športno društvo Šmartno
26. 12. ob 10.00 Svečanost pri spomeniku (odhod avtobusa z avtobusne postaje v Kamniku ob 7.30, povratek ob 13.00)	Tradicionalen pohod na Kosotavsko planino	Združenje slovenskih častnikov - organizacija Tuhinj, Krajevna organizacija ZB in udeležencev NOV Tuhinj
26.12. ob 11. uri Sprevod konj od Lovske koče na Križu do cerkve na Križu. Vabljeni vsi lastniki konj in obiskovalci.	Blagoslovitev konj	
IS občine Kamnik področje podjetništva, obrti in turizma
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1994 vam želi
JLJBE^I_N0-DEM0KRAIBKA STRANKA
Pred prazniki
Še nekaj dni nas loči od prazničnih dni. Še nekaj dni in praznovali bomo celo vrsto praznikov, tudi državno določenih: božič in dan samostojnosti in novo leto. Ves teden veselja in praznovanja. In seveda bomo ohranjevali lepe narodne običaje, verjetno tudi manj lepe, žal.
Kot da nam ni dovolj vojne, ki jo gledamo vsak dan na televizijskih zaslonih, ni dovolj nasilja. Praznovanje bomo spremenili v prave bitke s pokanjem petard, ker naj bi drugega orožja ne imeli. Balkanske navade hrupnega veseljačenja se kar ne moremo in ne moremo otresti. Kot da moramo naše veselje izražati predvsem s pokanjem. Da o nevarnostih takega veseljačenja niti ne govorimo.
Ni jih tako malo, ki so jim in jim še bodo te nevarne reči eksplodirale tako blizu, da bo prišlo do poškodb. Nikar ne zamahnite z roko, kaj nas spet strašiš in besedičiš, saj smo to že tisočkrat slišali, vse to že vemo in se nam nič ne more zgoditi. A dovolj je trenutek nepazljivosti in nesreča je tu.
Mar se res ne moremo odpovedati primitivnim užitkom straše-nja ljudi in živali? In če tega res ne moremo, bodimo previdni in ne dajajmo teh nevarnih reči v roke otrokom, da potem ne bomo žalovali za njihovimi prsti, očmi.
Drugi običaj je lepši in ni prišel k nam z divjega Balkana. Okrašena smrečica je simbol božiča in konca leta in jo ima pri nas skoraj vsaka družina. Toda to je hkrati v Sloveniji najmanj pol milijona smrečic. Si predstavljate, kakšen kos gozda je to?
Dokler je bilo ljudi malo in gozdov veliko, dokler niso gozdovi umirali zaradi našega onesnaževanja, tistih nekaj smrečic ni pomenilo kaj dosti, saj so jih mnogo več porabili za kurjavo. Toda danes, ko drevesa umirajo zaradi nas, naše nespametnosti, pogoltnosti, pred našimi očmi, bi Je morali ravnati drugače. Smo se menda že česa naučili in smo ekološko osveščeni! Saj nam ja ni"
vseeno, kaj se bo zgodilo z naravo, torej tudi z nami samimi!
Kamnik ima v svoji okolici še precej gozdov in v njih precej mladega drevja, smrečic. In zavedni spoštovalci narodnih običajev v dobri veri in brez pomisleka poiščejo primerno drevesce kar v gozdu. Nič hudega, če ta gozd ni ravno njihov. Toliko že popazijo, da jih lastnik ne ulovi. In če bi odsekali samo eno smrečico, in to tisto, ki je v gošči, ki bi tako in tako propadla v neusmiljenem boju za preživetje, niti ne bi bilo tako hudo - celo lastnik bi zamižal na eno oko. Toda ne: ta ni dobra, ni lepa. Ni simetrična, na eni strani ima več vej kot na drugi, vrh ni ravno najlepše oblikovan. Torej je treba posekati najlepšo smrekico, tisto, ki raste na samem, tisto, ki ima najboljše možnosti, da zraste v veliko drevo. In še to ni dovolj.
Običajno se nato najde lepša smrečica in, jasno, prvo se vrže stran in odseka drugo. Ker je sklanjanje tudi naporno in sekanje ali žaganje čisto pri tleh utrudljivo, jo človek današnjega časa odseka kar kakšen meter visoko, glavno je, da je vrh lep, za ostanek bodo že poskrbeli drugi... In če pri tem delamo negativno selekcijo, ker puščamo bolne, zakrnele in morimo, sekamo zdrave, razvite, nas to nič ne briga...
Pred časom, ko avtomobilizem še ni bil tako razširjen, so ljudje sekali smrekice predvsem v svoji bližnji okolici in vsak, ki so ga' srečali, jih je videl, kako nesejo drevesce domov.
Danes je to ropanje veliko bolj elegantno. Z avtomobilom se zapeljejo čim bliže primernemu kraju v gozdu, posekajo smrekico in jo nato lepo skrito v prtljažniku odpeljejo. Če bi pred božičem in novim letom pregledovali avtomobile, ki vozijo iz Kamniške Bistrice, bi v marsikaterem našli »plen«, posebno, ker še vedno velja splošno prepričanje, da so gozdovi v tem koncu državna last, torej odprta zastojanska samopostrežba, ne pa last Kamniške meščanske korporacije, ki so ji bili odvzeti.
Ne odpovejmo se lepemu običaju okraševanja smrečic, toda odpovejmo se ropanju naših gozdov, uničevanju njihovega podmladka. Danes dobimo na našem trgu že tako imenitne umetne smrečice, da jih, ko se okrašene, komaj ločimo od naravnih. Namesto naravne smrečice, uporabimo raje umetno, da bomo ohranili naravno.
Cene umetnih smrečic so take, da si jih prav gotovo lahko privošči vsaka družina. Za najcenejše, okoli pol metra visoke, boste dali manj kot tisoč tolarjev, čez
meter visoke so. pa malo manj kot štiri jurje. Če pomislimo, da je taka smrečica skoraj trajna, da jo imate za najmanj 20 let, pomeni, da nas stane na leto smrečica, za katero smo dali jurja, komaj 50 tolarjev oziroma 200 tolarjev, če se odločimo za večjo. Poleg tega v stanovanju ni nadležnih iglic, ki odpadajo od naravne smrečice, ko se suši.
Upam, da bo vsaj nekaj družin od vseh tistih deset tisoč, ki naj bi dobile ta časopis, namesto nameravane naravne smrekice okrasilo umetno. Če bo zaradi tega pisanja rešeno vsaj eno drevese, če bo vsaj ena poškodba zaradi petard in vsaj en prestrašen človek ali žival manj, je namen tega članka dosežen.
B. POLLAK
Popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana je v pogovoru s predsednikom izvršnega sveta Mihaelom Novakom v tiskarni izpadlo besedilo predzadnjega odstavka
Naj se vrnem k Veliki planini. Na žalost podjetje Velika planina - Zaklad narave, katerega večinski ustanovitelj je Občina Kamnik, ne deluje tako, kot bi si želeli. Vodstvo in upravni odbor vse do zdaj nista uspela pripraviti konkretnega in realnega programa sanacije, zato je moral IS tudi na tem področju prevzeti iniciativo. Tako imamo ponudbo skupine zasebnikov, ki je pripravljena v najkrajšem možnem času usposobiti sedežnico za normalno obratovanje. Kot veste, pa je sedež-nica bistvena za vse ljubitelje smuke na Veliki planini.
Za napako se g. Novaku in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
Vprašanja iz skupščinskih klopi
Na Javnem žrebanju, ki Je bilo v soboto, dne 4.12.1993, so bile Izžrebane naslednje številke za nagrade ođ 1 do 15:
NAPREDEK
DOMŽALE
100413, 110737, 082483, 011654, 080639 095510, 087727, 117165, 081185, 088767, 052925, 072267, 061077, 059569, 025358
Izžrebanci lahko dvignejo nagrade na kreditnem oddelku v blagovnici Vele Domžale.
(Kdaj celovito o odpadkih in odlagališču?)
Kdaj bo uresničen celovit projekt sodobnega zbiranja, predelave in odlaganja odpadkov sočasno z načrtovanjem odlagališča? To vprašanje je v imenu Zelenih Kamnika na seji občinske skupščine postavila Marija Reba.
V odgovoru na vprašanje Pu-blicus d.o.o., iz Ljubljane, kateremu je v naši občini dodeljeno ravnanje z odpadki, pozitivno ocenjuje v republiki sprejet zakon o varstvu okolja, ki mu morajo slediti še drugi predpisi in sprejetje občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Slednji ureja pokritje celotne občine z odlokom, določa ločevanje in predelavo odpadkov in kot edinstven primer v Sloveniji uvaja v gospodarstvu plačevanje po dejansko ustvarjenih količinah odpadkov.
Podjetje bo do konca leta poleg sedaj že razmeščenih 3000 novih posod na območju občine
Publicus v posebni brošuri z naslovom KAM Z ODPADKI? vsa gospodinjstva v občini seznanja z vrstami nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odpadkov za predelavo, za kompostiranje in drugih gospodinjskih odpadkov, predvsem je poudarjeno ločeno zbiranje teh odpadkov.
Brošura bo razdeljena hkrati s to številko Kamniškega občana.    V. M.
uredilo še 150 ekoloških otokov za ločeno zbiranje stekla, papirja in kovin. Omogočajo tudi odvoz bio odpadkov iz gospodinjstev, uvedli pa so tudi poskusno kompostiranje. Računajo, da bodo še 3 do 4 leta vozili odpadke na ljubljansko barje. V tem času pa bo treba poiskati lastno občinsko odlagališče. Pri tem pričakujejo tudi pomoč Zelenih. Delajo tudi pri projektu pirolize, to je koristne predelave odpadkov, kar pa je odvisno od zakonske ureditve na državni ravni.
Alije gradnja vežice na Žalah smotrna?
Če bo treba iskati novo lokacijo za mestno pokopališče, ah je potem potrebna razširitev vežic na kamniških Žalah, je vprašala Marjeta Ilumar.
Zavod za urbanistično načrtovanje, ki je posredoval odgovor, sicer ni neposredno odgovoril, če je gradnja novih vežic smotrna, pač pa pojasnjuje zadevo predvsem s prostorskega vidika.
Zavod pravi, da je bilo v obstoječi občinski prostorski dokumentaciji predvidenih osem možnih novih lokacij za pokopališče, ki pa jih bo treba še strokovno tehnično obdelati ter jih razvrstiti po merilih uvrščanja v prostor. Izbrana lokacija bo dolgoročno rešila problem sedanje prostorske omejenosti pokopališča.
Urediti križišča ulic z železnico
Kakšne so možnosti za ureditev prometne signalizacije na kri-
žišču železniške proge in Poti na Poljane, je vprašal Igor Pod-brežnik, ki je to že večkrat postavljeno vprašanje in pobudo razširil še na ureditev vseh neustreznih križanj železniške proge z mestnimi ulicami v Kamniku.
Občinski izvršni svet mu odgovarja, da so bile enake zahteve vsebovane v odprtem pismu Slovenskim železnicam in sekretariatu za okolje in prostor. Slovenske železnice Ljubljana p.o. - Infrastruktura so svetovale, naj se občina obrne s posebno vlogo na Ministrstvo za promet in zveze in zaprosi za imenovanje posebne komisije za določitev bodoče ureditve tega prehoda. Na to vlogo pa še ni odgovora. Ko bo komisija določila bodočo ureditev tega prehoda, bo izvršni svet o tem obvestil skupščino.
Kje sta občinski grb in zastava?
Zakaj v sobi, kjer zaseda naša skupščina, ni ne občinskega (mestnega) grba ne občinske zastave? Je to priprava za vključitev v domžalski upravni okraj, saj vemo, da Domžale nimajo grba. Ali je pa to priprava na državno upravo - pardon - lokalno samoupravo?
To je vprašal Bojan Pollak na seji občinske skupščine.
Predsedstvo skupščine in izvršni svet sta mu odgovorila:
V sejni dvorani, kjer potekajo' seje zborov občinske skupščine sta vedno bili zastavi Republike
Slovenije in občine Kamnik, razen 17. 11. 1993 na seji skupščine.
Zastavo občine si je sposodil Sekretariat za obrambo, ki je v času izvajal nabor za nabornike, letnik 1975.
1 Upoštevali smo vašo pobudo in v sejno dvorano bomo namestili tudi občinski grb.
Vaša namigovanja, da je to priprava za vključitev Kamnika v upravni okraj s sedežem v Domžalah, niso točna. Ob tej priložnosti bi vas obvestili, da potekajo aktivnosti Skupine za lokalno samoupravo pri Izvršnem svetu, upravnih organov občine, političnih organizacij in poslanca v Državnem zboru R Slovenije Maksa Lavrinca, da bi s strokovnimi utemeljitvami povrnili sedež upravnega okraja Kamnik - Domžale nazaj v Kamnik. V ta namen je Maks - Lavrinc vložil ustrezen amandma na predlog Zakona o upravnih okrajih (2. branje). Na drugi obravnavi je bil zakon v skladu s predlog Komisije za notranjo politiko in pravosodje DZRS vrnjen v prvo branje. Ah bomo uspeli z željo, da bi bil sedež upravnega okraja v Kamniku, ni odvisno samo od nas samih. Določitev sedeža okraja bo odvisna predvsem od tega, na kateri glasovalni gumb bodo pritisnili poslanci, ki bodo opravili tretje branje.
Naša naloga pa je, da do tedaj skušamo vlado in poslance z argumenti, pa tudi politično, o tem prepričati.
(fc)
Da bi bel snežak s črnim cilindrom na Glavnem trgu le vzdržal vsaj do novega leta!       (V. M.)
Luč miru po vsej Sloveniji
Pred nami je božič in s tem čas, da poleg sveč prižgemo luči v naših srcih in v srcih vseh tistih ljudi, ki so željni miru.
Leta 1986 se je na pobudo avstrijske televizije v zvezni deželi Zgornji Avstriji začela akcija Luč miru. Vsako leto malo pred božičem izbrani otrok prinese gorečo luč iz Betlehema v določen avstrijski kraj, od tod pa se plamen betlehemske luči širi iz rok v roke po domovih širom po Avstriji. Da luč miru zagori v družinah in domovih, poskrbijo avstrijski skavti s pomočjo državnih železnic. Leta 1989 so se dunajski skavti odločili razširiti akcijo še v druge evropske države. Tako je ta simbol miru v minulih letih prestopal meje Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske, Ukrajine, Nemčije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Ta luč, simbol božjega miru, izraža željo narodov Srednje Evrope, da bi s svojimi sosedi živeli v miru.
Letos bo že tretje leto zapored po slovenskih domovih v božičnem času zasvetila betlehemska luč. V mnoga srca bo prinesla upanje po spravi narodov, za to pa bodo poskrbeli slovenski skavti in železničarji. V Ljubljano bo prispela z vlakom prek Maribora in Celja •v nedeljo, 19. decembra, kjer
bo tudi slovesni sprejem, od tod pa se bo luč miru razpršila po vsej Sloveniji. V Kamnik jo bodo pripeljali z vlakom v ponedeljek, 20. decembra. V frančiškanskem samostanu bo priložnosten obred, od tam pa jo bodo raznesli po župnijah kamniške dekanije, kjer bodo na voljo tudi sveče, posebej narejene v ta namen.
Akcija naj nam prinese toplino in blagost, saj bo naše misli usmerila k širitvi miru, ljubezni in dobre volje. V srcih bo tako še bolj zaživelo rojstvo božjega sina.
Skavti upamo, da nam bo letos uspelo prinesti betlehemsko luč v mnogo več slovenskih mest, vasi in družin kot doslej. Plamen, ki je zagorel v Palestini, deželi polni sovraštva, bo razžarel veliko stenja tudi v naši lepi domovini. Se zavedamo, da blizu nas besni drugi veliki svetovni požar vojne in uničevanja? Naj nam bo luč v mirno, tiho plapolajoče znamenje, da Nekdo bedi nad nami. Naj nas ljubezen, ki nam je darovana .s Kristusovim rojstvom, vodi in povezuje!
BOJANA KLEMENC
IZVRŠNI SVET
Oporečni vaški vodovodi
Izvršni svet je na seji 9. decembra obravnaval poročilo o pregledu vaških vodovodov v naši občini, ki kaže na ne preveč razveseljivo sliko o neoporečnosti vode, ki teče iz teh. pip. Kar v 34. primerih od 53. vzorcev je bila pregledana voda mikrobiološko oporečna.
Zato je IS sklenil, da preko sekretariata za okolje in prostor seznani vse upravljalce vodovodov z ugotovitvami komisije in od njih zahteva, naj takoj začnejo s sanacijo vodovodov in jih predajo v upravljanje strokovnemu upravljalcu.
Več o stanju vaških vodovodov prihodnjič.
Izvršni svet je določil predlog odloka o registraciji in reji psov. Ena od sprememb je ta, da po mestnih ulicah lahko vodimo psa le na kratki vrvici, nagobčnik pa bodo morali imeti le popadljivi psi in psi poseb-
no nevarne pasme .(bullterier, dobe rman), ki jih bo prepovedano rediti v večstanovanjskih stavbah.
Sklepanje o preoblikovanju napisov in hišnih tablic v mestnem jedru Kamnika je izvršni svet odložil, dokler ne pridobi uradnega mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.
O predlogu UO Sklada stavbnih zemljišč, da bi takoj ukinili 50% olajšave pri odmeri dela stroškov za komunalno urejanje zemljišč pa je IS menil, naj bi s 1. 1. 1994 olajšavo zmanjšali na 25%, čez eno leto pa šele povsem ukinili.
Imenovana je bila tudi nova komisija za oddajanje občinskih poslovnih prostorov v najem, ki jo vodi Janez Stražar, sekretar sekretariata za okolje in prostor.
F. S.
Ob 15-letnici MePZ Cantemus
Kot pri vseh narodih, še posebej pa pri majhnih, je pesem v slovenskem kulturnem prostoru igrala pomembno vlogo. Krepila je narodno zavest, kljubovala tujim pritiskom in predvsem bogatila ljudska srca.
Slovenska vokalna glasba ima svoje začetke sredi 19. stoletja in številne vokalne skupine, ki so specifične za slovensko glasbeno dejavnost, so nadaljevale tradicijo slovenske zborovske glasbe. Tako se je v duhu druženja mladosti in glasbe pred petnajstimi leti v Kamniku oblikovala skupina študentov z namenom CAR-PE DIEM (izkoristi dan). Njihova pot je biia jasno začrtana, primarno mesto je imelo zborovsko petje. Tako se je formiral MePZ, kasneje imenovan Cantemus. Pevci so si izbrali pot, ki ni bila in ni lahka: delati ustvarjalno in kvalitetno ter razširiti vokalni opus. Od ustanovitve do danes je Cantemus sicer nekajkrat zamenjal svoje pevce, nekateri so prenehali s petjem, prišle so nove pevske moči in tako danes vidimo na koncertnem odru mlade ljudi, ki z entuziazmom opravljajo požrtvovalno delo. Dvakrat na teden vaje v dvorani glasbene šole, disciplina, odrekanja, številni nastopi in koncerti. Zavedati se moramo, da so nastopi zbora pri občinstvu izredno priljubljeni, saj
ni minila sezona, da ne bi navdušili poslušalcev, ki spremljajo vzpone in kvalitetno rast njihovega ustvarjalnega dela. Cantemus vredno posreduje domačo in tujo produkcijo vokalne literature v širokem razponu od renesanse do našega časa. Navdušuje in bogati občinstvo ter skrbi za oblikovno stran estetskega okusa zborovstva na kamniškem področju. Slovensko narodno in umetno pesem ter tujo vokalno produkcijo predstavlja doma in tudi zunaj meja naše domovine. (Tej afirmiranosti gre vse priznanje.)
Dogodek ob 15-letnici ni bil samo koncert, bilo je nekaj več. Vsem, ki smo se na ta večer, to je v soboto, 20. novembra 1993, zbrali v Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, je dirigentu - zborovodji prof. Janezu Klob-čarju, pevcem-in občinstvu pričaralo slutnjo, kako globoko in široko sega v prostor in čas, v človeka in družbo glasba, ki razteza. korenine svojega poslanstva.
Če preletimo program, ki si ga
MePZ Cantemus vabi nove pevke in pevce, da se nam pridružijo na vajah v Glasbeni šoli Kamnik, Kajuho-va 11, vsak ponedeljek in sredo ob 19.30 do 22. ure.
je Cantemus izbral za svoj jubilejni koncert ob 15-letnici, najdemo ustvarjalno črto. Spored je potekal v širokem stilnem in časovnem loku. Zbor s tem potrjuje svoj repertuarni koncept in rast kvalitete in s tem seveda tudi njegov pomen, ki ga ima v kulturnem prostoru doma in zunaj slovenskih meja.
V prvem delu koncertnega večera se zbor programsko ozira na bogato izročilo vokalne tradicije, ki si je že pridobila svojo aktualnost. Poslušali smo melodično privlačne in harmonsko ubrane skladbe, ki jih ni mogoče pozabiti in so nepogrešljiv del repertoarja slehenega vokalnega ans-sambla. Vsaka skladba je na svoj način odraz kreativne moči njenega avtorja, po stilni strani pa tudi dobe. Poslušali smo: L. Bar-dosa Cantemus, J. Gallusa Mušica, G. Verdija Pater noster, J. S. Bacha Bourrče, M. Kogoja Kupa življenja, Z. Kodalvja An ode for music, P. Halleva Soldier wont you marry me, R. Savina Stalan sam tvoj.
V* drugem delu pa smo imeli priložnost prisluhniti priredbam E. Adamiča Kukov'ca je kukala, S. Mihelčiča Ćukova ženitev, J. Ježa Igraj kolce, R. Simonitija Debeli kum, L. Daltona The Ge-nesis Song, ameriški narodni Glory! Halleluja!, A. Godova La
MePZ Cantemus
Kamnik v barvnih fotografijah
V novembru in še prve dni decembra razstavljajo v razstavišču Veronika v Kamniku člani Foto-kino kluba MAVRICA iz Radomelj. Razstava je že tradicionalna, saj se klub predstavi vsako leto z novimi fotografijami in fo-to-dia eseji. Tokratna prireditev ima pomenljiv naslov: »Kamnik v našem objektivu«. Že leta 1988 so imeli fotografsko razstavo na to temo, takrat v črno-beli tehniki, tokrat pa predstavljajo Kamnik v barvah. Skozi fotografski objektiv so nam predstavili mesto v različnih vedutnih in panoramskih pogledih, kamniške strehe in ulice, zanimive arhitekturne enote in člene, pa vse do drobnih arhitekturnih detajlov, ki jih nevešče oko komajda zazna
ali pa sploh ne opazi, a dajejo ravno ti drobni dekorativni elementi mestu dušo. Nadalje je tu Kamnik pozimi in jeseni, nočni pogledi na mesto, ulični utrip, znameniti kamniški vlak, seveda tudi Mali grad in prebivalci, tudi trije portreti znanih Kamniča-nov. Fotografije presenečajo po svoji kvaliteti in tudi tehnična izvedba je brezhibna. Že več let sledim njihovim razstavam in mirno lahko rečem, da je ta zadnja predstavitev najbolj kvalitetna in kaže na velik napredek članov kluba. Še posebej izstopa nekaj kvalitetnih eksponatov, kot so naprimer: fotografije arhitekture Vlaste Jenčič (»Belo na črnem«, »Bogata ponudba«, »Akvarel«), »Kamniški predor I in
II« Mojce in Tonija Iglica, »Kamniški simboli« Mimi Pollak, »Portreti kamničanov« Lojzeta Popelarja, če omenimo samo najbolj opazne eksponate. Tudi ostali razstavljala so dokazali visoko kultiviranost in poz-navalstvo fotografskega medija.
Razstavljali so člani kluba: Mojca Iglic, Vlasta Jenčič, Mimi Pollak, France Cerar, Toni Iglic, Janez Kosmač, Matija Okršlar in Lojze Popelar. Na otvoritvi so člani kluba prikazali svoj najnovejši izbor foto-dia esejev: Darko Zore »Moj makro svet«, Lojze Popelar »Vsi so venci bejli« in Janez Kosmač »Planinski jubilej« ter Mojca Iglic, Vlasta Jenčič, Miha Kosmač, Janez Kosmač, Lojze Popelar »Kamnik v našem objektivu. Selektor razstave je bil mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič. Razstavo sta omogčila še ZKO Kamnik in Fotografska zveza Slovenije.
DUŠAN LIPOVEC
MePZ Cantemus uvaja nov način obveščanja poslušalcev. Vse, ki bi bili radi pisno obveščeni o vseh pomembnejših nastopih MePZ Centemus, prosimo, da pošljejo svoje ime in naslov na MePZ Cantemus, Šipkova 8, Kamnik.
bomba, F. Mercurivja Bohemian rhapsodv in priredbi R. Sunda The drunken sailor.
Pri vzpenjanju proti vrhu, ki ga označuje beseda kvaliteta, ob 15-letnici čestitam zborovodji prof. Janezu Klobčarju in njegovim pevcem Cantemusa jim še naprej želim kvalitetno rast na kulturno umetniškem področju in s tem uspešno vključevanje v glasbeno življenje naše občine in širše domovine, republike Slovenije.
Naj končam z besedilom Jaco-busa Gallusa Musica, noster amor:
Muzika, naša ljubezen, naj pevcem bo spremnica zvesta. Nežnih uspavank napev zlagati njen si poklic. MARTINA GOLOB-BOHTE
Ob 50-Ietnici smrti pesnika Franceta Balantiča je 26. novembra ZKO Kamnik v razstavišču Veronika pripravila literarno-glasbeni večer, posvečen spominu na umetnika in kamniškega rojaka.
Izbrane Balantičeve pesmi je predstavil Zvone Hribar. Večer so z glasbo obogatili pianist Aleš Studen, flavtistka Andreja Humar in Janez Krt s trobento. (V. MEJA Č)
MOŠKO FRIZERSTVO ANTONIJA ŠTRUKELJ Kidričeva 19 Kamnik
Cenjenim strankam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto 1994. Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam za obisk.
Dober dan, Slovenija
France Štele, neutrudno snujoči fotograf in oblikovalec z Gore pri Komendi, je o Miklavžu presenetil z novo monografijo: Dober dan, Slovenija.
Knjiga velikega formata z barvnimi fotografijami Franceta Steleta, založnika in umetniškega fotografa v eni osebi, ter pesniškim besedilom znane-gb. slovenskega pesnika in pisatelja, prof. Franceta Pibernika, zares ustreza naslovu pa tudi namenu knjige — domačinu in tujcu dati kolikor toliko celostni vpogled v našo prelepo deželo. To omogočajo lepe, raznovrstne in povedne fotografije ter Pibernikova oda slovenski zemlji, njeni zgodovini, ljud-'skemu izročilu, najbolj znamenitim možem, kulturnemu snovanju, naravnih lepotam, vernosti in klenosti njenih ljudi ter še marsičemu drugemu. Zapeta je v sodobni, vendar vsem razumljivi pesniški govorici. Da bi njeno sporočilno jedro izluščil tudi tujec, je prevedena y angleški (Stanko Klinar, Irena Haffman), nemški (Valentin Klinar), italijanski (Sergej Šlenc), francoski (Maja Ficko) in ruski jezik (Janez Zor).
Fotografsko gradivo skuša pregledno podati presek skozi slovensko deželo, njene pokrajine, naravne in kulturne umetnostne znamenitosti in zanimivosti, utrip življenja in dejavnosti slovenskega človeka, poseljenega na pestrem svetu pod Triglavom. Stoletja mu je vdi-hoval svojo lastno podobo, po meri slovenske duše in življenjske trdoživosti. Štele je te razdelke, nazadnje zlite v skladno celoto, ki bi ji lahko rekli Slovenija in njeni ljudje, poimenoval: Alpska Slovenija, Osrednja Slovenija, Kraškoprimor-ska Slovenija, Spomeniki kulture, Prestolnica Ljubljana in Gospodarstvo. V njih se zrcali
vse tisto, kar je bilo dano slovenskemu človeku oziroma si je moral izbojevati, ustvariti z lastnimi rokami in umom. Razdelke razmejujejo prevodi v tuje jezike.
Fotografije spremljajo kratka, značilna, lahko bi rekli Ste-letovska besedila, ki mestoma podajajo osnovno informacijo in se spet sproščujoče oddaljujejo od nje, kadar je avtor začu-
til, da morata spregovoriti »srce in duša«. Dodani so še kratki prevodi v angleščino.
Monografija je lep tiskarski izdelek tiskarne Jože Moškrič iz Ljubljane, v božičnem in novoletnem času pa bo razveselila marsikatero slovensko oko in srce. Lahko bo tudi lepo božično in novoletno darilo.
JOŽE PAVLIC
PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRŽENJE IN INTELEKTUALNE STORITVE
MIFOR, d.o.o. Vilka Rožiča 4 Kamnik
Razpisujemo naslednja delovna mesta:
modeliranje in krojenje usnja tapetniška dela
Od kandidatov pričakujemo:
- srednjo ali poklicno šolo ustrezne smeri
- najmanj eno leto delovnih izkušenj na tovrstnih delih
Cenjene prijave pošljite v 8 dneh na naslov firme.
Janez Kosmač: Motiv iz starega Kamnika
Zveza kulturnih organizacij Kamnik VABIMO VAS...
Razstavišče Veronika, Kamnik
RAZSTAVA SLIK POLDETA MIHE LICA
Razstava bo odprta do 31. decembra 1993
Petek, 17. decembra 1993, ob 18. uri
Osnovna šola Stranje
PESMI ZA PRAZNIK
Koncert učencev - pevcev in glasbenikov OŠ Stranje Petek, 17. decembra 1993, ob 19.30 url
Osnovna šola Tunjice
KONCERT TUNJIŠKEGA OKTETA IN MEPZ ŠENTVIŠKI ZVON
Zborovodkinia Tunjiškega okteta Ana Štele in zborovodja Šentviškega zvona Karel Leskovec
Soboda, 18. decembra 1993, ob 19. uri
Kulturni dom Srednja vas
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA PREBOLD Zborovodja Matjaž Kač
Torek, 21. decembra 1993, ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik GLASBENE ISKRICE
Nastop najmlajših učencev Glasbene šole Kamnik za najmlajše poslušalce
Ponedeljek, 27. decembra 1993, ob 20. uri
Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik
TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE - KAMNIK
Dirigent: Aleksander Spasič Vstopnina: 500,00 SIT
Četrtek, 6. januarja 1994, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
LIKOVNO SNOVANJE SILVA TERŠKA
Odprtje razstave - večer z avtorjem in njegovimi gosti
Razstava bo odprta do 16. januarja
Četrtek, 13. januarja 1994, ob 19. uri
Galerija Majolka, Kamnik
OD MISLI IN BESED K LIKOVNI IN ZVOČNI GOVORICI
Dragotina slovenske likovne umetnosti kot izziv znanim osebnostim
Četrtek, 13. januarja 1994, ob 17. uri
Dvoranica nad Galerijo Miha Maleš
IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET
Srečanje za predšolske otroke od 4. leta starosti dalje, tokrat na temo KLOVN IN PEVEC
VABLJENI!
Predstavljamo vam novega glavnega in odgovornega urednika Franca Svetelja
Pravično zrcalo iz besed. <
Franc Svetelj je Kamničan. To je tista najboljša lastnost, ki bo z ljubeznijo do domačega kraja ob dolgoletnih novinarskih izkušnjah oblikovala delo pri pripravi novih številk Kamniškega občana v prihodnje.
Kdaj že seje Franc Svetelj srečal z novinarskim izzivom! Bilo je pred dvajsetimi leti, koje postal urednik tedanjega kamniškega časopisa. Sedem let je opravljal to delo; mnogo spominov je ostalo nanj: spominov na dogodke, zanimive ljudi in na srečanja z njimi. Gostovanj Lire na tujem se spominja in še marsičesa drugega. Kako veliko priznanje so poželi kamniški pevci na tujem, ko je bila pevska govorica zgovornejša od jezikov, ki niso šli skupaj: pesem je podrla mednarodne in jezikovne ovire!
Sogovornik se tudi spominja, kako so časopis v Kamniku nekoč izdali celo v barvah! Julija leta 1971 je bilo, ob občinskem prazniku, se spominja, ko so v Kamniku odpirali novo Stolovo tovarno ob Korenovi poti.. Seveda sojo v barvah natisnili celo na naslovnico. Bila je pomembna kamniška pridobitev!
Spominov je mnogo, vseh se ne da strniti v skopi čas enoumega pogovora. Tega je z našim novim glavnim in odgovornim urednikom FRANCEM SVETEIJEM opravil novinar MATJAŽ BROJAN.
Časopis ima v Kamniku dolgo tradicijo! Kamniški občan,, katerega glavni in odgovorni urednik ste postali, je nadaljevalec te tradicije...
Tradicija časopisa v Kamniku sega najmanj 100 let v preteklost, ko so se naši predniki lotili izdajanja časopisa KAMNIČAN. To je bil zanimiv poskus časnikarstva, ki je danes imenitna priložnost za obujanje vsakršnih kamniških tradicij. Po drugi svetovni vojni je nekaj časa izhajalo glasilo Glas Komune; bilo je ciklostirano in tiskano v 300 izvodih. Kmalu potem pa se je seveda pojavila potreba, da bi Kamnik dobil uradno in povsem regularno glasilo. Tako je bil 1. januarja 1962 ustanovljen KAMNIŠKI OBČAN. V začetku smo ga izdajali v 3500 izvodih, bil pa je mesečnik. Zaradi potreb smo naklado kasneje povečali, pa tudi štirinajstdnevnik je že kar dolgo časa.
Kakšno mesto ima kamniški časopis med prebivalci kamniške občine? Bi ljudje težko shajali brez njega?
Na to vprašanje lahko odgovorim pritrdilno: ljudje bi težko shajali brez njega! Kadar ne izide pravočasno (to se je v preteklosti sicer dogajalo zelo redko), ga ljudje zelo pogrešajo. Navsezadnje je to njihov najbližji časopis, v njem je njihov življenjski utrip, novice iz njihovega okolja in iz sveta, ki jim
je blizu.
Reči moram, da je teh lokalnih novic še premalo. Ker jih osrednji in glavni mediji ne prinašajo, je seveda po njih tudi največ povpraševanja. Naša velika naloga je, da zadostimo potrebam in povpraševanju prav po teh novicah. Navsezadnje: to je naš, kamniški svet!
Ko sem nedavno prebiral naš časopis izpred dvajsetih let, ko sem bil še njegov urednik, sem razbral, da smo navidez drobnim, a za ljudi pomembnim stvarem posvečali več pozornosti. Ljudje smo pač taki, da nam drobne, a za vsakogar dragocene stvari, pomenijo velikokrat več kot velike in navidez pomembne. Pri časopisu ne gre namreč za to, da so zabeleženi vsi veliki dogodki, ki jih je moč najti na več drugih mestih, pomembneje je, da objavljamo manjše, a za naše kraje in ljudi bistvene informacije.
Ker ste že dolgo časa pri časopisu, boste gotovo vedeli, kaj Kamničane zanima...
Prav gotovo. Najprej jih zanima Kamnik in vse, kar je z njim povezano. Vsi dogodki na Kamniškem so gradivo za objavo v našem časopisu. To zadeva mesto Kamnik in prav vse kraje in ljudi, ki tod žive. To pa nikakor ne pomeni, da se moramo zapirati v ozke, krajevno določene meje in v vsebino, ki iz tega izhaja. Pogled k sosedom v nobenem pri-
Uredništvo Kamniškega občana vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem sodelavcem in bralcem.
LEP BOŽIČ IN SREČNO >94
12x7
ODLOČEN KORAK I LITO UM
-trgov/na
naf up
»Minit   mm "
tel. 831-502
ina
gastronomija po meri
DELIKATESA SONČEK
KIDRIČEVA 29 KAMNIK
mera ne more škodovati! V takem ravnanju ljudje lahko primerjajo svoj položaj s položajem pri sosedih. To je dobro in v tem smislu bi bile lahko v našem časopisu dobrodošle nekatere širše teme. Zagotovim pa lahko, da je služenje nekemu splošnemu zanimanju naših ljudi naloga, ki je povsem na vrhu pred vsemi dragimi urednikovimi nalogami.
Kaj predvideva temeljna vsebinska zasnova, ki ste jo predložili kandidaturi za urednika?
Ta temeljna vsebinska zasnova je izdelana, skupščina pa jo je s podporo meni kot uredniku tudi že izkazala. Sicer pa ni nič bistveno novega v njej: izhaja pač iz samega odloka o ustanovitvi glasila Kamniški občan. Temeljna zahteva tega dokumenta je, da se občane obvešča o vseh dogajanjih v občini, da je tribuna občanov in vseh, ki tu živijo. To je mesto, ki je na nek način ljudem ogledalo v besedah. Poudariti želim - pravično ogledalo!
Menim, da je treba tudi v prihodnje nadaljevati to, kar smo nekoč že počeli: v časopisu bi morah vnovič obuditi v življenje prakso objavljanja pogovorov z zanimivimi Kamničani. Takih, za Kamnik pomembnih ljudi, je veliko, njihovo znanje, izkušnje in vedenje o naši zgodovini so dragoceno tkivo naše identitete; nanju smo v izdajanju časopisa doslej močno pozabljali!
Zato nameravamo objavljati pogovore z njimi, njihova mnenja, pobude in predloge. Prav mnenja takih ljudi, ki so temelji kraja, so lahko dragocena vzpodbuda, da se stvari marsikje premaknejo. Navsezadnje pa so taki pogovori tudi priložnost, da Kamniku ohranimo zanimiva pričevanja o njegovi zgodovini.
Gotovo imate tudi kako povsem novo zamisel, ki jo boste vnesli v uredniško delo.
Časopis nikakor ne sme biti krivičen do kateregakoli kraja v občini. Prav zato želim, da bi informacijsko »pokrili« področje celotne občine. Žal pa je to delo, ki ni nikoli dovolj dobro opravljeno in nikoli končano!
Poleg tega bo treba zagotoviti v prihodnje več komentatorjev, polemik, uvodnikov, glos, analiz... K temu delu želim povabiti tiste, ki se na različna področja dobro spoznajo in so strokovnjaki za posamezna področja. V mislih imam znanstvenike, gospodarstvenike, delavce v kulturi, novinarje in druge. Takih ljudi je v Kamniku mnogo. Žal mi je le, da jih je velikokrat težko pripraviti do tega, da bi se lotili pisnega sodelovanja. Močno upam, da bomo uspeli pridobiti njihovo pomoč pri ustvarjanju našega Časopisa.
Kaj pa nove rubrike?
Najprej nameravam začeti objavljati novo rubriko »IZ NAŠIH KRAJEV«. V njej bomo pričeli objavljati prispevke o delu naših krajev. Prizadeval si bom, da bo v njej našel prostor za svoje teme prav vsak naš kraj. V tej rubriki ne bodo manjkale informacije o delu in življenju naših ljudi tudi iz najbolj oddaljenih kotičkov naše občine. Ob tej priložnosti vabim ljudi iz vseh krajev, da se oglasijo. Pogovorili se bomo!
Kaj pa polemičnost? Prav hudo dobrega zdravja polemičnost v »Kamniškem občanu« doslej ni bila...
S tem se strinjam! Bil pa je - kakršenkoli je že bil - ves čas odprt za kritike, polemike in polemične poglede. Vendar moram pri tem reči, da je v zadnjem času prišlo do čudnih oblik sicer polemičnega pisanja, ki je bilo žaljivo in na nedopustno nizki civilizacijski ravni. Izrodilo se je v žalitve in poniževanja človeškega dostojanstva, problemi pa so v glavnem ostajali ob strani. Časopis gotovo ni namenjen osebnemu obračunavanju. Vsak problem lahko kritično ocenimo tudi na drage načine, tako da se pri tem ne žali človeško dostojanstvo. Glede polemičnih člankov bo v tem smislu naravnana tudi uredniška politika.
Kot urednik torej želite prispevati k zajezitvi čudnega in neprijaznega načina obračunavanja preko časopisa...
Tako je! Ljudje take ravni, z obračunavanji, kot se je kazala v dosedanjem časopisu, preprosto ne marajo! Časopis ni in ne more biti sredstvo obračunavanja!
So pisma bralcev prava oblika?
Da. Prav zato, da bi preprečili tako zasnovano obračunavanje, pri tem pa bi različno mislečih ne onemogočili, bomo pričeli objavljati novo rubriko Pisma bralcev. V njej bo lahko, seveda na prostorsko določenem delu časopisa, vsakdo mogel spregovoriti o svojih stališčih in pobudah. Dolžino takih prispevkov bomo omejili na eno ali dve tipkani strani, tako pa se bo lahko oglasilo mnogo več ljudi.
Še nekaj je: objava bralčeve-ga pisma ne pomeni stališča uredništva; zato bo moral za vsakim prispevkom s svojo odgovornostjo stati pisec sam. Objava vsakega, prispevka z imenom in priimkom bo seveda pomenila za konkretnega pisca tudi povsem konkretno odgovornost.^.
Kamnik je gotovo velik izziv za vsakega novinarja... Tem za objavo ne bo primanjkovalo?
Čisto zagotovo ne! Najpomembnejše bodo seveda še naprej skupščinske teme, delo izvršnega sveta, gospodarskih organizacij, podjetnikov in drugih. Te objave bodo pomenile vsebinsko zelo širok okvir člankov. Naslednja stvar, ki je za Kamnik tudi zelo pomembna, je kultura. Prav kultura je eno najbolj prepoznavnih kamniških področij in v slovenskem merilu za našo občino morda najbolj uveljavljajoče področje. Kulturnih dejavnosti (glasbenih, zborovskih, dramskih, likovnih in drugih) je v Kamniku toliko, da bomo z njimi pokrili v vsaki številki najmanj eno stran časopisa...
Neposredno pred volitvami smo...
V izhodiščih uredniškega dela, ki sem ga predstavil skupščini, sem zapisal, da bodo stranke v časopisu povsem enakopravno predstavljene. Prispevke bomo glede dolžine omejili. Vsem bomo omogočili povsem enake pogoje objave, da se enakovredno pojavijo na straneh kamniškega časopisa. Pri tem si bom karseda prizadeval, da bom pri uresničevanju tega dosleden. Tudi sicer mislim, da mora biti uredniška politika nadstrankarska in odprta.
Kaj storiti, da se bo ob pomoči časopisa lahko uveljavljala tudi tradicija starega Kamnika?
To je prav tako pomembno področje našega dela. Ko sem bil v letih 1968-1974 urednik tega časopisa, sem privabil k sodelovanju nekatere ugledne kamniške občane, celo najbolj znane ljudi iz Kamnika. Tak sodelavec je bil pokojni prof. Ivan Zika, ki je ob 750-letnici mesta pripravil zapis v več nadaljevanjih o zgodovini kamniških dobrodelnic, pisal je o t.i. »špitalih« in o marsičem, kar je danes odmaknjena zgodovinska tematika. K sodelovanju smo pridobili znanega slovenskega strokovnjaka za govorništvo dr. Frana Vatovca, ki je prav tako v več nadaljeva-_ njih obudil v časopisu svoje'' spomine na Kamnik, na svoja srečanja z generalom Rudolfom Maistrom, Radivojem Pe-terlinom Petruško in drugimi... Tudi v prihodnje želim na tak ali podoben način oživljati tradicije starega Kamnika ...
Kako bi lahko pomagali preko časopisa turizmu, obrti, planinstvu, muzealstvu...
Prav v teh časih v Kamniku razpravljamo o strategiji turističnega razvoja in ljudje bi morali te perspektive dobro poznati... Časopis lahko veliko pomaga pri vzpodbujanju vseh pomembnih področij, posebej to velja za vzpodbujanje dela tam, kjer ljudje delajo prostovoljno. V mislih imam turistična, hortikulturna, ekološka društva, krajevne skupnosti in druge skupine, kjer so skupaj delavni ljudje...
Kakšna naj bo vloga uredniškega odbora?
O tem smo se s predstavniki različnih strank veliko pogovarjali. Uredniški odbor ne bo strankarsko sestavljen. Sestavljen bo po delovnih področjih, da bodo posamezni člani zadolženi za konkretna področja. Da bomo to dosegli, bomo nekoliko dopolnili sestavo uredniškega odbora.
Kaj pa zunanji videz časopisa? Boste poskrbeli tudi za drugačno likovno podobo časo-
Tudi! Zadal sem si nalogo, da spremenimo tudi videz časopisa. Ta naj bi bil nekoliko sodobnejši. Če bo prišlo do spre-
membe tiskarne, bi to nalogo najhitreje uresničili. Menim, da mora časopis nekaj prispevati tudi za uveljavitev kamniškega mesta...
Se kot urednik zavedate pasti, ki vam jih prihodnost prinaša?
Tega se prav dobro zavedam! To tveganje je povezano s funkcijo urednika. Na eni strani si pod »lupo« tistih, ki želijo, da se njihovi kritični prispevki čim manj spreminjajo, na dragi pa tistih, ki so zaradi takih objav prizadeti. To delo, četudi se zdi, ni prijazno! Gre za to, da znaš stvari organizirati tako, da ne ravnaš proti kodeksu novinarske etike in splošnoveljavnih družbenih načel. Ob tem ne smeš ustvarjati nekakšne cenzure.
Mi pri Kamniškem občanu si bomo prizadevali, da se bodo problemi vendarle obravnavali na strpen način... Pri tem pričakujem podporo, kakršne sem bil deležen ob izvolitvi. Zavedam pa se, da čas prinaša mnogo perečih vprašanj, tudi neprijetnih, tako da naloge niso lahke. Pri tem obljubljam pošteno delo in največje prizadevanje, da se cilji, o katerih govoriva, v resnici dosežejo.
Kaj pa jezikovna podoba časopisa?
To je naloga vsakega uredništva, tako seveda tudi naša. Poskrbeli bomo, da bo nad jezikovno podobo Kamniškega občana bdelo budno oko jezikoslovnega strokovnjaka. Lep jezik je torej tudi naš cilj.
Kako bo z roki izhajanja?
Kamniški občan slej ko prej ostaja štirinajstdnevnik. Izhajali bomo praviloma na 16. straneh, tako bo vse leto, razen v avgustu. Takrat je časopis na dopustu, kot vsa leta doslej.
Kaj je, novi glavni in odgovorni urednik, vaša največja želja?
Najbolj si želim velikega števila sodelavcev. Naj bo tole povabilo k sodelovanju: vabim vse, ki jim je časopis pri srcu, da s svojo ustvarjalnostjo pripomorejo k njegovi boljši vsebini in lepši podobi. Kamnik si to zasluži!
Prav tako vabim vse poslance občinske skupščine, člane izvršnega sveta, odgovorne v krajevnih skupnostih in drage, da o posameznih perečih vprašanjih oblikujejo svoje poglede, mnenja in stališča. Čimveč sposobnih ljudi bomo pritegnili k delu v Časopisu, boljši bo!
Misel za konec...
Naj bo časopis rezultat naših skupnih prizadevanj. Vsi, ki znajo pisati, naj najdejo v časopisu svoj prostor! Ljudje Kamnika imamo lepo priložnost, da uveljavimo svoj kraj in storimo velik korak do boljšega časopisa. Ta naj bo pošteno ogledalo življenja, ljudi in časov, kakršne pod planinami živimo.
Pogovarjal se je M. BROJAN
Naša anketa
V letu 1994
Naše glasilo Kamniški občan vsakokrat ob iztekajočemu se letu pripravi krajšo anketo med naključno izbranimi občani. Tokrat nas je zanimalo, kako so ljudje preživeli 1993 leto, s kakšnimi problemi so se srečevali, predvsem pa so nas zanimale želje, ki naj bi se jim uresničile v letu 1994. Anketirance smo vprašali tudi to, kje bodo preživeli najdaljšo in najbolj noro noč v letu.
Francka Burja, Srednja vas.
Leto 1993. je bilo na splošno zelo težko, gospodarstvo peša, mnogi so izgubili zaposlitev ali pa so na daljšem čakanju. Tudi moj sin je ostal brez dela. Problemi v družinah se večajo, težava pa je tudi v negotovosti jutrišnjega dne.
odgovorni pri nas bolj skrbeli za gospodarske probleme, ne pa dajali prednost politiki. Odpirati bi morali več delovnih mest, da bi ljudem zagotovili delo.
Vsem želim zdravo in uspešno leto 1994.
Irena Jeras, Kamnik
Gospodarske težave so velike, vendar menim, da se je situacija v letu 1993 rahlo izboljšala. Ljudje si želijo utrditi zaupanje, ki je bilo že močno omajano. V današnji gospodarski stvarnosti se mora vsak sam znajti, kar ima prednost pred znanjem. Med ljudmi ni iskre-
Za leto 1994 si želim, da bi brezposelni dobili zaposlitev, zlasti mladi, saj ne moremo pričakovati boljše prihodnosti, če bo gospodarstvo nazadovalo.
Pri nas v KS Srednje vas nimamo posebnih problemov in lepo uresničujemo dogovorjene naloge.
Novoletno noč bom preživela doma, v krogu družine, tako kot vedno.
Janez Gostič, Vrhpolje
Z letom 1993 sem še kar zadovoljen. Oba z ženo kot upokojenca nekako rineva naprej, le zdravje včasih ponagaja. Za 1994 leto si želim, da bi se gospodarske razmere vsaj nekoliko uredile, predvsem pa, da bi
nih odnosov, ni prijaznosti, vsak hiti po svoje. Prav izboljšanju odnosov med ljudmi bi dala prednost.
Za leto 1994 želim, da bi ohranila vsaj službo, želim si zdravja, tako tudi družini in vsem ljudem. Želim si, da se okrepi zaupanje. Praznovala bom doma.
Ivo Rostan, Kamnik
Za leto 1993 so značilne strankarske razprtije, ki so imele prednost. To ni obetavna
napoved za prihodnje leto. Kamnik kot mesto bi moralo biti še bolj urejeno in organizirano, Velika planina bi morala dobiti pravo turistično podobo. Gospodarska vprašanja so bila zapostavljena povsod, ne samo v Kamniku. Osebno si želim za leto 1994, da bi mnoga odprta vprašanja reševali intenzivneje, želim zdravje svoji družini in vsem ljudem. Tudi v naslednjem letu bom obiskoval gore, če mi bo zdravje služilo. Z ureditvijo Velike planine bi na no-« vo dobilo delo vsaj 50 ljudi. Vsem srečno!«
Silva Ocepek, Suhadole
Doživeli smo težke čase. Problemi so se kar kopičili. Sem zaposlena, toda mnogi so izgubili delo. Opažam, da pri nas dajemo premajhen poudarek ekološkim problemom, ki bistveno vplivajo na naše življenje. Vojna v naši soseščini je prava norost. To je zelo boleče in skoraj ni mogoče verjeti, da se kaj takega sploh dogaja.
Za letu 1994 si želim, da bi se ljudje med seboj bolje razumeli in spoštovali. Smo preveč skregani in se skoraj ne poznamo.
Vsem želim srečno prazno-
vanje. Kje bom preživela novoletno noč, pa se še nisem odločila.
Srečo Staro vasnik, Podstu-denec
Letošnje 1993. leto smo preživeli zelo slabo v gospodarskem in političnem pogledu. Urejanje gospodarskih problemov poteka prepočasi, zlasti privatizacija, premalo je narejenega za oživitev, zato je toliko brezposelnih. Moja največja želja za leto 1994 je, da bi v tem času dobilo kar največ ljudi zaposlitev, da ne bi bilo več odpuščanja delavcev. Če bomo to
dosegli, bodo rešena tudi ne šteta druga vprašanja.
Novoletne praznike bom preživel doma v družinskem krogu.«
Res je anketa zajela minimalno število anketirancev, vendar pa je očitno, da je vsem osnovna skrb sedanjost in še bolj prihodnost. Vsi- občutijo težo bremena na svojih ramah, ne poznajo pa možnih rešitev. Navzlic vsemu pa vsi želijo čim prejšnjih premikov na bolje. Že to pa je dobro znamenje. Ljudje niso otopeli, ampak si želijo, hkrati pa tudi zahtevajo ustrezne rešitve.
Bralcem Kamniškega občana vsi želijo vse lepo in uspešno 1994. leto, pospremljeno z boljšimi gospodarskimi razmerami in osebnim zadovoljstvom. STANE SIMŠIČ
TRG0VS)(0Ppl)dETJEN
SUMfl&POTT
TRGOVSKA HIŠA »HIP. DUPLICA
tel. 812-332
DROGERIJA ANDREJA
IN
DELIKATESA PETRA
VELIKA PREDBOŽIČNA RAZPRODAJA DO 50% CENEJE
VSAK TOREK PA STE DELEŽNI ŠE 10% POPUSTA V BLAGU.
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE.
Nakratko
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b, 61230 Domžale tel.: (061) 721-739 in 712-059 tel./fax: 713-288
Kolektiv SAM-a želi VSEM kupcem in poslovnim partnerjem
VESEL BOŽIČ ter SREČNO NOVO LETO 1994.
Nudimo vam OD 5% DO 10% BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST za večji del gradbenih materialov.
OBIŠČITE NAS! SE PRIPOROČAMO!
Prodaja zemljišč na Perovem
Vsa zemljišča je Stanovanjska zadruga kupila izključno z lastnimi sredstvi. Ves plačilni promet pa je šel preko sklada stavbnih zemljišč. Ker je Stanovanjska zadruga zagotovila vsa potrebna sredstvaza pridobivanje zemljišč, je sklad ta zemljišča 26. 6. 1990 in 15. 7. 1992 prenesel neodplačno na Stanovanjsko zadrugo. Za prodajo parcel torej odgovarja upravni odbor Stanovanjske zadruge, je med drugim rečeno v poročilu za občinsko skupščino o gospodarjenju z zemljišči v soseski B-8 Zgornje Perovo, ki_ga je pripravil upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč, podpisal pa ga je njegov predsednik Milan VVindschnurer.
Zadnja licitacija teh zemljišč je bila opravljena v skladu z zakonom, vendar je vprašanje, če je prodaja vseh zemljišč v paketu res boljša od posameznih. Ker Sklad ni sodeloval v postopku prodaje parcel, UO sklada predlaga, da skupščina poročilo sprejme, v nasprotnem primeru pa naj skupščina poda zahtevo, da zadevo prevzame javni tožilec. O stališču občinske skupščine do tega poročila pa prihodnjič.
Največ za komendsko šolo
Od januarja do konca septembra je bilo iz občinskega proračuna porabljenih za investicije 57 milijonov tolarjev, kar je malo manj kot desetina celotnih proračunskih sredstev. Več kot polovica tega denarja je šlo za naložbe v šolstvu, v glavnem za gradnjo šole v Komendi. 16 milijonov ali slabo tretjino vsega investicijskega denarja je morala občina odšteti za odplačilo posojila za nihalko na Veliko planino, 4,25 milijona SIT so dobile krajevne skupnosti, 2,36 milijona so znašala odplačila posojil za komunalno dejavnost. Kulturi je bilo določeno 823.000 tolarjev investicijskega denarja, ki je bil namenjen za obnovo stranskega trakta gradu Zaprice, za restavratorska dela na Malem gradu itd.
Tudi v Bistričici vlečnica
Čeprav žičnice na Veliki planini kljub snegu še mirujejo, pa je povsem drugače v dolini Bistričice. Mladi smučarji in sankači so zelo veseli prenosne vlečnice, ki jih potegne na bližnji hrib. Prizadevni domačin Pavle Hrovat jo na smučišča pripelje kar s samokolnico, ki mu potem služi tudi za končni steber. Čeprav potegne le 150 m daleč, je vendarle dovolj za smučišče pod Rojo. Se eno posebnost ima ta vlečnica, vozi namreč kar brezplačno. Seveda pa se lastnik ne brani kakega tolarja, če mu ga kdo od staršev pokloni za porabljen bencin.
Škoda, da svoje zamisli o vlečnici na Gradišče na začetku doline lastniki že nekaj časa postavljenih drogov še niso uresničili.
KD Šmarca - odpravnina ali streha
Šmarski kulturni dom je postal pravo središče kulturnega ini družbenega življenja. V njem so našli svoje prostore poleg kra--jevne skupnosti še oddelek Sonček iz kamniškega otroškega vrtca, knjižnica in fotograf. Vsako sredo pa se v prostorih kulturnega doma dobivajo tudi dekleta na vajah aerobike. Krajevna skupnost je letos obnovila tudi streho na delu stavbe, v kateri sta tudi dve stanovanji. Sedaj se v Šmarci sprašujejo, ali bo k tem stroškom primaknila kak tolar tudi občina, ki je tričetrtinski lastnik obeh stanovanj. Seveda pa na občini k temu ne pozabijo dodati, da bi krajevna skupnost potem morala prispevati svoj delež odpravnine za izpraznjena stanovanja.
Modro bele ulične table v mestu
Kranjski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je kamniškemu izvršnemu svetu predlagal dva osnutka fasadnih uličnih tabel v starem mestnem jedru Kamnika.
Predlagajo, naj se zaradi pomembnosti starega mestnega jedra, ki je razglašeno za kulturno zgodovinski spomenik, te table obarvajo v modro belem tonu (beli napisi na modri podlagi), ki je značilna mestna barva Kamnika.
Pravijo, da so izbrali takšen tip črk in številk, ki ustrezajo mestnemu ambientu starega mesta. Takšne table bodo samo v mestnem jedru. Nekoč so take table že označevale mestne trge in ulice.
Ker se nekateri sprašujejo, zakaj so na Glavnem trgu zamenjane tudi hišne številke, (npr. občinska stavba je imela preje številko 1, sedaj pa 24) nam je ing. Lado Holcar, direktor Geodetske uprave, pojasnil, da pravilnik o označevanju hiš zahteva, da se hišne številke na trgih označujejo v smeri urnega kazalca. Doslej pa je bilo obratno. Na Glavnem trgu bo številko 1 nosila hiša, v kateri je Maleševa galerija. (fs)
LETO SPETSEJEZVRTELO, KREPKO GA SUNILI SMO VRIT, PRED OBLIČJEM JE IMELO TO LJUDSTVO NAJBOLJ LE - PROFIT!
SPODAJ NA RA VNINI »SLAMNIK«, TU POD HRIBI JE »OBČAN«, UUBO MESTO, DRAGI KAMNIK -CENTER REGIJE OSTAN'!
SPODNJI HOČEJO NAM VZETI, DA SMO GLA VNl TISOČ LET, CENTER HOČEJO IMETI, KI JE KAMNIKU PRIPET!
50 PODJETNIKI PODJETNI, PREKUPČEVA TI SPLAČA SE,
SE KUPČEK DELA BOU ZAJETNI; Z ROKAMI ZGUBO DELAŠ LE!
KOT GOBE RASTEJO TRGOVCI,
51 VSAK PRODAJATI ŽELI, ZLA TA MUZIKA SO NO VCI; A LE-TEH ŽE SKORAJ NI!
600 SE LJUDI NADEJA, DA JIM ZRASEL BO DOBIČEK, MALOKOMU PA SE SMEJ A SREČA IN PA POLN MOŠNJIČEK...
V VASENEM ČASE ZLATE OBETAJO SI OD SOLATE; DRUGI PA V BAZENU PRIHODNOST MALAJO VASENU...
A ČE PRAV IZKUŠNJA KAŽE: NAŠEL BOŠ PRIHODNOST ZLA TO Z DELOM PRIDNIM ŠE NAJLAŽE: ZŽUUI, KRAMPOM IN LOPATO...
NA OBVOZNICI GRADILI ŠE BOMO DOLGO, BOU IN BOU, DVE ČRPALKI PRIDOBILI, KIJIH ZGRADIL BO PETROV.
PRED STOLETJEM SO ODPRLI MUZEJČEKATA SADN1KAR; A ROJAKI, KAMNIK VRLI: ZA ZAKLAD - KOT DA NI MU MAR!
PRAZNIK BIL JE TAM NA FEŠTI GOSTO V FINIH STO IN STO! PA DOMAČI IN »FUREŠTI«. A ODTLUJE SPET TIHO...
BO STOLETJE SPET MINILO, DA SE ZDRAMIŠ, KAMNIČAN? IN ZAKLADOV DA OBILO IZ ŠKATEL SPRAVIŠ SPET NA DAN?
VELIKA PLANINA ČAKA, KDAJ ODREŠIŠ JO NADLOG, JE NALOGA TEŽKA, TAKA, DA BO LETO KOJ OKROG...
ŽIČNICA SE NIČ NE SUČE, IN TAM GORI VSE STOJI; KJE STE BRIHTNE, BISTRE BUČE KO JE TREBA - VAS PA NI!
ZIMA SPET SE JE STORILA, KOPA SE PLANINA V SNEGU, A NA ŽALOST BO MINILA-VOČITKIH,ZGUBAHINPA KREGU...
#
Kamniške novoletne
KOČNA JE ZADEVA HUDA, OKROG LASTNINE SE VRTI, VELIKO SO VLOŽILI TRUDA -USPEHA PRAVEGA PA NI!
STA VKA ŠOTOR NAM POSTA VI, SREDI KAMNIKA STOJI, PRIDEJO KA VBOJCI PRAVI... ČUDNO... JASNO PA ŠE NI!
KO SE TEPEJO MOŽAKI, V GOSTILNI SRED VASI, REZULTATI SO PAČ TAKI: CEL, BREZBUNK, NOBEDEN NI!
STARI GRAD NAD MESTOM IŠČE LAČNE, ŽUNESPOD' UUDl, KAMNIK SPODAJ JE KOTPIŠČE, KI POD GORO SE VALI...
REDKOKDAJ SE KDO ODLOČI, DA GRE NA GORO POSEDET, PRAZNO JE NAD MESTOM V KOČI: PEČENKE SO PA SAME SPET!
M* M
NOŠE NARODNE SO VGVANTIH SE UUDSKIH ZBRALE OD VSEPOVSOD... PREPIR SE VNEL JE TAM OŠTANTIH:
KJE STALI BODO-TAM AL' TOD?
IN PROSPEKTE SMO IZDALI, KARTE IN PA KATALOG... ŠE NAPRU SE BOMO KLALI, DA SE USMILI UUBI BOG!
KAJ PA ČE JE DOLGČAS TISTI? IN OB TEM RESNICA ZNANA: KAMNIČAN'A DO OBISTI KAMENJAJMO KOT KRISTJANA.
SREDI TRGA SIJE ZGRADIL OKROGEL ŠTANT (ŽE KDAJ!) OŠTIR!
ŽEJNI SE GA JE NAVADIL: VINČEK, ŠNOPČEK, TOČEN PIR!
KDAJ ŽE SO MAMUTA KOPALI, V ŽUPANJIH NJIVAH SPET JE MIR, KO BI LE POGOJE IMELI ZA KAK TENIŠKI TURNIR!
SO PLANINCI PRAZNOVALI, PRAZNIK STOTIH PRIDNIH LET... LEPO KNJIGO SO IZDALI: VES PLANINSKI V NJEJ JE SVET!
SONCE ŠE NAM VEDRO SIJE IN PRELEP JE TA NAŠ KRAJ: JE PRIVABIL MELODIJE, DOMAČE VIŽE SPET NAZAJ...
SO ZAKOPA VALI KOTLETE? IN STRAN METALI SO POTICE? KJE IMATE STRICE, TETE, KI SO KRMILI PRAŠIČE?
OKROGLA STVAR JE ZDAJ NAPOTI,
DOBA NJENA JE MINILA, PRIČE SMO NAPAKI, ZMOTI: VEČ NE BOŠ NAM KRAJ »KRASILA«!
SO PLANINE V NJU NA DLANI, DELO PRIDNIH ZLA TIH ROK, NA ZDRA VJE, VI PLANINCI ZBRANI,
NO VIH STO BO BRŽ OKROG...
V NOVEMBRU PESEM SE OGLAŠA,
TU SE V KAMNIKU ZELO, PESEM LEPA, PESEM NAŠA, KI ZA KAMNIK-TO JE TO!
VEČER ČETRTKO VJE RAZTEGNIL V MESTU NAŠEM SI S VOJ MEH; GLAS SE IZ KAMNIKA POTEGNIL PO VSEH MESTIH IN VASEH...
PRIVABILI POL DRŽAVE GLEDAT LEPI EUROCVET; SO SNO VE NAŠE ZDRA VE, OB ROŽAH SREČAMO SE SPET..
VSE PREJ KOT BISTRA VODA TEČE,
SE LENA, RJASTA VALI, KDOR KA TERO JEZNO REČE, BRŽ PO PRSTIH JO DOBI!
SMETI SMO K SREČI STRAN VOZILI;
VPRESTOLNOMESTONAM . GREDO,
KDAJ USLUGO BOMO POVRNILI? ŽALTEGA NE POVEDO!
ZRAK SMO SLAB DOSLU HUPAH,
JE ŽVEPLO SILILO NAM VNOS, PREMOGE BOUŠE V PEČ POSLALI
BREZ ŽVEPLA BOMO: KOS PO KOS!
POTEM POD HRIBI SPET BO PRIMA
IN ZA KUŠNITSPETBO ZRAK! KO PA NOVA PRIDE ZIMA, TURISTESPETBO VOZIL VLAK!
ČASOPIS BREZ ŠEFA IZHAJAL, JE OD PREPIRO V BIL SCEFRAN, ČLO VEKU ČLOVEK JE NAGAJAL RES SI VES VRAŽJI, KAMNIČAN!
GNOJNICA SE VEN IZLIVA, DA PO KAMNIKU SMRDI: JE Z NJO POLITA NAŠA NJIVA, GNOJNICE PA KONCA NI!
ČUDNO SE PERILO PERE, VSIMEČUO POVPREKSIVFRIS! KAMNIČAN NERAD ŽE BERE SVOJ NAJUUBŠl ČASOPIS...
MEH JE VIDEA PRAV GLASEN, V DECEMBRU VEDNO JE LEPO, MESEC TOPEL, SREČEN, ŠPASEN, MRZEL TOKRAT JE HUDO!
NA KONCU OD SRCA SPREJMITE ISKRENE, SRČNE, DRAGE ŽEUE, V BOUŠI JUTRI VERJEMITE: JEZA ŽALOSTJO - VESEUE!
OBILO TEGA BOSTE IMELI, ZDRAVJA, SREČE IN VESEUA, KAR NAJ BOU BOSTE ŽELELI, SO ŽEUE VERE, SAŠE IN SVETEUA!
S KOZARCEM V ROKI IN BREZ ROŽ:
S PERESOM VOŠČIM, KAMNIČANI! SREČNO!!
JANJA T. AMBROŽ! (Kdor ve, ta ve)
0
Pet predlogov za Napajalnik
Ker vsi komaj čakamo, da prizkusimo najnovejšo mestno pridobitev — Napajalnik sredi mesta, katerega obratovanje zadržujejo povsem banalni vzroki organskega značaja, vam v skrbi za skupni blagor podajamo naslednje predloge, ki med drugim poudarjajo tudi neverjetno sožitje Napajalnika z neposredno okolico:
1. Pri zauživanju tekočin, predvsem večjih količin nizkokvali-tetnih substanc (brizganec, pivo...), pride v človeškem organizmu do potrebe, ki se strokovno imenuje mala potreba ali s...
mm
2. Staro modno reklo pravi: »Kdor pije sam - umre sam.«Iz tega se je rodilo nekoliko mlajše, ki pravi: »Noben Slovan ne š... sam!« Toda ker pred zaužitjem večje količine omamnih substanc še nismo tako sproščeni,
3J\
3.....potrebujemo kak intimnejši kotiček. Žal je rešitev strogo
sezonskega značaja, kar nam ne nudi trajnejše rešitve problema. Sprejemljivejša je možnost, da v bližini stoječega...
-		
t 1 i •—«-^		% -J-k
^WC T5A.ME	C	
4. ... objekta postavimo špansko steno, kar nam omogoči tudi opravljanje potrebe, strkovno imenovano veliko potreba. Hkrati se s to rešitvijo izkoristita tudi ribici, ki odslej opravljata higiensko funkcijo.
5. Peti predlog pa je predvsem ekonomična in ekološka rešitev. Vsi vodi vodijo v skupinski zbiralnik samoogrevalnega toplovoda, iz katerega se dobro ohlajena tekočina vrne nazaj v točilno pipo. Tokokrog je sklenjen. §£IT
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Domžale, Ljubljanska 72
VOSCl
vsem varčevalcem in drugim Kamničanom vesele božične praznike in srečno 1994
Plečnikova vizija osrednjega
Kamnika
Kako dragocen je prostor osrednjega Kamnika, se je zavedal tudi veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je za ta predel že leta 1956 izdelal študijo, žal nikoli upoštevano, kaj šele realizirano.
Med drugim je v pismu Pred-sedništvu Mesta Kamnik predlagal: »... na mestu neznosne Us-njarne ustoličenje šole obrti...« Ta »neznosna usnjarna« je stara Knafličeva usnjarna, danes izmed vseh neznosnih stavb, ki so jih nespametni načrtovalci in oblastniki postavili v ta prostor, še najbolj znosna.
V študiji je vidno, da si je Plečnik osrednji predel Kamnika zamislil kot elitno četrt z vilami, velikimi vrtovi in že omenjeno obrtniško šolo, postavljenimi med takrat še obstoječi Žajspoh in Kamniško Bistrico, hkrati pa je na vzhodnem pobočju Malega gradu predvidel dostop do kapele in gradu. Posebej zanimiv je Plečnikov odnos do prostora, ki
ga obravnava kot nedeljivo celoto, kar je vsekakor treba upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju.
Problematika ureditve mesta je spet močno aktualna, kajti industrija se seli iz mestnega osrčja; treba ga bo skrbno zapolniti s preudarno izbrano in dolgoročno usmerjeno dejavnostjo, ki bo ne samo napolnila zdaj neprimerno izkoriščeni in močno iznakaženi prostor, temveč naj bo nova namembnost osrednjega Kamnika kakovostna pridobitev za življenje in utrip celega mesta.
O aktualnosti Plečnikove študije nam priča tudi ne preveč posrečena rešitev, ki si jo je mogoče ogledati na javni razgrnitvi v stavbi Skupščine občine Kamnik v drugem nadstropju. ____
Predvsem nam je Plečnikova študija lahko opozorilo, kako pomemben in pozornosti vreden je prostor, kjer za zdaj še domujejo Utok, Alprem in klavnica.
IZTOK ČEBASEK
^uStl&Hiflvii ffnh lil
P"" 8*»5<L_
atitniH___»
Ji
^fiititrjri/ /a Ca -nt-tuava lAM<ttrrta,hvayii)*Tii.4ij?arfif{i lftt>/&M itthCittul foli 0^>^-~ t&ftJ<(a(j* pa.~
tleCfi sfernil
a...<K,  OS M
■m
7
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1994
vam želi
s Kidričeve 20.
Mifor, d.o.o.
Glavni trg 20 Kamnik
PODJETJE ZA PROIZVODNJO. TRŽENJE IN INTELEKTUALNE STORITVE
mir Tor
61240 KAMNIK, Vilka Rožiča 4 talBfon 061/811 057, 811 871
Odprto od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sredah od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM VOŠČIMO
l utrli LO 1:10(
ttf kWUOCOM PLFČMIKA
' t * o1***
Delo Rdečega križa
Rdeči križ Kamnika sprotno rešuje vrsto odgovornih nalog in problemov. Med letom je bila namenjena posebna skrb naslednjemu:
— Begunci. Zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni si je našlo zatočišče v kamniški občini nad 1000 beguncev, od tega iz Hrvaške 302, iz Bosne pa 739. Vsi so dobili status begunca. Poleg njih je ta status ob zadnjem popisu, ki je trajal od 27. 9. do 30.10.1993, dobilo še 80 beguncev. Mnogi od njih so se vrnili ali našli namestitev v drugem kraju, še vedno pa je v naši občini približno tretjina tistih, ki so si pridobili status begunca. Ti, ki so ostali, so v privatni oskrbi. Rdeči križ vsem prebežnikom pomaga z živilskimi paketi. Prejemajo jih v določenih obdobjih, zagotavlja pa jim jih MOK in mednarodni Rdeči križ.
— Socialno ogroženi občani Kamnika. Zaradi vedno težjih gospodarskih razmer vse bolj raste število socialno ogroženih družin. RK Kamnik je med letom mesečno ali dvomesečno pomagal 410 družinam (več kot 1000 ljudem) z živili. Teh je v zadnjih mesecih zmanjkalo, zato težave naraščajo. Čeprav perspektiva dajanja pomoči socialno ogroženim družinam ni posebno ugodna, bo RK Kamnik kljub temu v sodelovanju s Centrom za socialno delo in patronažno službo razdelil pomoč 120 družinam, in sicer 15. decembra od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Delili bodo družinske pakete.
— Krvodajalstvo. Po podatkih občinske organizacije RK je v letošnjem letu darovalo kri že 1643 ljudi. Na krvodajalskih dneh je sodelovalo 1495 občanov in občank, posamično ali na poziv Zavoda za transfuzijo krvi pa jih je bilo še 148. Število krvodajalcev bo tudi v letošnjem letu rahlo v porastu in se ohranja na določeni višini. Pogoji za darovalce krvi se spreminjajo, vendar je RK uspelo prilagoditi poslanstvo novim razmeram, zato končni rezultati ne upadajo kot v mnogih krajih zunaj kamniške občine.
- Obiski. 1. novembra so Občinsko organizacijo RK Kamnik
obiskali predstavniki (2 članici) območnega Rdečega križa iz Trsta. Z delegacijo je prispela tudi -mobilna enota 10 članov, med njimi tudi en Američan. Zanimali so se za način razdeljevanja pomoči in za težave, ki pri tem nastajajo. Ob tej priložnosti so Rdečemu križu Kamnik ponudili dograditev hiše za begunce. Ponudba je bila oddana uradu za begunce v Ljubljani.
4. decembra 1993 je Rdeči križ iz Italije, Croce Rossa Italiana Corpo Delle infermiere Volanta-rie - Inspettorato Provinciale di Trieste, pripeljal pomoč za begunce, ki jo je spremljala posebna enota — Alpinini Sani t ar ia. Blago so s 3 tovornjakov (24 ton) najprej razložili v Ljubljani (40%), v Skofji Loki (35%) in nato še v Kamniku (25%). Pripeljali so veliko rabljenih oblačil, obutve, hrane, šolskih potrebščin in drugega. Del pomoči, ki je ta dan prispela v Ljubljano (12 tovornjakov) so odpeljali naprej v Zagreb.
Izdatno pomoč, ki jo je prejel RK Kamnik, so shranili v svojih skladiščih in bo razdeljena beguncem, ki so še vedno na Kamniškem.
Celotno spremstvo, tudi tisti, ki so odpeljali pomoč v Zagreb, se je pozno ponoči vrnilo v Kamnik in prenočilo v dvorani športne zveze Kamnik (stari zdravstveni dom). Vseh skupaj jih je bilo 68, le nekaj žensk in vodstvo, jih je prenočevalo pri Bun-dru. Skupna večerja, čeprav pozna, je bila v Planinki Kamnik.
V nedeljo 5. decembra se je dolga kolona tovornjakov, 15 po številu, vračala v Trst. Povedati je treba, da je bila ta enota zelo disciplinirana in urejena. S seboj so imeli tudi opremo za prenočevanje. Po njihovem odhodu so zapustili športno dvorano urejeno, tako, kot so jo dobili.
Poleg omenjenih aktivnosti je Občinska organizacija RK Kamnik v celoti izpolnila vse druge številne naloge, predvsem zaradi nesebične pripravljenosti aktivistov in drugih ljudi, da se vključijo v organizirane dejavnosti pod vodstvom RK.
STANE SIMŠIČ
obrtna. gradbena in trgovska zadruga
£iS ZOR^ DOMŽALE
Prešernova 33, MENGEŠ
Poslovnim partnerjem in prebivalcem občine Kamnik želimo prijetne božično-novoletne praznike ter, veliko sreče in uspehov v letu 1994.
Povabilo Župnijske Karitas Komenda
Božič se bliža, praznik rojstva božjega Sina. Vsi si želimo, da bi ga praznovali zdravi, srečni, v miru. Jezus se je rodil ubog, zapuščen od sveta, v odmaknjeni betlehemski votlini. Tudi med nami so ubogi, bolni, zapuščeni, ostareli, begunci, ljudje, ki jih tarejo mnoge težave, nadloge, bolezni. Tudi ti so del naše družbe, župnije, vernega občestva, so naše sestre in bratje v Kristusu.
Župnijska Karitas Komenda se bo pred božičem s skromnim darilom spomnila ostarelih oseb iz naše župnije in naših župljanov po bližnjih domovih. Rada bi jim prinesla vsaj delček božičnega veselja, jim pokazala, da so ne-pozabljeni del našega župnijskega občestva. Rada pa bi tudi obdarila tiste ljudi, ki živijo v naši župniji v največji stiski in ubo-štvu. Zato trka na srca vseh vernih, pa tudi drugeče mislečih lju- • di v komendski župniji, da jih odpro za bližnjega v stiski, za najstarejše župljane, za uboge med nami in svoj dar pustijo
v nabiralniku Karitas v župnijski cervki sv. Petra. Obenem pa prebivalce Komendskega prosi, da komendskemu župniku in dekanu Nikolaju Pavlicu oziroma tajniku župnijske Karitas Komenda Jožetu Kočarju st. iz Most pisno oziroma po telefonu 841-360 sporočilo posamezne primere največjega uboštva in resnične stiske ljudi iz naše župnije.
Župnijska Karitas Komenda vabi vse ustanove karitas v kamniški dekaniji, pa tudi župnije, kjer jih nimajo, naj prav tako ravnajo, če že niso. Naj nas o božiču ravno dobrodelnost in skrb za bližnjega v stiski prav posebej združi v prelepem doživljanju praznika Jezusovega rojstva.
Župnijska Karitas Komenda želi vsem komendskim župlja-nom in prebivalcem kamniške dekanije brez razločka s srčnim ter duševnim mirom napolnjeno praznovanje božiča, v novem letu pa obilje božjih milosti za duha in telo.
Kamniški utrip in božičnem času v adventu
Po številnih miklavževanjih od Motnika, Most, Črne, Tunjic, v Domu invalidne mladine... do izjemno dobro obiskovanega miklavževanja v samem Kamniku bosta na Kamniškem poleg »betlehemski luči« v letošnjem božičnem času še dve prireditvi. Tudi ti organizira Koordinacija katoliških organizacij v sodelovanju s krščanskimi demokrati.
26. decembra ob 15. uri, na praznik Sveta družine oz. na Dan neodvisnosti, prireja Medobčinska Karitas v Kamniku veliko dobrodelno prireditev, z naslovom »Vsi smo ena družina«. Nastopilo bo več znanih umetnikov! Predvidoma bodo to g. Miha Dovžan, ga. Jožica Kališnik, Bratje Poljan-šek, ga. Martina Bohte ... pa tudi otroški zbor pod vodstvom g. Ivice Ropaš, zbor »Cantemus«, ritmična skupina...
Kot že nekaj let prej pa bodo tudi letos okrog Svetih treh kraljev naše domove obiskovale »trikraljevske« skupine kolednikov. Darovi, ki jih te trojice zberejo, gredo v dobrodelne namene.
Kamniški Karitas, katoliški skavti ter krščanski demokrati vabijo vse občane k tem prireditvam z željo, da bi jim te pripomogle k lepo doživetemu praznovanju božiča, ne toliko na zunaj, temveč predvsem v naših srcih.
" MILAN VVINDSCHNURER
Otroci pričakujejo Miklavžev vlak, da jih bo odpeljal do Ljubljane
Miklavž prvič v Mostah
pri
Dobri škof Miklavž je 4. decembra ob 15. uri prvič obiskal majhne otroke v KS Moste pri Komendi (doslej jih je skupaj z otroki iz KS Komenda in KS Križ le v komendskem kulturnem domu). Nagradil jih je s primernimi darili, povedal pa tudi, kako naj živijo, ubogajo starše, si prizadevajo, da so pridni, pošte-
z versko (poučno in vzgojno) vsebino. Svetniški škof pa ni bil le radodaren, marveč tudi starcev-sko zvedav. Ob podeljevanju daril je nekaterim zastavil tudi vprašanje, na katero niso znali odgovoriti, čeprav bi skoraj morali znati, vse pa je pospremil z dobro besedo, mislijo, pripombo in dobrohotnim pogledom.
Za obisk sv. Miklavža so poskrbeli zavzeti člani KO SKD Moste, prav posebej pa France Štebe iz Žej. Skoraj je že kazalo, da ga ne bo, nazadnje pa je le uslišal prošnje mnogih otrok in prišel v telovadnico osnovne šole v Mostah. Otroci so mu bili zelo hvaležni in upajo, da tudi prihodnje leto ne bo šel mimo.
Ce
Miklavžev vlak
Nestrpnost in pričakovanje otrok, da se bodo popeljali z Miklavževim vlakom v Ljubljano, se je stopnjevalo. Že precej pred napovedanim odhodom je bila na železniški postaji v Kamniku zbrana velika množica, zlasti otrok in njihovih spremljevalcev. Mrzlo sobotno jutro 4. decembra ni zmanjševalo otroškega vrveža.
Prihajajoči vlak je oznanilo piskanje parne lokomotive, in otroci so ga prisrčno pozdravili. Pozorno so opazovali uniformirane spremljevalce. V vagonih je vrelo kot v panju. Otroci so se ozirali in iskali Miklavža. Ta se je kmalu prikazal skupaj s spremljevalci, ki so nosili darila. Odhod je pospremil še ognjemet KIK-a
Kamnik. Do Ljubljane se je vlak ustavil samo v Domžalah, kjer so vstopili še tamkajšnji otroci.
Vse male potnike je Miklavž obdaril, starejšim pa so postregli z bombončki. Po prihodu v Ljubljano je Miklavžev vlak nadaljeval pot proti Novemu mestu, Kamničani in Domžalčani pa so se vračali domov z drugim vlakom.
Za otroke je bil to enkraten dogodek, ki jim bo ostal še dolgo v prijetnem spominu, železnici pa gre zahvala za zamisel in njeno uresničitev. Otroci so jim hvaležni. Želijo si česa podobnega tudi ob drugih priložnostih.
STANE SIMŠIČ
Sveti Miklavž obiskal Dom upokojencev v Kamniku
Tudi letos je Dom upokojencev v Kamniku obiskal sv. Miklavž, ki je zagotovo najbolj priljubljen svetnik. Priljubljen ravno zato, ker prinaša darove, ki ponavadi niso dragoceni, (izjeme seveda so), ampak le simpatična manjša darila. Včasih je zvečer potrkal na okno, ko so otroci molili, ko pa so ga odprli, je bilo tam vse polno dobrot (suhih jabolk, hrušk, lešnikov, orehov, v premožnejših hišah še veliko več). Če so bili otroci poredni, jim je prinesel šibo miklavževko. Z darili
Klobčarjevi otroci so z mamico Marjanco navdušeno spremljali Miklavžev sprevod po Kamniku. (V. M.)
ni, dobri. Spremljala sta ga angela, zadaj pa sta se hudobno režala parkeljna ter prestrašila marsikaterega porednega in neubogljivega otroka.
Pred Miklavževim prihodom so otroci zaigrali primerno igrico
nas obiskuje med 5. in 6 decembrom. Ta noč je polna otroške domišljije, saj so sv. Miklavža spremljajo hudički (parkeljni), ki so strah in trepet vseh otrok.
In prav teh otroških let so se stanovalci Doma upokojencev spomnili v soboto, 4. decembra zvečer. Sv. Miklavž ni popestril večera samo njim, obdaroval je tudi otroke uslužbencev. Ta večer je pripravila z darili vred kamniška Karitas, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo.
Ker je december mesec želja, vsem želim, da se vam uresničijo in ne ostanejo prezrte vaše majhne in malo večje želje.
B. Ž.
V dvorani kina Dom je dobri Miklavž nagovoril in nato obdaril otroke. (V. M.)
Šivilja
a 3-letnim delovnimi Izkušnjami
dobi
honorarno delo
z možnostjo kasnejše zaposlitve.
Tel.: 832-359.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Popravek
V prejSnji številki Kamniškega občana je v rubriki pisma, mnenja, odmevi v pismu g. Maksa Lavrinca - Odgovor na pismo g. Hočevarja - v tiskarni izpadel del besedila, ki se pravilno glasi:
Zato s svojimi najboljšimi močmi skušam prispevati predvsem na področjih, ki jih obravnavajo delovna telesa, katerih član sem. To so Odbor za gospodarstvo, Odbor za finance in monetarno politiko, Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Komisija za raziskavo povojnih pobojev. G. Lavrincu in bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
Odgovor Francu SITARJU
Spoštovani g. Sitar! Ker je Vaš zadnji članek napisan bolj naokoli in ker v njem omenjate tudi mene, sem Vam želel odgovoriti in pojasniti morebitno medsebojno nerazumevanje. Prijatelji, ki Vas poznajo bolj, kot Vas pozna sam, so me opozorili, da najbrž nima smisla. Pa jim bom tokrat verjel.
Zato se bom samo zahvalil za Vaše mnenje o mojem menda visokem vplivu v Kamniku. Le zdi se mi, da so stvari v resnici videti mnogo bolj skromne. Anonimnih pisem namreč ne pišem, še berem jih ne, tudi svetovalec pri teh zadevah sem bolj slab. Doslej sem se pod svoja mnenja vedno podpisal in se jih še nisem sramoval. Lahko pa jih razume vsak tako, kot mu ustreza. Če Vas zanima še kaj o problematiki, o kateri pišete, Vas vabim na kavo in lahko Vam povem vse, kar vem, pa še svoje mnenje za povrh.
Čestitam Vam tudi k prestopu v novo stranko, tako da ste zdaj član vladne stranke, ki s svojim sodelovanjem v vladi Slovencem kroji življenje, in boste lahko na oblast vplivali toliko kot jaz.
Izrabil bom priložnost ter Vam in Vaši družini zaželel zdrave in zadovoljne božične in novoletne praznike, srečo v družinskem krogu in prijazne sosede, Vam pa še posebej želim uspehov polno novo leto, zlasti kar največ poslovnih uspehov. Ne nazadnje Vam želim še mnogo glasov na prihodnjih lokalnih volitvah, da se Vam bodo lahko izpolnile prav vse skrite želje. . .
DIMITRIJ PERČIČ, Kamnik
g. Franc SITAR - Koiiše
Nimam namena komentirati tvojih stalnih prispevkov v rubriki »Pisma, mnenja, odmevi« v Kamniškem občanu, toda v 21. številki (2. december 93) si v svojem članku »Kočna, Titan, Stol - ne boste nas uničili« omenjat tudi moje ime. Ker pa si ob tem objavil nekaj napačnih podatkov (da ne rečem neresnic), ti svetujem, da v svojih
kadrovskih evidencah oziroma dosjejih, kot se temu reče popularneje, mojega popraviš naslednje:
- nisem učitelj telesne vzgoje, ampak ekonomist (če pa slučajno ti imaš fotokopijo moje diplome - ali celo original - s FŠ oziroma bivše VŠTK, mi jo, prosim, nemudoma pošlji, saj bi se z njo lahko zaposlil v mnogo mirnejši in prijetnejši službi);
- nisem občinski referent za šport, temveč le sekretar in vodja strokovne službe Športne zveze občine Kamnik (upam, da ti gospa, ki nosi naziv samostojni strokovni delavec za področje športa in ki na občini opravlja s tvoje strani uporabljenemu nazivu najbolj sorodne naloge, ne bo preveč zamerila).
In še skromno opozorilo: če boš tudi v prihodnje s takšnimi in podobnimi napačnimi podatki preko lokalnega časopisja zavajal kamniško javnost, te bom (v moji terminologiji) mirne duše in čiste vesti poimenoval -za občinskega referenta za paniko.
Z vsem dolžnim spoštovanjem!
OLAF GRBEC
»MENINA« Kamnik odgovarja
V članku Franca Sitarja, ki je bil 2. 12. 1993 objavljen v Kamniškem občanu, z naslovom »Kočna, Titan, Stol - Ne boste nas uničili«, je Me ni na Kamnik navedena kot eno izmed podjetij, v katerem naj bi se po mnenju pisca »veselica pri polaganju računov« šele začela.
Zgolj zaradi pravilne obveščenosti bralcev Kamniškega občana in v podkrepitev trditve, da pisec članka za navedeni stavek nima nobenih dokazov in osnov, navajamo naslednje:
- Menina Kamnik je eno izmed redkih podjetij, ki je še vedno 100% v družbeni lastnini. V podjetju ni bilo nobenega ustanavljanja vzporednih firm in prenosa družbenega kapitala, niti dokapitalizacije ali drugih bolj ali manj dovoljenih oblik lastninjenja po »Markovičcvem« zakonu.
- Zaradi takega ravnanja zoper Menino ni uveden noben revizijski postopek in podjetje se pripravlja na lastninsko preoblikovanje po sedaj veljavni zakonodaji.
- Delavski svet je že sprejel program lastninskega preoblikovanja, s katerim so bili seznanjeni vsi zaposleni. Po sprejetem programu bodo zaposleni postali večinski lastniki podjetja.
- Veselice v podjetju Menina ne bo, ne take v narekovanjih in tudi tiste brez narekovajev ne, ker se nam v teh časih zdi pomembneje reševati vsakodnevne probleme pri pridobivanju novih tržišč. Ob razpadu Jugoslavije je Menina izgubila ter za 70% svoje proizvodnje, danes pa se že lahko pohvalimo, da smo to izgubo skoraj v celoti pokrili s prodajo na zahodna tržišča. Pri tem nismo »odpustili« nobenega delavca in tudi osebni dohodki so ostali na primerni višini.
Računi pa se v našem podjetju pregledujejo sproti, najmanj pa dvakrat letno, ko se zaposleni seznanijo z rezultati poslovanja v določenih obdobjih.
Piscu g. Francu Sitarju in morebitnim bodočim zlonamernim »dušebrižnikom« pa naslednje: podjetje ima svoje organe upravljanja in svoj sindikat, ki so in bodo sposobni morebitne notranje probleme reševati sami, brez neargumentiranih zunanjih pisanj.
Sindikat in delavski svet »MENINA« Kamnik
Samo vprašanje morale ali še česa drugega?
Ne zaradi polemiziranja z g. Marijanom Steletom, članom občinskega Izvršnega sveta za področje podjetništva, obrti in turizma, avtorjem fantastičnih navedb o kamniški poslovni morali, razkrinkani ob letošnjih Dnevih narodnih noš (K. občan, 2. dec. '93), niti zaradi podžiganja pritlehnih strasti, ki tudi organizacijo in izvedbo letošnje največje kamniške turistične prireditve potiskajo v sfero modnega aferaštva, pač pa zgolj zaradi pravice prizadetih, da dogodke, ki so spočeli izmišljotine, podtikanja in kriminalne obtožbe, javnosti osvetlimo z nekoliko drugačne plati, smo se, čeprav neradi, prisiljeni odzvati preko javnega občila. Z grenkim priokusom načete kredibilnosti protagonistov v kamniškem turističnem dogajanju, pri katerem smo volontersku sodelovali, recimo bobu bob in popu pop!
Trditve, ki jih član občinske vlade uporablja kot argument pri svojem dokazovanju »kamniške poslovne nemorale« in »očitno gospodarsko-kriminalnega poslovanja« Odbora za organizacijo XXIII. Dnevov narodnih noš, javnosti naposled nudijo dokončno prepoznavo pripadnika oblastniške strukture, ki je s svojim načinom vodenja turističnega resorja, težko primeren in prepričljiv za kakršenkoli moralni poduk. Razen, seveda, če vsi družno ne sestopimo na njegovo raven in privzamemo njegove načine, kriterije, metode in vrednostne kategorije ter se z njim poistovetimo v utemeljevanju in opravičevanju še tako nerazumljivih ravnanj.
Ker gre za vrsto zelo pomembnih stvari, ne zgolj za vprašanje tako ali drugače obravnavane »morale«, osvetlimo letošnje DNN torej še z nekoliko drugačne plati kot član IS, ki to prireditev uporablja za okvir svojih izmišljenih in zevajočih trditev ter obtožb na račun Organizacijskega odbora in Turističnega društva Kamnik.
Torej:
1. Do letos, se pravi DVAINDVAJSET LET zapored (!), je DNN v Kamniku uspešno organiziralo Turistično društvo Kamnik. Prireditev NIKOLI DOSLEJ NI PRINESLA IZGUBE (ker nihče ni omejeval pogojev organizaci-
je!), pač pa je, vsaj v zadnjih desetih letih, vsakič prinesla od 3.000 do 5.000 DEM dobička, kije predstavljal (zasluženo, ne podarjeno) finančno osnovo za mestu oz. občini koristno ljubiteljsko dejavost Turističnega društva Kamnik.
2. Letos pa je bil s sklepom Izvršnega sveta SO Kamnik imenovan Organizacijski odbor prireditve DNN '93. s čimer si je po več kot dveh desetletjih vlogo in pristojnosti organizatorja od Turističnega društva (s kakšnimi argumenti?) privzela Občina Kamnik.
Več kot zgolj moralno vprašanje je, kako je po tolikšnem času mogoče vzeti uveljavljeno blagovno znamko (prireditve) nekomu, ki je vanjo vložil nemalo dela in sredstev! Odveč je razpravljati tudi o maniri, da TD o tem ni bilo niti obveščeno, kaj šele, da bi lahko dalo mnenje k takšni odločitvi ali nanjo kakorkoli vplivalo!
3. Člane Organizacijskega odbora DNN '93 je imenoval Izvršni svet (s kakšnimi pooblastili?). Kompetence Odbora niso bile opredeljene, razen določenih programskih zadolžitev po posameznih segmentih, saj Odbor NI BIL PRAVNA OSEBA. Nesporno je torej, da je Odbor deloval le kot programsko-organizacijska operativna delovna skupina v okviru IZVRŠNEGA SVETA občine, torej je na pravoformalni ravni vlogo in odgovornost ORGANIZATORJA projekta DNN '93 prevzel IS in v njegovem okviru pristojno resorno ministrstvo za turizem.
4. Odbor je s finančno ovrednotenim osnutkom programa letošnjih DNN pravočasno seznanil Izvršni svet in ta je predloženi program (ob transparentno predstavljenih stroškovih postavkah) POTRDIL oz. SPREJEL.
5. Žal pa se je načrtovana finančna shema prireditve glede virov potrebnih prihodkov sesula kot hišica iz kart zaradi SKLEPA Izvršnega sveta (predlagatelj?, utemeljitev?), da na osrednjem prizorišču prireditve, Glavnem trgu (od občinske stavbe do kavarne Veronika), PREPOVEDUJE vsakršno postavitev tako gostinskih kot tudi prodajnih (trgovskih) stojnic!
Nerazumljiva, nelogična in kontraproduktivna administrativna omejitev planiranih prihodkov zaradi redukcije stojnične prodaje na najbolj frekventnih točkah prireditve je seveda sprožila edino mogočo reakcijo Odbora, da brez zagotovitve potrebnih sredstev letos prireditve pač ne bo; Izvršni svet pa je nato sprejel SKLEP, da bo zaradi manjšega števila stojnic v centru mesta IZPAD PRIHODKA NADOMESTIL IZ PRORAČUNSKIH VIROV.
6. Ves čas priprav na prireditev, pogajanj z Izvršnim svetom, moledovanj, argumentiranj in zahtev po celoviti obravnavi nastale situacije (ne pa zgolj obravnavi vladine zahteve po preselitvi stojnic v Kidričevo ulico), Odboru ni uspel /mogel/ hotel prisluhniti resorni »turistični minister«, čeprav je šlo za najpomembnejšo kamniško turistično prireditev z velikim renomejem. Za ta del najpristoj-
Mamut
Ko so se človeški lovci v davni prazgodovini odpravili na lov, so se zbrali vsi, kajti vedeli so, da ga ni junaka, ki bi sam zmogel mamuta. Niti dva in niti trije niso bili dovolj, morali so biti prav vsi do zadnjega, tudi ženske in otroci, prav vsi, ki so lahko zalučali -kamen ali priostreno palico...
Kamnik bo zaživel?
Ponuja se nam edinstvena priložnost, da Kamniku povrnemo sijaj iz časov, ko je bil še biser kranjski. Ne samo, da bomo prerodih Kamnik - obudili bomo MAMUTA.
Če se je mesto opoteklo v 19. stoletje z zlomljenimi krili*.
potem bo kronist zapisal, da je v 21. stoletje pojezdilo na ma-mutovih plečih.
Mesto potrebuje življenje in napredek, zato smo izdelali projekt, ki smo ga spričo njegove velikosti poimenovali po izumrlem velikanu - MAMUT.
MAMUT je neprofitni projekt, sad neobremenjenega sodelovanja, zamisli in ustvarjanja. Njegov edini cilj je oživitev mesta.
Mamut se bo rodil 17. decembra 1993 ob 19. uri v prostorih Matične knjižnice Kamnik, kjer bo javna razgrnitev projekt s predavanjem in otvoritev tematske slikarske razstave kamniških likovnikov na temo MAMUT.
---- Po uspešnem skupinskem lovu je zavladalo veliko veselje.
Projektna skupina MAMUT
* Emilijan Cevc: Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta
In memoriam
9. oktobra smo se poslovili od gospe Marije Lavrič, oskr-bovanke Doma upokojencev Kamnik.
Pred petnajstimi leti je prišla v naš dom kot upokojena pravnica. Hotela je biti ob svoji sestri in ji pomagati med njeno boleznijo. Požrtvovalno je skrbela zanjo, čeprav je bila sama Šibkega zdravja. Kljub vsemu, pa se je že od vsega začetka prizadevno vključevala v domsko življenje in si prizadevala, da se je marsikaj spremenilo na bolje. Postala je duša vsega, kar se je med oskrbovanci dogajalo. Zavzemala se je za naše pravice, nas zagovarjala, se zanimala za naše vsakdanje potrebe in težave. Bila je članica hišnega odbora oskrbovancev jn naša zastopnica v svetu doma. Od svojega prihoda je
pridno zapisovala vse, kar se je v domu dogajalo in lovila v svoj fotografski aparat tako vsakodnevni življenjski utrip kot tudii raznovrstne zanimivosti. Redno se je udeleževala vseh naših izletov in nam potem posredovala svoje vtise, obogatene s fotografskimi posnetki. V svojih člankih in fotografijah, kijih je pošiljala v Kamniškega občana, Prijatelja, Vzajemnost, Družino pa tudi v Ognjišče in drugam, je, predstavljala širši javnosti dejavnosti v našem domu. Opozarjala je, da je tudi starost v domu lahko lepa in prijetna, ne pa turobna in žalostna. Skrbela je za domsko knjižnico in znala vsakomur svetovati, kaj naj bere. Ob njeni sedemdesetletnici smo pripravili razstavo fotografij, s katerimi nas je razveseljevala, budila v nas voljo do življenja
Informacija o posebni turistični ponudbi v Kamniku
- HRAM LUŽAR: vsak petek zvečer v restavraciji klavirski večeri
- ŠPORTNI CENTER VITA FIT nudi aerobiko, prostore vaje razgibavanja - streching, vaje za moč - fitnees, vaje za kondicijo - kardiofitness,...
- Odprta je krožna smučarska tekaška proga, dolga cca 5 km (Tunjice-Križ). Pričetek pri gostilni »Za Tunco«, ki nudi tudi okrepčila in tekaško šolo.
Turistično informacijski center občine Kamnik
9
ZLATARSTVO JANEZ BANIČ
Šlandrova 9, Kamnik tel. 832-100
- pestra izbira zlatega nakita
- 10% popust pri gotovinskem plačilu
- brezplačno aranžiranje daril kupljenih pri nas.
Srečen božič in uspešno novo leto vam želimo!
in nas spominjala na prijetne dogodke.
Sestrina smrt jo je zelo prizadela, toda volje do življenja ji ni vzela, nasprotno: še bolj se je predajala delu za nas. Poskrbela je, da bolni, še posebej pa tisti brez svojih bližnjih, v najtežjih trenutkih niso bili sami in osamljeni. Vsakomur, ki je le želel, je preskrbela duhovnika, bolnim pa pred smrtjo pravočasno duhovno pomoč in prejem sv. zakramentov. Znala je izraziti toplo tolažilno sožalje svojcem umrlih, poskrbela je za našo udeležbo na pogrebih in ob odprtih grobovih govorila v slovo. Ne smem pozabiti, kako skrbna in nepogrešljiva je bila njena pomoč pri pripravah na sv. mašo. Skratka, bila je pripravljena kjerkoli in kadarkoli pomagati vsem, ki so se obrnili nanjo.
Draga Marija, vaše bivanje med nami je bilo kot sončni žarek. Šele sedaj, ko vas ni več.
se zavedamo, kaj ste nam pomenili. Zelo vas pogrešamo. Zavedamo se, da se vaše življenje, čeprav vas ni več med nami, ni končalo, ampak se nadaljuje pri Bogu.
On vas bo bogato poplačal za vse, kar ste dobrega storili za nas. Nam pa ostajajo vaši članki, vaše pesmi, vaše fotografije. Zahvaljujemo se vam za vse, v mislih in molitvah smo z vami in vas prosimo, da tudi vi ne pozabite na nas. Zagovarjajte nas pri Bogu in pri Njem rešujte naše težave. Pridemo za vami. V svoji pesmi ste zapisali:
ZASPALI SO,
PA OSTAJAJO Z MANO
V OPORO,
V VZPODBUDO,
Z VEZJO, KIJE ŽIVA,
V PREPLETU ŽIVLJENJA ZEMEUSKIH DNI...
Benjamin ŽNIDARŠIČ in stanovalci in uslužbenci Doma upokojencev Kamnik
iS
"G i....
XASTOR, d.o.o. Kamnik, Poreber 1/a
Tel./fax: 832-403
PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJA, MONTAŽA, VZDRŽEVANJE, SERVIS IN NADZOR PROTIVLOMNIH SIGNALNO-
y—,HSISTEMOV((IELKRONl)l
SSS Intematioiial
Vsem našim zvestim strankam voščimo vesel Božič ter varno in srečno novo leto 1994.
Zahvaljujemo se
za zaupanje
in se priporočamo.
ALARMNI SISTEM ZA VAŠ DOM ALI LOKAL
GOSTILNA MARJANCA
Kamnik, Kolodvorska 5 tel. 831-015
vabi na
VESELO
SILVESTROVANJE
PriiakarH, NOVO UTO ob nežnih zvokih harmoniko!
Postregli vas bomo m dobro sttvostrsko voiorfo.
Vsem upokojenim in drugim Kamničanom voščimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko sreče v letu 1994.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
nejša oseba Odbora pač ni imela za ustreznega sogovornika, ampak svojega rivala. Žal. Dokaz za to je korespondenca v zvezi z opisano problematiko, nastavljana na Izvršni svet in v kateri se že pojavljajo Steletove prepoznavne sintagme.
7- Prepoved postavitev vsakršnih stojnic na Glavem trgu je Izvršni svet na svoji izredni seji na zahtevo Odbora delno preklical (in izzval oster protest g. Steleta), vendar je bilo za marsikaj že prepozno: prišlo je do nepreklicne odpovedi sodelovanja predhodno prijavljenih gostincev s preverjeno kakovostno ponudbo, zdesetkano pa je bilo •udi Število trgovskih stojnic, Odbor sam pa je celo razmišljal o preklicu prireditve.
Očitek o nezadostni ponudbi ustrezne prehrane na Prireditvi, ki je v Kamnik v treh dneh privabila več kot Petnajst tisoč obiskovalcev, je povsem upravičen, na mestu pa je tudi trditev, da bi lahko s trženjem prodajnih stojnic pridobili neprimerno več sredstev, potrebnih za Pokritje stroškov programskega dela prireditve; seveda pa bi se ob tem bilo več kot smiselno vprašati o razlogih za omejitve, ki jih zagotovo pozna vsaj turizmu očitno zelo naklonjeni predlagatelj, katerega predloge je Izvršni svet sprejel.
8. Z utemeljeno bojaznijo in opozorili glede pokritja stroškov organizacije in izvedbe letošnjih DNN je bil s strani Odbora Izvršni svet seznanjen že pred prireditvijo ~ in sicer ne le enkrat, poslednjič celo na konferenci za novinarje, kjer resornega ministra seveda spet ni bilo. Prisoten pa je bil - na srečo - predsednik Izvršnega sveta, ki je bil seznanjen z vsemi podrobnostmi tri dni pred prireditvijo; tudi tistimi finančne narave.
Če kdo, potem bi prav gotovo on bil najbolj pristojen za preprečitev kakršnekoli samovolje ali nepravilnosti pri delu Odbora, če bi seveda imel razloge za to.
Kdorkoli, sploh pa recimo član mestne vlade, bi torej lahko relevantne podatke - pogoj je le, da zmore vsaj kanček komunikacijske dostojnosti - dobil neposredno Pri predsedniku Izvršnega sveta, pa pri posebej za to oblikovani proračunski finanči komisiji, da Odbora posebej sploh ne omenjamo.
Najenostavneje je seveda vsevprek manipulirati z nepreverjenimi in zavajajočimi »dejstvi«, v zvezi z njimi pa spregledati ali preprosto zamolčati svojo vlogo. Zmagoslavje je, kaže, tem večje, kolikor »verodostojneje« uspeš druge, po možnosti celo svoje donedavne sodelavce, javno oblatiti. A tu smo morda spet pri eni od ključnih točk, kjer se z občinskim turističnim vrhom diametralno razha-lamo: pri vprašanju morale.
Skrajno perverzna in žaljiva obravnava naporov nekaterih občanov, da bi od kamniškega turizma kljub »prizadevanjem« g. Steleta vendarle še kaj ostalo, terja, da se kvršni svet jasno in javno opredeli do nekaterih ravnanj svojega člana, zadolženega za to področje.
Očitek inkriminiranih dejanj Organizacijskemu odboru DNN '93 je hud in težak; g. Štele bi, če ga ne bi slepila iracionalna zaverovanost v Edino-svoj-prav, moral vedeti, da je očitek samemu Izvršnemu svetu in policiji, grožnja z organi pregona pa očitno paranoični frazeologem.
Zato pričakujemo, da bo do izbrane promocijske dejavnosti svojega člana občinska vlada zavzela nedvoumno stališče - ali pa namesto turizma kot prioritetne in perspektivne panoge v občini podprla vsem odtujenega vodjo področja obrti, podjetništva in »turizma« v občini Kamnik.
KOMUR JE - VSAJ NAKLJUČNO - POZNAN REKLAMNI SLOGAN O TURIZMU IN LJUDEH, BI SE MORAL VSEKAKOR MALO ZAMISLITI...
ORGANIZACIJSKI ODBOR DNN '93
Za žrtve vojne v Kamniku ne bo novega spomenika
(Delo, 23. nov. 1993, str. 9, podpisan Janez Petkovšek)
V Delu je bil objavljen članek z gornjim naslovom, ki pojasnjuje takšno odločitev kamniškega izvršnega sveta.
Popolnoma se strinjam z odločitvijo, da ni potrebno postavljati novih spomenikov žrtvam vojne in povojnega časa, kajti ti spomeniki tako ali tako niso namenjeni mrtvim. Mrtvi so dokončno mrtvi in ničesar več ne potrebujejo! Spomenike, žal, postavljamo živim; postavljeni so za nas, namenjeni so nam samim, našemu sprenevedanju, nečimrnosti in licemerstvu. Pravi spomeniki in spomini na žrtve so v našh srcih! Če so, soveda!?
Pred vhodom na kamniške Žale imamo čudovit spomenik žrtvam I. svetovne vojne, ki je morda eno najlepših obeležij te vrste v Sloveniji. Načrtoval ga je kamniški rojak, akademski slikar Stane Cuderman. Kamnito roko, ki zasaja meč v zemljo, simbol miru in sprave, pa je izklesal naš veliki kiparski mojster Boris Kalin.
V parku pri železniški postaji, na koncu Samčevega predora, imamo še eno monumentalno skulpturo v bronu, spomenik revoluciji, delo enega izmed najbolj pomembnih sodobnih slovenskih kiparjev, Draga Tršarja. Berem in slišim, da smo z revolucijo dokončno opravili in jo postavili na mesto, ki ji pripada. Predlagam torej, da napis »Revoluciji in padlim«, ki je menda še viden na podstavku skulpture, zbiršemo in posvetimo spomenik »VSEM ŽRTVAM VOJNE (in tudi žrtvam povojnih represalij) in VSEM ŽRTVAM REVOLUCIJE« na Kamniškem. Tako bomo dosegli vsaj verbalno spravo in bo »volk sit in koza cela«, če sem lahko malce piker.
Stilizirane figure na Tršarjevem spomeniku imajo roke dvignjene v zrak, kar lahko aludira na zmago ali tudi na predajo. Tako bo zadoščeno zmagovalcem in poražencem ter žrtvam obojih. Po sedanjem tolmačenju zgodovine, pa naj bi žrtve na obeh straneh, pri rdečih in drugo-barvnih, umrle za domovino in dobrobit slovenskega naroda. Sprememba namembnosti in ideološke podstati spomenikov pa ni nič pretresljivo novega. Za to imamo najlepši, kar vzorčni primer, to je Miklošičev spomenik pred sodno palačo v Ljubljani. Tega je nekoč krasila, namesto sedanje Miklošičeve, glava cesarja Franca Jožefa.
Torej, moje skromno mnenje je: »Spomenika nikar!« ' Postavili smo si (in jih še postavljamo, pa tudi podiramo!) že tako dovolj in preveč spomenikov človeške(i) neumnosti, takšnih in drugačnih. Ne bom jih našteval. Že vem, zakaj ne!
DUŠAN LIPOVEC
O verskem pouku v javni šoli
CATV IMPULZ je v okviru torkove Vroče linije 23. 11. 1993 gostil tri ravnatelje kamniških osnovnih šol. Namen oddaje je bil najbrž vzpostaviti primerno vzdušje pred prihodom šolskega ministra in hkrati opozoriti na nerešene probleme kamniškega osnovnega šolstva.
Voditelj oddaje je sodelujočim v studiu postavil tudi vprašanje, kaj menijo o verouku v javnih šolah.
Tisto, kar me je presenetilo, je bil nenavadno »trd« in odločen odnos ženskega dela gledalcev do primernosti verskega pouka v javnih osnovnih in srednjih šolah.
Seveda je bil čas, odmerjen za oddajo, mnogo prekratek, širina in aktualnost teme pa tudi taka, da je marsikaj ostalo nedorečeno. Zdi se mi prav, da se o takih stvareh pogovarjamo, razložimo svoje poglede in poznavanje problema.
Zaradi večje pojmovne jasnosti je nujno razlikovanje med cerkvenim veroukom (katehezo) in verskim poukom v šoli. Verouk kot kateheza je bil in bo ostal v izključni pristojnosti verske skupnosti, kot je npr. župnija. Laično-sti javne šole pa pripada verski pouk. To dvoje se v Cerkvi danes strogo ločuje, saj cerkveni verouk pripravlja otroke na prejem zakramentov, verski pouk v šoli pa verske vsebine posreduje otrokom in mladostnikom v okviru vzgoje in izobraževanja laične šole. Ta razporoka med cerkvenim veroukom in verskim poukom v šoli je sad spoznanj II. vatikanskega koncila. Ni pa med njima nasprotij, saj se oboje, v različnih okoljih (eno v cerkveni skupnosti in drugo v šoli) v življenju vernega otroka lepo dopolnjuje, ker ni podvajanj niti v ciljih in tudi ne v načinih izvedbe.
Zahteva vernih staršev, da so njihovi otroci že v šoli deležni določene oblike verske vzgoje in izobrazbe, spada med temeljne človekove pravice. Posebej jo omenja Pakt o državljanskih pravicah, ki ga je sprejela GS OZN 16. 12. 1966 in obvezuje tudi Slovenijo kot članico. V 18. členu piSe: »Države članice tega pakta se zavezujejo spoštovati pravico staršev (ali zakonitih skrbnikov), da svojim otrokom zagotovijo tisto versko in moralno izobrazbo, ki je v skladu z njihovim lastnim prepričanejm.« Starši in družine v današnjih rzamerah prenašajo del vzgojno izobraževalnih nalog na šolo in zato imajo zakonito pravico, da od šole terjajo uresničitev svojih želja in pričakovanj tudi glede verskega pouka. Kar verni starši želijo za svoje otroke, tega ne vsiljujejo drugim. Zato je v večini držav, kjer imajo urejen verski pouk, tako, da je verski pouk izbirni predmet. K verskemu pouku osnovnošolca prijavijo starši, srednješolec pa se prijavi sam. Tako je zamišljen verski pouk tudi pri nas. To je treba vedno znova poudarjati. Nekatere namreč zamisel o verskem pouku vznemirja prav zaradi bojazni, da bo to predmet obvezen za vse. To pa ni res. .
In zakaj kot oče treh otrok podpiram predlog, da verski pouk najde svoje mesto v javnih osnovnih in srednjih šolah? O tem me je prepričal in utrdil dogodek, ki sem ga doživel kot član sveta staršev ene od tehničnih šol. Ravnatelj te šole je med drugimi poročili podal tudi poročilo o izvajanju takoimenovanih »izbirnih vsebin« za srednješolce. To so prostovoljno izbrani »programi« ali »vsebine«, ki jih srednješolec interesno izbere iz Kataloga, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za šolstvo in šport. V tem poročilu, ki ga omenjam, daleč največji odstotek zavzemajo »vsebine«, ki imajo verski značaj. Sledijo športne panoge, programi Rdečega križa in drugo. Taka prostovoljna odločitev srednješolcev, ki so tehnično usmerjeni, kaže, da mlade verska vprašanja zanimajo. Povezana so s smislom in srečo človekovega bivanja. In kot je meni znano, bi se v okviru verskega pouka odraščajoči pogovarjali, soočali, osmiljašli, dajali predloge, izmenjavali poglede prav o teh večnih problemih človekovega bivanja. Seveda, da ne pozabimo, v verski luči.
Pri nas se je vprašanje verskega pouka v šoli takoj spolitiziralo in se še poskuša politizirati. Mogoče je odločitev vlade RS, da se vprašanje verskega pouka rešuje v mešani komisiji s Cerkvijo, še najboljša. Tolikokrat znamo povedati, da smo evropska, ali še bolj natančno, srednjeevropska država. Pri tem pa kar nočemo videti, da smo med temi državami edini, ki vprašanja verskega pouka še nimamo rešenega po ogledu katere od prej omenjenih držav. Mogoče je pa to tudi po svoje dobro, kajti stvari, ki ti niso prinesene na krožniku, znaš bolj ceniti in varovati.
DANUEL BEZEK
Sodelovanje z osnovno šolo Komenda-Moste
Ob prihajajočem novem letu je skrajni čas, da se spomnimo vseh, ki ste nam s svojo pozornostjo, sodelovanjem in dobroto potrdili vero v človeka.
V letu 1993 sta bila za nas in krajane našega šolskega okoliša dva pomembna dogodka - odprtje prizidka k šoli Komenda in odprtje 3. mednarodne razstave otroških ekslibrisov. Oba sta pritegnila k organizaciji in sodelovanju vrsto krajanov in nadvse hvaležni smo za njihovo podporo: zahvaljujemo se tistim, ki ste nam nesebično pomagali z materialom za ureditev šolskih prostorov in šolske okolice, še zlasti ob sprejemanju gostov likovnikov, ki so si prišli ogledat omenjeno mednarodno razstavo.
Zahvala gre krajanom VLADU ŠTEBETU. VILKU PLEVELU, OLGI CIBASEK (gostilna PRI OLGI), MARTI ŠTEBE (Pralnica MARTA), direktorju ARBORETUMA ALEŠU OCEPKU, CVETLIČARNI MATEJE KOROŠEC, zahvala velja tudi staršem, zasebnikom obrtnikom in podjetnikom, ki se skozi vse leto na različnih področjih povezujejo s šolo, in številnim podjetjem, ki nam s svojimi izdelki pomagajo bogatiti pouk in omogočajo delo pri interesnih dejavnostih, pri izvajanju delovne prakse v 7. in 8. razredu in delovnih akcij: STOLU, SLOGI, EDIGSU, HELIOSU, PAPIRNICI KOLIČEVO, JUBU, FIL-
CU, TRGOVINI FRAMAT, SERGEJU VODETU, MARKU ZADRGALU in mnogim drugim, ki jih tu ne omenjamo.
Vsako leto se izkaže naša pokroviteljica ETA-MERCATOR in tudi letos je bilo tako: zahvaljujemo se za podarjena sredstva, ki so nam omogočila nakup telefaksa in tako dopolnila opremo šole Komenda.
Vsi v šolskem kolektivu smo prepričani, da nam bo z dobrovoljnim sodelovanjem uspelo narediti našo šolo za učence in vse nas prijazno in uspešnejšo, zato pričakujemo takšen odziv tudi v novem koledarskem letu - srečno in zadvoljno leto 1994 vsem našim sodelavcem!
Za kolektiv OŠ OŠ Komenda-Moste: MUA KORDEŽ, i zaupnica
Naša nova šola
Letos, z novim šolskim letom, so v Komendi končali z gradnjo težko pričakovane šole. Denar zanjo so dolga leta od svoje plače prispevali naši starši. Šola je bila zgrajena z namenom, da bi imeli boljše pogoje za učenje, saj je bila stara štirirazredna šola mnogo pretesna za tolikšno število otrok, ker sem hodijo vsi otroci iz Komende in okolice.
Ob odprtju šole smo imeli učenci OŠ Komenda - Moste kratek kulturni program, ki smo ga pripravili v dramsko-recitatorskem krožku. Ob tem dogodku so bili prisotni poleg številnega občinstva tudi predsednik KS Komenda Roman Grošelj in predsednik IS občine Kamnik Mihael Novak, ki sta tudi odprla šolo. Gospod dekan Nikolaj Pavlic pa jo je blagoslovil.
Sedaj, ko smo v novi šoli, ki ima trenutno petrazredni pouk, je veliko več prostora. Pripravlja pa se osemletka. Preden so zgradili novo šolo, smo imeli pouk dopoldan in popoldan. V novi šoli pa imamo pouk samo zjutraj. Ker imam pouk samo zjutraj, imamo več prostega časa za druge dejavnosti. V novem petem razredu smo dobili tudi nekaj novih učiteljev.
V prostorih nove šole je veliko bolj prijetno delati in se učiti, zato se vsem, ki so prispevali za novo šolo, lepo zahvaljujemo.
Neža Žnidaršič, 4. a razred OŠ Komenda — Moste
Kegljaška sezona v polnem teku
Kamniško kegljišče PLANINKA je ponovno oživelo. Pričela so se tekmovanja v vseh ligah v sezoni 1993/94. Vestne priprave kegljačev in prvi rezutlati kažejo, da bo sezona ponovno uspešna.
Ženska ekipa, ki nastopa v najvišjem rangu tekmovanja, to je v drugi državni ligi, v katero se je uvrstila v pretekli sezoni, ima namen uvrstiti se v sredino lestvice. Rezultati po prvem delu tekmova-
Uspešen začetek plavalnega kluba
Plavalni klub Edigs iz Kamnika je po pripravah v septembru in oktobru uspešno zakorakal v novo tekmovalno sezono.
Zaradi odpovedi uvodnega tekmovanja za slovenski pokal v začetku novembra so pripravili medsebojno srečanje plavalci Edigsa in ljubljanskega kluba. V močni konkurenci so se Kamničani zelo dobro odrezali. Vojko Jončeski je v disciplini 100 m prosto dosegel čas 0:58:74 in zgrešil državni rekord le za sekundo. Tudi drugi plavalci so dosegah čase, s katerimi so zboljšali svoje osebne rekorde.
13. novembra so se plavalci Edig-: sa udeležili mednarodnega plavalnega mitinga v Zagrebu. Zal so zaradi nepričakovano zapadlega snega porabili za pot preveč časa in tako zamudili 1. del tekmovanja. Kljub težavam na poti pa so bili njihovi nastopi tudi takrat uspešni. Vojko Jončeski je zmagal v disciplini 100 m prosto in se s časom 0:57:96 še bolj približal novemu državnemu rekordu. Osvojil je tudi 1. mesto na 200 m prsno, dve 3. mesti v disciplini 200 m prosto in 200 m mešano in 4. mesto na 100 m delfin. Med dekleti je Petri Jončeski pripadlo 3. mesto v disciplini 200 m hrbtno, Ani Dukovič pa 4. mesto v disciplini 200 m prsno.
Teden dni kasneje so kamniški plavalci sodelovali na tradicionalnem mednarodnem plavalnem srečanju za pokal mesta Celja. Udeležba skoraj 250 tekmovalcev iz Rusije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije je bila zelo močna. Z dvema zmagama v disciplini 100 m prsno in 200 m prsno je bila
med Kamničani najbolj uspešna mlada plavalka Ana Dukovič. Dve 3. mesti v istih disciplinah je zasedla Anja Rnjak. Vojko Jončeski, ki je imel v svoji kategoriji zelo močne nasprotnike, pa je osvojil tri 4. mesta v disciplinah 200 m mešano, 100 m prsno in 200 m mešano ter 6. mesto na 200 m prosto. To pa še ni vse.
27. novembra je Vojko Jončeski na 4. rednem kolu v ljubljanskem Tivoliju v disciplini 50 m prosto, s časom 26:44, po 5 letih postavil nov državni rekord. Prejšnji je bil dosežen v Beogradu leta 1988.
Plavalno srečanje Miklavž '93
Kamniški plavalci so 4. decembra nastopili na Miklavževem plavalnem srečanju. Med 450 plavalci iz Slovaške, Italije, Hrvaške in Slovenije so zablesteli prav Kamničani, ki so med 18 klubi ekipno osvojili 2. mesto. Vojko Jončeski pa je s časom 26:15 dosegel tudi nov državni rekord v disciplini 50 m prosto.
Sicer pa so bili najbolj vidni rezultati naslednji: LUKA PRODNIK
1. mesto na 50 m delfin BLAŽ BAJC
2. mesto na 50 m delfin VOJKO JONČESKI
2. mesto na 100 m prosto
3. mesto na 100 m prsno ANA DUKOVIČ
1. mesto na 100 m prsno VESNA ILIČ
4. mesto na 100 m prsno
NATAŠA JAZBINŠEK
nja so pokazali, da ima ekipa možnosti tudi za višjo uvrstitev. Zmaga, s 7:1 na tujem proti Izoli je to potrdila. Za žensko ekipo nastopajo: Flerin, Habat, Starovasnik, Hren, Poljanšek, Šuštar, Korošec in Lu-bej. Vodja in trenerka ekipe je Danica Volčič.
REZULTATI: 1. kolo Kamnik : Krško 7:1,2. kolo EMOII: Kamnik 7:1, 3. kolo Kamnik : NORIK 6:2. 4. kolo MTT :Kamnik 6:2, 5. kolo Kamnik: Kočevje 7:1,6. kolo Proteus: Kamnik 5:3,7. kolo Kamnik : Konstruktor 5:3,8. kolo Izola: Kamnik 2:6, 9. kolo Kamnik : TEKSTILNA 6:2. Trenutna razvrstitev v tej ligi je sledeča: 1. EMO II 14 točk, 2. MTT, Kamnik, Kočevje 12 točk...
Moška .prva ekipa pa nastopa v medregijski ligi zahod, ki je v bistvu tretja državna liga. Ta ima namen uvrstiti se v drugo državno ligo. Tekmovalci so pravočasno začeli s pripravami, ki so bile zelo uspešne. Po mnenju trenerja Pranega Spnika bo ekipa dosegla pravo formo v drugem delu tekmovanja, kar kažejo tudi rezultati, saj so v zadnji tekmi proti Izoli zmagali z 8:0. Za ekipo nastopajo: Vidic, Flerin, Potočnik, Mihajlov, Hančič Janez in Vido, Šuštar, Homar in Kokalj.
REZULTATI: 1. kolo LOG STEINEL : Kamnik 6:2, 2. kolo GRADIŠ : Kamnik 5:3, 3. kolo Kamnik : Polivretan 7:1, 4. kolo RIKO : Kamnik 3:5, 5. kolo Kamnik : GEOLOŠKI ZAVOD 7:1, 6. kolo SLOVAN : Kamnik 5:3, 7. kolo Kamnik : GROSUPLJE 7:1, 8. kolo LOKOMOTIVA : Kamnik 4:4,9. kolo Kamnik : Izola 8:0.10. KOLO KAMNIK : GRADIŠ 7:1. Na lestvici ekipa trenutno zaseda tretje mesto z 13. točkami.
Za drugo ekipo, ki uspešno nastopa v ljubljanski kegljaški ligi, nastopajo predvsem mlajši perspektivni tekmovalci ali člani prve ekipe, ki niso v dovolj dobri formi, da bi nastopali v prvi ekipi. Vodja ekipe je Franc Grobar in je trenutno uvrščena na tretje mesto.
S pripravami so pod vodstvom Slavka Šuštarja st. pričeli tudi tekmovalci v mlajših kategorijah.
V občinski ligi letos nastopa enajst ekip in sicer: Obrtna zborni-
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, električnih štedilnikov, bojlerjev,
malih gospodinjskih aparatov, napeljava In popravilo elektro inštalacij.
Vsem, ki ste ob požaru na domačiji SPODNJI DELAVEC v Bistričici, požrtvovalno In nesebično pomagali, se lepo zahvaljujeva.    Jože zagar ln
Peter Slebir Za nudeno toplo zavetje pa se obenem Iskreno zahvaljujem gospodu Alojzu Močniku, po domače Preskarjevemu Iz Blstrlčlce.
Peter šleblr
ca, kavarna »Veronika«, STOL I in STOL II, »K« Market Soteska, ETA, ŽITO, KIK, MOZAIK, DRUŠTVO UPOKOJENCEV in KAM-BUS. Ekipe v prvem delu tekmujejo med seboj. Drugi del pa bo potekal v dveh skupinah. V A skupini bo nastopalo prvih šest uvrščenih iz prvega dela tekmovanja in sicer dvokrožno. V B skupini pa ostalih pet. Trenutno je v vodstvu K Market pred Stolom I. Nadaljnji vrstni red pa je: Obrtna zbornica, DRUŠTVO UPOKOJENCEV, MOZAIK, kavarna »Veronika«,... Tekmovanje v občinski ligi ima zelo doglo tradicijo, saj je v selekcijah, ki nastopajo v tej ligi, aktivno udeleženih okoli sto tekmovalcev, tako da je kegljaštvo med popularnejšimi športi vKam-niku.
Kegljaški klub želi kegljanje še bolj popularizirati, zato smo organizirali BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR v decembru in nanj privabili najboljše slovenske tekmovalce. Za uspešno promocijo Kamnika naprošamo podjetja in posameznike, da s sponzorstvom turnirja omogočijo uspešnejšo organizacijo. Ljubitelje kegljanja pa vabimo na ogled tekmovanja. FINALE bo v četrtek 23. 12. 93.
MIRO PETEK
Zazidljivo zemljo za vikend
v bližini Kamnika (Brezje) kupim.
Tel. 817-083.
Obrtniki!
Bliža se čas za oddajo davčne napovedi, zato pokličite računovodjo po tel. 813-106.
OCEAN d.o.o.
Kamnik, Šipkova 6, tel.: 815-451
Računalniške mize, mize za TVIn vldeorekor-derje, mize za tiskalnike In predalnike
nudimo po ugodnih cenah.
Kava bar in slaščičarna LILI
Titov trg 18, Kamnik
Srečen božič in uspešno novo leto vam želimo in Se priporočamo.
MODNO FRIZERSTVO
»IRENA KLADNIK«
Kidričeva 32, Kamnik
želi vsem občanom in občankam vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 1994.
Hkrati vam zagotavlja kvalitetno in modno striženje in prepariranje las z znanimi kvalitetnimi firmami, kot so Carin, Keune, Loreal.
Zdravimo tudi lase, ki so poškodovani,
predvsem izpadanje las, prhljaj in mastne lase, z italijansko firmo Revivre, ki se ukvarja samo s problematiko las! Prepričajte se sami!
V salonu sprejemamo naročila za sllve-strovol
LOKVANJ^i^
GLAVNI TRG 21 KAMNIK, tel. 817-276
(za gostilno Planinka)
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Poleg običajne cvetličarske ponudbe imamo še pestro izbiro
* božično-novoletnih aranžmajev
* suhega in svilenega cvetja
* darila za različne priložnosti Priporočam se za Vaše cenjeno zaupanje in vam želim vesel božič in srečno '94
plesni klub
Plesni klub Life
TEN-TEN DOMŽALE
tel. 712-067 ČETRTEK, 16. 12., MODNA REVIJA PETEK, 17. 12., ANSAMBEL MALIBU
PODJETJA IN POSAMEZNIKE VABIMO, DA SI REZERVIRAJO PROSTORE ZA PREDNOVOLETNA SREČANJA IN ZABAVE ZAPRTEGA TIPA.
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE.
NASTOPAL BO DU0 BLACK JACK IN MODERATORKA VEČERA
NA VOLJO BO TUDI TOPLO-HLADNI BIFE. CENA SIL VESTROVANJA JE4.000,00 SIT Z REZERVACIJO SEDEŽA IN 2.000,00 SIT BREZ REZERVACIJE (omejeno število).__
VSAKO SOBOTO MAKSI ŽUR OB GLASBI, KI JO SAMI IZBIRATE
POZOR!!! OBIŠČITE NAS OD NEDELJE DO ČETRTKA - DISKOTEKA LIFE JE ODPRTA VSAK DAN
Čistilno-vzdrževalni servis MILAN DEISINGER
Kamnik, Kidričeva 35/a tel. 814-520
Vam želi vesele božične in novoletne praznike ter srečno v letu 1994.
Tomšičeva 17, Kamnik
(v bližini tržnice) tel. 831-888
Želi vsem občanom
vesele božične praznike
ter srečno in uspešno
novo leto 1994.
Zahvaljujemo se vsem kupcem za obisk in se priporočamo.
Homar d. o. o. trgovina VERIGA.
Smo lahko vsi srečni?
Učenci OŠ Motnik s pesnikom Vojanom Tihomirjem Arharjem
Prijatelj na obisku
V petek, 10. novembra, smo imeli učenci OŠ Motnik KULTURNI DAN. V ta namen smo medse povabili našega dolgoletnega prijatelja - pesnika in profesorja Vojana Ti-homirja Arharja. Že ob prihodu nas je prav prijetno presenetil v preobleki iz časov znamenitega skladatelja Mozarta. Prav zato smo tudi v učilnici ustvarili prijetno vzdušje v soju sveč in vonju kadila.
Začelo se je tekmovanje. Pesnik V. T. Arhar nami je prebral le nekaj izmed svojih številnih ugank, mi pa smo se pre-
izkusili v znanju in hitrosti. Prav vsi smo bili ob koncu kviza obilno nagrajeni - tako zmagovalci kot poraženci. Obdarovanja še ni bilo konec. Vsak učenec je nekaj dobil: posterje, prospekte, nalepke, kape, koledarje, lupe, okrasne gumice... in še in še. Vsi pa smo se med tem sladkali z bonboni in lizikami. Podaril nam je tudi košarkaško žogo. Obogatili smo tudi našo šolsko knjižnico za kar precejšnje število knjig.
Za tem pa smo učenci 3. in 4. razreda odšli s pesnikom v svo-
jo učilnico, kjer smo pod njegovim vodstvom ustvarjali in kmalu tudi napisali pravo pravljico, ki temelji na ljudskem izročilu našega kraja. Čas je prehitro minil in treba se je bilo posloviti. Obljubili smo si, da se v tem šolskem letu še srečamo. V dokaz, da smo se tega dne res prijetno počutili, pričajo fotografije, ki jih je posnel fotograf Jože Ulčar. Eno izmed številnih pošiljamo tudi vašemu uredništvu.
Učenci OŠ Motnik z učiteljicama Vido Kovačič in Mojco Kolar
Črna kronika — november
1.11. Na Žalah so bili legitimirani trije Romi, državljani Hrvaške. Ker je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v R Sloveniji, so bili iz države odstranjeni.
V Markovem se je zgodila prometna nezgoda zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Potnica v enem izmed vozil je bila hudo Poškodovana po glavi in trebuhu. Zoper povzročitelja je vložena kazenska ovadba.
4. 11. Vlomljeno je bilo v skladišče »Urko«, vendar pa niso ničesar odnesli.
Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo je prišlo na Medvedovi ulici v Kamniku do prometne nezgode' s hudimi telesnimi poškodbami. Poškodovana je bila peška, ki je stala na pločniku. Sledi kazenska ovadba zoper povzročitelja.
5. 11. Na PP je prišel vinjen občani, ki je nato pričel vpiti in razgrajati. Ker se ni pomiril, je bil Pridržan do streznitve.
7.11. Vlomljeno je bilo v gostinski lokal na Duplici. Storilec je * neznanim predmetom razbil dvojno steklo na vhodnih vratih in skozi odprtino šel v notranjost ter odnesel razne pijače.
8.11. Občan, ki je na Duplici na igralnem aparatu igral poker, je iz-
gubil večjo vsoto denarja. Iz jeze je razbil steklo na aparatu.
11.11. Neznani storilec je z izvijačem odmontiral lesene letve okenskega okvirja v prostorih GD Kamnik in tako prišel v notranjost, vendar ni ničesar odnesel.
12.11. Vlomljeno je bilo v mesnico na kamniški tržnici. Neznanec se je namreč splazil skozi kovinske rešetke okna in odnesel razne tehnične predmete.
16.11. V nočnem času je neznani voznik osebnega avtomobila rdeče barve podrl drog javne razsvetljave pred OŠ Toma Brejca. Storilca še iščejo.
17. 11. Zopet je bilo vlomljeno v prostore Železniške postaje. Storilec je prišel v notranjost tako, da je odmontiral kovinsko rešetko okna te snel letve in steklo. Izvršil je tatvino denarja.
18.11. Na Trgu svobode je obležal vinjen očan. Ugotovljeno je bilo, da se je napil v raznih lokalih v Kamniku. Bil je napoten domov.
20. 11. V gostinskem lokalu v Stahovici sta se sprla občana. Iz spora je nastal pretep, pri čemer jo je eden izmed njiju odnesel s prebito spodnjo ustnico. Za oba sledi predlog sodniku za prekrške.
21. 11. Policijska patrola je ob 23. uri prijela dva vlomilca nepo-
sredno na licu mesta (bife Bakov-nik). Pri sebi sta imela ukradeno pijačo. Sledi kazenska ovadba.
22.1. Patrola PP Kamnik je legitimirala državljana BiH, ki je neprijavljen bival v Kamniku. Sodnik za prekrške mu je izrekel ukrep odstranitve iz R Slovenije za dobo 6 mesecev. Odpeljan je bil v prehodni dom za tujce.
26. 11. Neznanec je izvršil poskus vloma v stanovanjski hišo v Mostah. Najprej je prišel do stanovanjske hiše in na potisk odprl okno WC-ja ter tako pišel v hišo. V istem trenutku pa se je domov vrnil oškodovanec in prepodil vlomilca, ki je pobegnil skozi okno spalnice. Storilca še iščejo.
27. 11. Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu v Šmarci. V lokal so namreč prišli štirje mlajši fantje, ki so brez vzroka pretepli dva obiskovalca - eden izmed njiju je pri tem dobil lažjo telesno poškodbo. Sledi predlog sodniku za prekrške zoper kršitelje in tudi natakarico, ki je postregla pijanim gostom.
29.11. Neznani storilec je iz garderobe OŠ Tone Brejca izvršil tatvino bunde, last obiskovalke plesne prireditve v šoli.
DGV
Srečanje z Martinom Krpanom
Ležal sem na svoji postelji in bral knjigo. Naenkrat sem zaslišal konjsko rezgetanje. Skočil sem s postelje in pogledal skozi okno. Na dvorišču sem videl kobilico in na njej silno velikega in širokoplečega moža.
Zdrvel sem iz sobe na dvorišče in ■noža vprašal: »Kdo si, gospod?« »Martin Krpan od Vrha pri Sv. Trojici,« mi odvrne. »Stopi z mano v hišo, da te pogostim, kakor je tebi Primerno, sem ga povabil.
Ko sva prišla noter, mi pravi: »Imate pa tukaj jako lepo.« Pokažem mu celo hišo. Spotoma sem mu razlagal, kaj se za kaj uporablja. Krpan je bil zelo začuden nad reč-nii, ki jih je videl.
Potem sem ga pogostil z istrskim vinom ter mu dal jesti: pet zrezkov, ?va kilograma praženega krompirja 'n solato. Ko se je okrepčal, sem ga Peljal gledat televizijo. Bil je navdušen. V svoji navdušenosti je pokvaril daljinec in gledanje televizije je bilo končano.
Nato sva šla ven nakrmit Krpanovo kobilico. Ko sva potešila ko-
biličino lakoto, sva se usedla na klopco pod našim macesnom.
Krpana sem vprašal: »Sc ti zdi velika razlika med življenjem v tem in v tvojem času?» »O da, da, jako
velika! Zdaj imate samostojno Slovenijo. Mi smo imeli v Avstriji malo pravic. Vi pa lahko govorite slovensko ter se šolate v slovenskih šolah,« mi odgovori.
Nato sva se pogovarjala predvsem o Krpanovem času. Povedal mi je, da so mu potrdilo o tovorje-nju angleške soli ukradli in da jo je moral nato spet tihotapiti. Prosil sem ga še, naj mi pokaže svojo moč. Krpanje prijel debelo železno palico in jo pričel zvijati. Vse mišice so se mu napele kot lok, kadar hočeš z njim streljati. Kmalu je bila železna palica popolnoma zvita. Do večera je čas minil med pripovedovanjem šal, dovtipov, v pogovorih o politiki ter o razliki med današnjim in prejšnjim časom.
Naenkrat Krpan vstane in reče: »Lepo je bilo s teboj. Toda zdaj moram iti.« »Enkrat se mora,« pravim.
Krpan zajaše kobilico, jo požene v dir ter zakliče: »Zbogom! »Jaz pa: »Adijo, Krpan, in srečno hodi.«
FRANCE OCEPEK 6. b.
Na svetu je dovolj sreče, ljubezni, zdravja, in miru. Vi, ki trpite in se mučite z vsakdanjimi težavami in pravite, da ste preobremenjeni, da nimate tega ali onega, ali ne vidite, da je težava v vas samih? Človek želi biti srečen, a živi v zmotnem prepričanju, da je sreča nekje zunaj, v materialnem bogastvu, v posedovanju. Hočete jo imeti, hočete biti njen lastnik, pa nič narediti za to, zato vedno ostajate praznih rok in prazne duše. Sreča pa je v nas samih. Srečo rušimo že v temeljih. Če v sebi pestujemo misel o bolezni in si cel dan ponavljamo, da nismo srečni, da nas nihče ne mara, da se nikoli ne bomo izkopali iz težav, takrat nesrečo privlačimo kot magnet privlači železo. Če pa, nasprotno, mislimo na veselje, ljubezen, zdravje mir in obilje, začuda pritegnemo vse, kar je v zvezi s tem razmišljanjem.
Strah je najhujši sovražnik sreče. Vidimo, da bolj privlačimo tisto, česar se bojimo, kot tisto, kar si želimo, kajti dvom je vedno pred upanjem. Vse težave izvirajo iz strahu. Strah nas je, da bi izgubili ljubljeno osebo, strah nas je pred nasilnostjo, da nam kaj ne bo uspelo. V vsakdanjem življenju nas je strah zaradi toliko nepomembnih stvari. Vsak izmed teh strahov nas vedno bolj utesnjuje in nas postavlja pred nerešljive probleme, čeprav v resnici problemov sploh ni. Koliko problemov si ustvarjamo s strahom! Pa se vprašajmo, od kod izvira strah. Strah ni v nas samih. Ko smo se rodili, ga nismo prinesli s seboj, strah smo pridobili kasneje. Že mama nam je vedno, preden smo kam šli, govorila: »Pazi, da si ne boš kaj naredil, pazi na avtomobile, pazi, da ne razbiješ šipe, pazi, da se ne prehladiš, pazi, da ne padeš na izpitu.« Če bo otrok to stalno poslušal, se mu bo strah vcepil v dušo in telo in veliko truda bo potrebno, da se kasneje tega otrese. Izogibajmo se nepotrebnih strahov in se raje spodbujajmo s pozitivnimi mislimi in ne zastrupljajmo se še naprej z vsemi vrstami strahov. Zaupajmo samemu sebi in bodimo samozavesti.
V današnjem svetu ni človeka, ki ne bi imel težav. Vendar naše osebne težave niso primerljive s težavami, ki jih ima človeštvo dandanes po svetu. Verjetno je potrebno, da človek pade popolnoma na dno, da se zopet s še večjim elanom pobere in zaživi popolnoma drugače - boljše. Dandanes vse več ljudi ob vsakdanjih problemih doživlja poraze. S temi porazi hodimo v vsakdanjem življenju in se z njimi obremenjujemo, kar pa ni brez posledic tudi za našo okolico, saj s svojo slabo voljo močno vplivamo tudi na razpoloženje drugih ljudi. Ti ljudje nas bodo nekaj časa sprejemali takšne, kot smo, kasneje pa se nas bodo začeli izogibati, kar pa pomeni, da še bolj ostajamo sami in se še bolj utap-
ljamo v razmišljanje o svoji nemoči, da bi si lahko pomagali. Dobro vidimo, da si s slabo voljo pravzprav zapiramo pot k bolj veselemu, vedrejšemu in s tem uspešnejšemu življenju. Če hočete spoznati, kaj je sreča, se morate otresti vseh predsodkov, postati morate nepopisan list. Z vsakdanjim dnem si vse večkrat ponavljajte, da je življenje sestavljeno iz vsakdanjih porazov, ki pa jih moramo znati prenašati, ne smemo pa jim dovoliti, da prevladajo v naših mislih. Usmerite jih v svojo notranjo energijo, tako da se še bolj dvignete nad ovire in jih še z večjo
lahkoto premagate. Vsak poraz, vsak padec naj vam prinese novo izkušnjo in da novega elana za naprej. Tisti, ki so verni, se prepustijo božji milosti, tisti pa, ki ne verujejo, si morajo najti višji ideal, nadomestek za vero, ki jih ponese k nekemu cilju in jim da življenjsko silo. Vsak, ki se bo pobiral iz najgloblje točke življenja, bo vse te resnice preizkusil na samem sebi in bo na koncu vesel, da je to zmogel. Na koncu bo prišlo olajšanje, neke vrste zmagoslavje.
Spoznajte srečo in bodite srečni!!!
BENJAMIN ŽNIDARŠIČ
AH so lastniški certifikati res »darilo«?
V današnjih dneh so vsakodnevne temejx>govorov med ljudmi, kaj pravzaprav so lastniški certifikati, kaj bomo z njimi počeli in čemu so namenjeni. Nekateri v njih vidijo rešilno bilko svojega družinskega proračuna, saj imajo v mislih že sliko, za kaj naj bi ta denar, ki pa ni denar, porabili.
Lastniški certifikati so posebna z zakonom določena pravica vsakega slovenskega državljana, da sodeluje pri lastninjenju družbene lastnine. Uporaba lastninskih certifikatov je tako točno določena z zakonom o lastninskem preoblikovanju. Zmotno je prepričanje, da lastniški certifikat lahko prenesete na drugo osebo, da ga lahko uporabite pri nakupu stanovanja ali da ga lahko prenesete na svoje zasebno podjetje. Ker lastniški certifikat ni denar, ga pač ni možno kar enostavno nakazati na svoje podjetje oz. prenesti na drugo osebo. Lastni-njenega podjetja pač ni mogoče lastniniti. Certifikat se glasi na točno določeno osebo in ga, razen z overjenim pisnim pooblastilom, ni mogoče prenesti na drugo osebo. To je le knjižna vrednost, ki je namenjena samo lastninjenju družbenega premoženja in ga lahko uporabimo samo pri nakupu delnic družbenega podjetja. Lastnik certifikata bo po nakupu delnic lastninjcnc-ga podjetja še vedno knjižen kol lastnik, ne glede na to, če bc izdano pooblastilo njegovemu zastopniku. Certifikat je neprenosljiv, tako kot je neprenosljiva, dve leti od izdaje, tudi delnica lastninjenega podjetja. Se pa, kol je videti v dnevnem časopisju, pojavljajo razna »trgovanja vnaprej«, ki pa so pravno dvomljiva in prinašajo poslovno tveganje obeh strani, tistih, ki prodajajo, in tistih, ki kupujejo.
Sprašujem se, kdaj in kje lahko sodelujemo pri lastninjenju. Največ možnosti bo imel tisti, ki je bil zaposlen v več podjetjih, saj bo lahko izbiral med vsemi podjetji, kjer je bil zaposlen, ki se lastninsko  preoblikujejo. Naj-
manj možnosti imajo zaposleni v državnih službah, ki pa jim bodo na voljo le javna prodaja delnic in pooblaščene investicijske družbe, ki bodo morale dobiti od ministrstva za finance potrebno pooblastilo. Poleg pooblaščenih investicijskih družb, ki pa še niso ustanovljene, obstajajo tudi nepooblaščena, v katere pa ne bo mogoče vložiti lastninskega certifikata. Razlika med njimi je ta, da v trenutno že obstoječe nepooblaščene družbe lahko kadarkoli dodatno vlagamo in kadarkoli tudi zahtevamo izplačilo svoje vloge. Od pooblaščene investicijske družbe pa ne moremo zahtevati izplačila in ne kadarkoli vlagati. Če želimo svoj delež povečati, moramo najti prodajalca take delnice, ki pa bodo tudi kotirale na borzi. Te bodo z ustrezno javno objavo pozivale lastnike certifikatov, da vložijo certifikate prav v njihovo družbo.
Pri uporabi lastninskih certifikatov pa invalidi, upokojenci, študentje in gospodinje ne bodo imeli nobenih posebnih kriterijev za možnost, vnovčitve certifikatov. Če so bili zaposleni, bodo lahko sodelovali pri lastninjenju v podjetju, v katerem so bili zaposleni, ali pa prek javnih prodaj delnic in pooblaščenih investicijskih družbah. Ožjim družinskim članom bo mogoče vložiti certifikate v konkretno podjetje šele potem, ko bo podjetje v okviru interne razdelitve delnic ugotovilo, da po prvem pozivu ni dovolj zanimanja. Šele po drugem pozivu bodo lahko sodelovali tudi ož-' ji družinski člani trenutno zaposlenih delavcev, ne pa tudi ožji družinski člani upokojencev in bivših zaposlenih delavcev.
Moje osebno mnenje pa je, da bodo certifikati prinesli marsikateremu dobiček na račun drugega, razočaranja pa tistim, ki mislijo, da bodo s certifikati obogateli. Veliko preglavic bodo pov-'zročili državnim organom. Ne hitimo in počakajmo, pa bomo videli, če se lastiški certifikati res darilo!
BENJAMIN ŽNIDARŠIČ
Cestno prometni vsakdan drugače
Vsak dan na naših cestah v prometnih nesrečah ugasne človeško življenje. Ti dogodki so me vzpodbudili, da napišem ta članek, ki bo marsikomu povod za razmislek, predno se bo usedel za volan svojega vozila. Pa tudi za razmislek, kaj storiti, ko doživi neljub dogodek.
Zavedati se moramo, da živimo v težkem gospodarskem obdobju, ki zelo vpliva na osebno počutje. Prav tako je dobro vedeti, da je prometna varnost v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami izredno nizka, kar nas uvršča na dno lestvice. Po naših cestah se vozimo tako, kot bi se vozili po ZAHODNIH, ob tem pa pozabljamo, da smo še včeraj bili na »JUGU«.
Vsaka naša poteza mora biti premišljena in pravilno zastavljena. Cestni promet predstavlja zvrst gibanja, ki je povezano
z določeno stopnjo tveganja oz. ' prometnimi nesrečami. Strokovnjaki so ugotovili, da vsak voznik v enem letu opravi med vožnjo okrog 80.000 odločitev. Od vseh voznikov približno vsak peti pri tem napravi okrog 2000 napak oziroma eno napako na vsakih 40 odločitev. Te ocene bi letno pomenile okrog 400 milijon potencialnih nesreč. Na srečo je število dejanskih nesreč mnogo manjše od števila potencialnih. Možnost, da pride do prometne nesreče je tako odvisna od števila faktorjev oziroma njihovih kombinacij v času in prostoru. Na samo prometno varnost vplivajo trije faktorji:
ČLOVEK, VOZILO IN CESTA Z OKOLICO.
S ČLOVEKOM in družbo, ki ga obdaja, se ukvarjajo strokovnjaki medicine in psihologi-
je, VOZILO z vsemi njegovimi karakteristikami obdelujejo strokovnjaki strojništva, CESTA z OKOLICO in prometne zakonitosti pa so domena cest-no-prometnih strokovnjakov. Hiter razvoj znanosti in tehnike je razširil človeško spoznanje do meje, kjer ni več mogoče obvladati vseh teh znanosti. Uporaba znanstvenih in tehničnih metod ter postopkov pri raziskavah prometnih nesreč predstavlja najvažnejši prispevek k ugotavljanju resnice in doseganju cilja naše kazenske zakonodaje - da nedolžni ne bo obsojen in da se krivcu izreče zaslužena kazen. Te dokaze pridobimo s pomočjo ekspertiz, v katerih izvedenci cestno-prometne stroke analiziramo vse okoliščine, ki so privedle do prometne nesreče.
Srečno vožnjo!
DUŠAN BOŽ1ČNIK
Tek Tuhinj 93
ŠD Tuhinj je 26. septembra organiziralo 6. tek okoli Tuhinja. Kljub slabim vremenskim pogojem se je zbralo 57 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Najštevilčnejši so bili najmlajši, ki so tekli na 1,5 km dolgi progi. Starejši nad 15 let so tekli 7 km. Najbolj zanimiv tek pa je bil tek na 17 km, v katerem so sodelovali tekači iz Slovenije, ki so zastopali našo državo na gorskih tekih za svetovni pokal. To so: Ivan Urh, Vojko Djuričič in Veronika Bohinc.
Za ta tek so bili najboljši nagrajeni s pokali in medaljami, vsak udeleženec pa je dobil spominsko majico. ŠD Tuhinj se najiskreneje zahvaljuje sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja s finančnimi sredstvi in praktičnimi darili: Kočna, Gozdarstvo Pirš Tuhinj, Lesna galanterija Lenart Golice, Frizerstvo Kemperl Kamnik, LB Kamnik, Gostilna »Baloh Andrej« Tuhinj, Al-prem, Svilani t, Bistro Kostel
- Jerič Pavle, Avgust Štele
- Petrol Tuhinj, Stane Resnik
- Krovstvo Črni vrh, Olga Hribar - Gostilna pod Kozjakom, MAITIM COMPJU-TERS Šmarca, Upravnik d.o.o. Domžale, Ivan Hribar
- Gostilna LOVEC Laze, Franc Berlec - Lesna galante-' rija  Tuhinj,   Stanislav Pirš
- Malar CO d.o.o. Golice, Edvard Križnik - Kleparstvo Špitalič, Mare Drolc Špitalič, KIT d.o.o. Trgovina Srednja vas, Trgovina Engelman Šmartno, Market - Pri Ančki Šmartno,   Helena Sedušak
- Trgovina Špitalič, Tatjana Kodra - Bife v KOTU Špitalič, Matevž Zavolovšek - Gostilna MEJAŠ Črnivec, Zinka Hribernik - Trgovina PRI ZINKI Tuhinj, Vera Baloh
- Trgovina Oreh Tuhinj in Franc Bajde - Tapetništvo Golice.
REZULTATI:
DEČKI DO 10 LET 1.5 km
1. MARKO SABOLČKI, R. Toplice, 6,20
2. ŽIGA BAJDE, ŠD Tuhinj, 6,20
3. ANDREJ POLJANŠEK, ŠD Tuhinj, 6,30
4. ANŽE BAJDE, ŠD Tuhinj, 6,59
5. LUKA MARIN, Novo mesto, 6,59
DEKLICE DO 10 LET 1,5 km
1. MIRJAM HRIBERNIK, ŠD Tuhinj, 7,42
2. JERCA FAJDIGA, Novo mesto, 8,20
3. TANJA POLJANŠEK, Kamnik, 8,30
DEČKI 10-15 LET 1,5 km
1. LUKA KLEMEN, Celje, 5,34
2. BOJAN LOVRENČIČ, Koper, 6,12
3. MATJAŽ ŠKRBINC, Podgorje, 6,13
4. ALEŠ FLERIN, Podgorje, 6,13
5. URH KLEMEN, Celje, 6,14 DEKLICE 10-15 LET 1,5 km
1. URŠKA KLEMEN, Celje, 6,15
2. ZDRAVKA HRIBERNIK, ŠD Tuhinj, 7,20
3. JASNA PARAPOT, Novo mesto, 7,57
TRIM TEK MOŠKI 7 km 1. BRANE ŠKOBERNE, Ko-
vinotehna Celje, 32,50
2. BOŠTJAN ŽERJAV, Ljubljana, 34,55
3. MAKS KLEMEN, Celje, 35,20
ŽENSKE DO 30 LET - 7 km 1.   KSENIJA VRHOVNIK, Kamnik, 43,30 TEK NA 7 km ŽENSKE NAD 30 LET
1. VERONIKA BOHINC, Ljubljana, 36,07
2. HEDA KOTAR, Trbovlje, 39,27
3. NADA KONEČNIK, Dravograd, 47,11
TEK OKOLI TUHINJA 17 km MOŠKI DO 30 LET
1. IVO ERMENC, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO, 1.07,58
2. MIRAN KMETIC, Kisovec, 1.19,15
3. UROŠ ZAGOŽEN, Lj. Polje, 1.27,35
4. FRANCI ŽELEZNIK, ŠD Tuhinj, 1.34,12
OD 30 DO 45 LET
1. VOJKO DJURIČIČ, Mojstrana, 1.07,31
2. ANTON VIDOVIČ, Lukovica, 1.07,41
3. MARJAN VERŠNIK, Kamnik, 1.08,05
4. IVAN URH, KIK Kamnik, 1.08,52
5. IVAN TESOVNIK, N. Štifta, 1.11,19
NAD 45 LET
1. RAJKO KVAS, Domžale, 1.12,55
2. MILAN IVANETIČ, Metlika, 1.29,33
(najstarejši) (gorski cilj)
Predsednik ŠD Tuhinj ZVONE KEMPERL
Rokometaši še tretji
Rokometaši Kamnika so v devetem kolu gostili moštvo Grosuplja in brez večjih težav zmagali. V tej tekmi, v kateri je bila očitna kakovostna razlika, so dobili priložnost prav vsi igralci. Kljub temu da so bili Grosupeljčani nekoč zelo dobra ekipa, so v prikazani igri v Kamniku doživeli pravo katastrofo. Končna razlika šestih golov v prid Kamničanov ni pravi kazalec razmer na igrišču, na katerem so se strelsko spet izkazali; Andrejič, ki neusmiljeno polni nasprotnikova vrata, Sladic, ki lahko v nekaj minutah doseže svoje število golov, Buha, ki ne razočara na nobeni tekmi, v vratih pa je stal nerešljiva uganka za nasprotnike Brglez. S te tekme kaže omeniti še Jegličevo poškodbo.
V desetem kolu so igrali Kamničani v Črnomlju, kjer so nepričakovano izgubili oba para točk. Izredno slaba je bila tokrat obramba (predvsem mladi). V njej je manjkal poškodovani Jeglič. V vratin je kot vedno kraljeval Brglez, ubranil je kar 7 sedemmetrovk, kar bi uspelo le malokateremu vratarju. Kamničani so sicer prvi polčas dobili z golom razlike, a nato v drugem, predvsem zaradi slabe obrambe (Plankar, Sladic), zapravili prednost in na koncu izgubili z dvema goloma razlike.
Vseeno še niso zapravili možnosti za drugo mesto, saj so Preddvorčani doma izgubili z mladimi igralci Kodeljeva, tako da bo o drugem mestu odločalo neposredno srečanje med Kamničani in ekipo Preddvora. Na lestvici vodi brez poraza Kodeljevo (20), pred Preddvorom (16), Kamnikom (141. Trebniim (13) itd.
KAMNIŠKI ROKOMETAŠI PA ORGANIZIRAJO XIII. NOVOLETNI TURNIR, KI BO 28. 12. 1993 V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU OB 9. uri. NA NJEM BODO NASTOPILI LE IGRALCI, KI IMAJO STALNO PREBIVALIŠČE V KAMNIKU, ZA ŽENSKE EKIPE PA OMEJITEV NE VELJA. VODJA TEKMOVANJA JE IGOR ERJAVEC (Kranjska cesta 3/b, tel. 811-685), KJER LAHKO DOBITE DODATNE INFORMACIJE, SICER PA JE ŠTARTNINA 7.000 TOLARJEV, EKIPO PA LAHKO PRIJAVITE DO 24. 12. do 12. ure. ŠTARTNINO LAHKO PLAČATE NA ŽR-50140-678-95586.
SEVEDA STE VABLJENI TUDI VSI, KI NE BOSTE TEKMOVALI, SAJ BOSTE GOTOVO UŽIVALI OB IGRAH KAMNIŠKIH IGRALCEV.
Cico
Kamniški tretjeligaši so se odrezali slabše
Druga ekipa odbojkarskega kluba TAD EUROPE Kamnik je v osmem in devetem kolu zaigrala izredno slabo in obe tekmi gladko izgubila. Na prvi proti Pr-vačini sicer niso imeli pravih možnosti, saj je omenjeni klub eden najboljših v tej ligi, kar se je videlo tudi na zunaj (enotne trenirke itd.). Kamničani se niso posebej proslavili, povsem pa so odpovedali nekateri ključni igralci, še najboljši so bili Farazin, Palma in Zagoričnik. Sicer pa so igrali brez najboljšega Šnabla.
V derbiju mladih so bili Kamničani prav tako poraženi. Moštvo Olimpije jim je pokazalo pravo lekcijo igre v polju in bor-
benosti, ki je kamniškim odboj-karjem manjkala. Kamniška ekipa je sposobna zaigrati veliko bolje, kljub pomanjkanju igralcev (vzor bi jim lahko bila prva ekipa), predvsem pa bi morala odpraviti nesoglasja, do katerih prihaja med igralci. Mogoče jim bo zimski počitek prav prišel in bodo drugi del sezone prav tako dobro začeli, kot so prvega.
Začenjajo pa se tudi tekmovanja v kadetski ligi, v kateri imamo Kamničani v ognju obe ekipi. Ženska bo igrala doma 19. 12. 1993 zjutraj ob 10.00 v zdravstvenem domu, moška pa teden dni kasneje.
Izjemen uspeh srednješolcev
Igralci srednje šole Rudolfa Maistra so dosegli enega največjih uspehov v zadnjem obdobju. Zmagali so v predtekmovanju ljubljanskega območja in tako nakazali, da imajo lepe možnosti za uvrstitev na finalni turnir. V zadnjih treh tekmah so premagali tekmece, najbolj pa je odmevala gladka zmga proti Ledini, ki je veljala za favorita. Največje breme pri kamniški ekipi so nosili: Šnabl, Ribič, Povše, Zagoričnik, Palma in Železnik. Še vnaprej jim želimo tako dobr igranje. CICO
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1994 vam
OBRTNA ZBORNICA KAMNIK
želi svojim članom vesele božične praznike in srečno ter uspeha polno novo leto 1994.
GRADBENA LEPILA FUGIfINE MASE-IZRAVNALNE MASE
Vaška pot 8, Preserje, 61235 Radomlje Tel: 061 727-395
Vsem poslovnim partnerjem in kupcem želimo vesel božič in srečno novo leto!
razvojni zavod domžale, p.o. 61230 domžale. ljubljanska 76
Voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
McnU
KAMNIK
Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI V NOVEM LETU 1994.
Knjigarna in papirnica
Kamnik, Kidričeva 34, tel. 832-586
Pisarniški material, šolske potrebščine, igrače, darila. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Okrepčevalnica DESERT Milka Lanišek
Kamnik, Kidričeva 38, tel. 831-441
Vesele božične praznike in srečno 1994!
Prodajna galerija
61240 KAMNIK, Maistrova 11 tel. 061/031-081
Nudimo vam:
- izdelke slovenskih mojstrov domače in umetne obrti
- vezenine, idrijske čipke
- darilne sete - LAN
-slike, izbrana dela sodobne umetnosti
- nakit - keramika
- unikatna svetila
- poslovna darila
Vsi Izdelki so plod dela mojstrov z ljubeznijo - po narodnem Izročilu.
ODPRTO
Vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure
Vljudno vabljeni tudi V prihajajočem letu! Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želimo.
»KGM«
TRGOVINA S PREMOGOM
JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel. 823-609,824-424
Na zalogi imamo kvalitetne vrste premoga iz Zagorja, Trbovelj, Velenja.
Sprejemamo naročila za nakup nemških briketov in čeških kock.
Omogočamo vam plačevanje s čeki. Vesel božič in srečno novo leto!
Se priporoča TRGOVINA »KGM«,
Janez Kalan
Kulturno društvo na 6. Linhartovem
Tudi letos je Zveza Kulturnih organizacij Slovenije organizirala Festival tradicionalnih amaterskih gledališč, ki je 20. in 27. novembra potekal v Ribnici na Dolenjskem in je bil že šesti po vrsti.
Festival nosi ime po prvem slovenskem komediografu Antonu Tomažu Linhartu, vsako leto pa poteka v drugem kraju.
Na ta festival smo se letos prijavili tudi člani Kulturnega društva Komenda. Na festival se nam je uspelo uvrstiti še s šestimi drugimi skupinami, kar je svojevrstno priznanje, saj smo
zastopali svoj domači kraj in seveda tudi občino Kamnik. Predstavili smo se s komedijo Antona Tomaža Linharta TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI v režiji F rance-ta Štebeta. Ker smo imeli nastop ob 15. uri v Sodražici pri Ribnici, smo morali na pot že zjutraj. Kljub neprestanemu sneženju je na avtobusu vladalo prešerno razpoloženje. V Sodražici nas je čakalo kosilo, ki so ga za vse nastopajoče pripravili v gostilni Kaprol. Po kosilu nas je čakala priprava dvorane za naš nastop. Zaradi
Komenda srečanju
ure nastopa smo se vsi bali, da bo dvorana prazna. Naš strah pa je bil odveč, saj je bila dvorana nabito polna, tako da so si morali nekateri predstavo ogledati tudi stoje. Gledalci so nas po koncu predstave nagradili z bučnim aplavzom. Lahko povem, da si jo je ogledala tudi amaterska gledališka skupina s slovenskega primorja, ki so ta ogled vključili v svoj izlet na Dolenjsko. Zvečer smo si v Ribnici ogledali še predstavo v izvedbi KUD Franc Kotar Trzin z naslovom Legenda o  poldrugem  Slovencu. Po
končani predstavi smo vsi skupaj odšli na večerjo in družabno srečanje, ki pa smo ga morali kmalu zapustiti, saj nas je čakala še dolga pot do doma, kamor smo zaradi vremenskih razmer prispeli okoli poldruge ure zjutraj. Varno nas je vozil samostojni prevoznik Silvester Grčar iz Kamnika. Da pa smo lahko pripeljali kulise v Ribnico, se moramo zahvaliti prevozniku Jožetu Kernu iz Komende, ki nam je velikodušno posodil svoj kombi.
Ker je bil ta festival za nas posebno doživetje, bomo v prihodnosti poskusili delati še boljše in se tako uvrstiti še na kakšen festival, kjer se bomo spet lahko predstavili.
JURIJ KERN
Slovenski alpinisti na K 2 (V.)
Otožno zmagoslavje
Davo je fotografiral smuči, nakar sva sestopila v T3. Tam sva začela povečevati luknjo. Radijsko postajo sva imela ves čas prižgano. Pozno zvečer se je že v temi v tabor 4 vrnil Viki. Tam sta bila že dlje časa Boštjan in Boris. V zraku je bila neka napetost, ker nismo vedeli, kje so ostali trije. Okoli devetnajste ure se je oglasil Zvonko. S počasnim in utrujenim glasom je prosil, naj mu fantje v taboru 4 dajo svetlobne in zvočne signale. To je storil Boštjan. Čez eno uro je bil Zvonko že v šotoru T4, Čarlos •n Stipe nista imela radijske postaje, zato zanju nismo vedeli, kje sta in kaj se z njima dogaja.
Naslednje jutro sta prišla že z dnem v T4. Bivakirala sta nekje nad 8000 m. Poleg obleke v katero sta bila oblečena, je imel Stipe bivak vrečo. To pa je bila tudi vsa oprema, ki sta jo imela za bivakiranje v vetru, sneženju, megli in mrazu pri -30° Ć. Stipe je vso opremo zložil iz nahrbtnika na poličko, ki jo je skopal v led. V nahrbtnik je nameraval dati noge. Ko je preverjal, če je še kaj v njem, mu je zdrsnil po steni v temo. Viki in Carlos sta zjutraj začela kljub snežnemu viharju in vidljivosti v najboljšem primeru do 50 m sestopati. Tudi Stipe se je pripravil, vendar ga je zeblo in je rekel, da se bo malo še
pogrel v šotoru. Tako so v šotoru ostali Stipe, Boris in Boštjan. Z Davotom sva povečala luknjo, vmes pa skuhala juho in čaj. Okoli 12 ure pride ob vrvi Viki. Zelo sva ga bila vesela. Čestitala sva mu za vrh in mu ponudila čaj, ki pa ga ni prenesel in ga je takoj izbruhal. Povedal je, da gre Carlos za njim in da bi moral vsak čas priti. Po petnajstih minutah je šel naprej. Gledala sva za njim, ko je sestopal proti robu stene, je vsake toliko časa padel v sneg in se s težavo zopet pobral. Bil je zelo utrujen. Ta dan je nameraval iti v ABC tabor pod steno, ko pa je prišel v T2, naprej ni mogel. Z Davotom
sva čakala Carlosa. Gledala sva v meglo, njega pa ni in ni bilo. Z lopato sem hotel še malo popraviti luknjo pri bivaku, pa se je podrl cel strop. Tako sva imela še za štiri ure dela, da sva skopala novo luknjo.
Iz T4 je prišla srhljiva novica. Stipe je povedal, da je imel Boštjan hudo višinsko bolezen. Menda je kar spal in se ni zmenil za okolico. Puls je imel 140, ostali 80 udarcev na minuto. Doktor in vodja sta dejala, naj mu dajo veliko tekočine in čim prej sestopijo. Zvonko in Boris sta poskusila sestopiti, vendar je bil tak vihar, da nista videla markirnih palic. Brez njih je sestop orientacijsko prezahteven, zato sta se vrnila v šotor. Naredila se je že noč, ko sva bila z luknjo gotova. Imela je dva prostora.
RADO NADVEŠNIK
(Nadaljevanje prihodnjič)
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (K.)
Gor
vleče
Kako popestriti novoletno praznovanje - razen pijače - se je domislil Nace iz Bajte pri Kavrih. Tovariši so po starih šegah in navadah začeli koledovati na novega leta dan 1961. Koledarji, ki naj bi jih podarili stanovalcem vsake koče, so bili že prej pripravljeni. Od takrat pa vse do leta 1982 jih je pripravil zastonj ali za zelo majhno plačilo Nace iz Kavrske bajte. Koledarji so bili sprva v črno-beli barvi na manjšem formatu, nato pa v barvah in večjem formatu. Posnetki so bili pretežno z Velike planine, vse pa je posnel pripravljalec in oblikovalec koledarjev.
Od leta 1983 do 1989 je koledarje pripravljal Lado Galič iz Svatnarjeve koče. Za leto 1990 pa Tone Hladin iz Martinčeve koče. Koledarji so bili tiskani v barvah in z raznimi posnetki s slovenskih planin.
V letih 1962 in 1963 je že bilo čutiti razcvet turizma. Do sedaj je bila planina dosegljiva samo tistim, ki so bili za to stvar navdušeni in zmožni peš priti gor. Sedaj so se stvari pokazale v drugi luči. Napovedovali so skorajšnje obratovanje gondolske žičnice. Prekupčevanja in podkupovanja za "najemništvo pastirskih koč so se začela. Res pa je, da tega grdega preplačevanja ni bilo veliko. Ob tej nevarnosti so se bajtarji še bolj zganili.
Prvi sestanek oziroma občni zbor z namenom, da bi se »bajtarji« še bolj povezali, je bil (jan.-febr.) 1963 v Svatnško-vem hlevu. Pripravil in vodil ga je Encijan - Slave Gerlica. Novo leto 1964 se je hitro približevalo. Načrtovan je bil občni zbor bajtarjev za 2. januar 1964. Ni ga bilo. Prvi občni zbor, ki je bil voden in tudi izpeljan po vseh pravilih, je bil 26. januarja 1964. leta v brunarici vlečnice št. 2. Iz zapisnika je razbrati, da so se bajtarji zavzemali za povezovanje med seboj, za dobre odnose s kmeti - lastniki koč, za poživitev družabnega življenja; naj bajtarstvo postane »pojem« za tiste, ki tu na planini preživljajo svoj prosti čas. Bajtarstvo naj da zgled za uživanje v naravi. Sprejetih je bilo še več dobrih sklepov. NACE NOVAK
(Nadaljevanje v prihodnji št.)
® Ob božiču in novem letu vam voščijo % Ob božiču in novem letu vam voščijo 0
~*«<» lun VAttat <«o»o»,ia
Ob kamniški obvoznici
ODPRTA NOVA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV
Kamnik, Perovo 26, tel./fax 812-888
- prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.600 SIT dalje, dvoletna garancija, pooblaščeni servis
- TOPLA akumulatorit-tovornl program od 110 Ah do 180 Ah ______
- avtoradiji In avtozvočnlkl že od 8000 SIT naprej
- sedežne prevleke in avtotepihi
- antifriz. olia. filtri
- snežne verige ____
- komplet program svetil Saturnus in avtoelektro opreme Iskra in še veliko dodatne opreme za vaš avto.
Po ugodnih cenah kupuje pri nas tudi Božiček in Dedek Mraz
Vsem kupcem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
REJA
se pridružuje iskrenim željam in čestitkam ob božiču in novem letu ter se priporoča tudi v prihodnje.
MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO CIRIL IN MIRA ŽAGAR
Kamnik, Glavni trg 5 Tel. 831-244
Vsem našim cenjenim strankam voščimo vesel božič in srečno novo leto in se še naprej priporočamo za obisk.
INTERSHOP
KAMMELEON
Sadnikarjeva 4, Kamnik tel. 832-176
Velika Izbira daril z Daljnega vzhoda:
KITAJSKA: ročno poslikane vaze, riževi servisi za čaj in kavo, skrinjice za nakit, novoletni okraski in lučke, medita-cijske kroglice, svilena kimona...
JNDIJA: krila, bluze, vezeni brezrokavniki, rute, vaze in svečniki iz medenine... NOVO - indijski porcelan
_EGIPT: slike na papirusu, usnjene šatulje, notesi, denarnice, pasovi...
NOVO _ KOLEDARJI 94 iz KITAJSKE
- DIŠAVNE SVETILKE ZA ETERIČNA OLJA
- BOŽIČNI MLINČKI
Cenjenim strankam želiva vesele božične praznike in srečno leto 1994.
GOSTILNA PLANINKA
Glavni trg 19 Kamnik, tel. 831-451
Čestita ob božičnih in novoletnih praznikih, se zahvaljuje za obisk in vas pričakuje tudi v naslednjem letu.
SERVIS	PUH lil
PLINSKIH	
NAPRAV	§)
	Jože Kladnik
- štedilniki	Vrhpolje 125
- bojlerji	s Kamnik
— peči	p 832-872
- rezervni deli	
VULKANIZACIJA DERNIČ
šmarca, Habjanova 2 tel. (061) 811-658 Po konkurenčnih cenah vam nudimo:
- avtoplašči MICHELIN
- zelo kvalitetno obnovljene avtoplašče BANDAG že od 2.300 SIT naprej (garancija do izrabe)
- kvalitetne avtoplašče KUMHO (Južna Koreja) vseh dimenzij
(tudi za športne avtomobile, terenska vozila in kombije)
- avtoplašče MARANGONI
- vrhunske avtoplašče in aluminijasta platišča
vOkohama
- avtoplašče SAVA in SEMPERIT
- popravilo avtoplaščev in zračnic ter centriranje koles
Pri nas kupljene avtoplašče montiramo BREZPLAČNO!
Za nakup štirih avtoplaščev   * , vam poklonimo darilo! PRODAJA NA 2 ČEKA
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE!
kemijska Industrija
p.o.
Vesele božične
in srečno novo leto 1994 vam želijo
GROS
đ.o.o.
SILVESTROVANJE
z ansamblom
ŠTAJERSKIH 7
v športni hali v Kamniku, s pričetkom ob 20. uri
V ceni vstopnice 2700 SIT je vračunana silvestrska večerja.
Informacije po tel. 831-470 (TIC), 831-612 (ZKO), 825-365 (BAC Stahovica), 737-240 (Hram Rožice) in 721-507 Trgovina Peko Domžale.
Pohitite, število vstopnic le omejeno!
STOB
d. o. o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel. 711-415
Poleg gradbenega materiala po ugodnih cenah nudimo še:
- hidro in termo izolacijo po ZNIŽANI CENI - možnost plačila na 3 čeke
- strešnik bramac 86,50 SIT/kom z davkom in prevozom (le še do konca leta).
Voščimo vesele božične praznike in SREČNO '94!
MATEJA MARKET
Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608
Praznična ponudba:
olje 139 SIT
sladkor 89 SIT
napolitanke (1 kg) 250 SIT čokolada lešnik (100 g)
70 SIT
kava (100 g) 58 SIT
bomboni (1 kg) 333 SIT sir gauda in edamec 640 SIT šunka za pizzo      590 SIT
- šunka - prešana 750 SIT
- klobase - kranjske 360 SIT • - maslo 120 SIT
- jajca 12 SIT
- šum 11/21 77 SIT
- pivo-zaboj 978SIT
- bravo sok 89 SIT
- vino-namizno belo 117 SIT
Vsem cenjenim kupcem voščimo
vesel božič in srečno v novem letu 1994.
Zahvaljujemo se za obisk in se priporočamo!
Frizerstvo Anita
d.o.o
Gornji log 19 Šmarca, tel: 813-603
vas pričakuje od torka do petka od 7. do 20. ure in ob sobotah od 7. do 19. ure.
Elektroinštalacije in strelovodne naprave.
Želimo vam srečen božič in uspešno novo leto.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata -velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- prodaja fasadnega materiala tovarniške cene za plačila z gotovino
- hidrocol beli 1947 SIT (30 kg)
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
- pralni praški
Material brezplačno pripeljamo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. CENJENIM KUPCEM SE ZAHVALJUJEM ZA OBISK IN VOŠČIM VESEL BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO!
r
TRGOVINA
yMyi RK ETSMARCA 61240 KAMNIK /MMA
oraoranV
1
tel. 8TI-244
se pridružuje najlepšim željam ob božiču in novem letu.
Vsem spoštovanim kupcem se zahvaljuje za zvestobo.
TRGOVINA MERY        TRGOVINA MERY
ŽENSKO PERILO MOŠKO PERILO
Kidričeva 14 Samostanska 24
V januarju ne pozabite priti s knjižico zaupanja
po nagrado!
Vesel božič in srečno novo leto!
Zavarovalnica Triglav d.d. območna enota Ljubljana poslovna enota Domžale
PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK
Maistrova 18, tel. 831-261,817-110, 817-056, fax: 831-261
Za vas imamo odprto: ponedeljek 7.30-15.00 torek 7.30-14.30 sreda 7.30-17.00 četrtek 7.30-14.30 petek 7.30-13.00
Dolga leta smo že prisotni med vami in zaupajo nam številni zavarovanci. Vsem, ki nas še ne poznate, pa bi se želeli predstaviti.
Na predstavništvu v Kamniku bomo z vami:
sedijo od leve proti desni - Marjana Žnidaršič - vodja predstavništva, Mili Mandekič, Renata Peterka, Silva Kladnik - sklepanje zavarovanj na šalterju in zastopniki: Janez Žnidar 841-129, Jože Maček 831-534, v drugi vrsti od leve proti desni: Marjan Pucko 812-732, Pavel Ulčar 832-809, Jože Krhin 733-089, Stane Šuštar 832-188, Miro Štupar 816-286, Marko Kemperl 825-537, Anton Šlebir in Ivan Sušnik 825-177.
Veselimo se sodelovanja z vami tudi v prihodnje!
sto*
Da bo odločitev lažja,
ponujamo pri nakupu
poleg gotovinskega, še
Naj bo vase življenje z našimi izdelki
prijetno tudi v letu 1994 !
M JELOVICA
Lesno industrijo, Kidričevo 58, (4220 Šlcofja Loko, lel.: 064/631-241, fox: 064/632-261
Voščimo vam vesele božične in novoletne praznike in srečno v letu 1994.
16. DECEMBRA 1993 06 tOŽlČU lit UOVettt lettt Vattt VOŠČijO KAMNIŠKI OBČAN 1 7
Vesel božič in srečno novo leto 1994
ZLATI NAKIT
MARJAN BURNIK
Kamnik, Kidričeva 6
Jim/1/
LADY
MODNA TRGOVINA
Kamnik, Kidričeva 58
(nasproti Ideje)
MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA
Ugodna ponudba
pletenin, bund, plaščev, jaken, moških oblek, kostimov, bluz, spodnjega perila, otroških pižam ______ _________________
10% gotovinski popust za nakup nad 8000 SIT.
Pri nas boste zagotovo našli kaj zase!
SGP
GRADBINEC KRANJ
PE KAMNIK - LJUBLJANA
RUDNIK KALCITA KAMNIK d. o. o.
VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
PONI d. o. o.
Križ 24/a, Komenda, tel./fax: 841-113
- PROIZVODNJA IN MONTAŽA VENTILA-CIJSKE OPREME
- NAPELJAVA STROJNIH INSTALACIJ
- ZASTOPSTVO
- IZDELAVA IN MONTAŽA SONČNIH ZRAČNIH KOLEKTORJEV
Vinko Petek
gorenje(nniiill©[p)[r©(slip
POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAČIČ SERVIS
Domžale, Prešernova 1/a, TRGOVINA  tel. 722-107
AKCIJSKA PONUDBA:
- pralni stroji s 30% popustom
- pomivalni stroji za 20% popustom
- sušilec perila 46.800 SIT
- »rostfrei« posoda - kompleti od 10.000 SIT dalje
Celotni program Gorenja. Plačilni pogoji:
1 +5 obrokov brez obresti;
ugodna prodaja tudi na leasing - 25 obrokov;
ob gotovinskem plačilu priznamo od 5 do 30% popusta.
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Sadje zelenjava
»PRI ZELENEM LISTU«
Kamnik, Kidričeva 24 tel. 817-097
AZIZI REFIK
Kvalitetno sadje In zelenjava po ugodnih cenah!
FRIZER
Marjana
Tunjiška 1, Kamnik tel. 831-232
Cenjenim strankam in vsem drugim voščim vesel božič in zdravo novo leto!
VAŠA MARJANA
NOVO NOVO ŠPELA MARKET
Letnar, d.o.o.
TRGOVINA Z ŽIVILI Volčji Potok 24
tel. 812-636
Spoštovane stranke obveščamo, da smo odprli novo živilsko trgovino ob odcepu kamniške obvoznice proti Volčjemu Potoku.
Cenjenim kupcem se zahvaljujemo za nakup in jim želimo vesele božične praznike in SREČNO, ZDRA VO NO VO LETO 1994.
Delovni čas: od poned. do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure
NOVO
NOVO
H NISSAN
I
MILAN     K   R   U   L C
C. Heroja Vasja 8, 61252 Moravče, telefon: 061 731 143. telefax: 061 731 143
* ugodne kreditne možnosti za nakup vozil NISSAN
* ob nakupu novega vozila - lepo darilo
* dodatna oprema in rezervni deli
* prodaja gum GOODYEAR
* pooblaščeni servis
DELOVNI ČAS: OD 8. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE.
FRAMATi
FRAMAT d.o.o iN ELEKTROMAT trgovina
Kidričeva 64. Kamnik
TEL.-FAX. 061 812-546, 061 811-186
za ms pri nas !
Vam po najugodnejših cenah nudimo ves elektroinstalacijski material!
Del naše bogate ponudbe 1
KABEL PPY 3X1,5 ŽICA P 1,5 ŽICA P 2,5
AVTOMATSKE VAROVALKE NAVADNA STIKALA P/O ŠUKO VTIČNICE P/O ŠTEVEC 3F/2T ŽARNICE OD 15-100W FLUO SVETILKA Z ŽARNICO 1X18W FLUO SVETILKA Z ŽARNICO 1X36W FLUO VODOTESNA SVET. S KAPO 2X36W
m m
kom kom kom kom kom
kom
kom
48,10 10,90
<5,K>io,em
781,70 172,00 229,20 21.181,00 58,00
1.833,50
2.008,80
kom 6.077,50
vse cene so z P. D.
V MK€CU D€C€MBRQ, VAM PRI NAKUPU TV IN HI-FI APARATOV NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA
Mercator
Živilska industrija Kamnik d.o.o
KOMUNALNO
PODJETJE
KAMNIK
||Ameso
KAMNIK
Usnjarska 1 tel. 831-103, 831-275
Tudi letos lahko dobite
vse potrebno za koline
vnašiprodajalni
na Usnjarski 1 v Kamniku.
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so izdelani po izvirnih domačih receptih iz živine slovenskih rejcev. ----------—
Pričakujemo vas vsak dan
od 7. do 19. ure,
ob sobotah od 7. do 13. ure.
Naj se vam v miru in veselju
razodene skrivnost božiča, veliko, osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov vam želi
m
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Se dej jfažtc
Novo mesto, Cesta herojev 1 telefon: (06») 322-152 telefax: (068) 323-041
Predstavništva;
Kočevje, Ljubljanska cesta 20 telefon: (061) 851-052 teleftu: (061) 853-083 Koper, Pristaniška 45 telefon In telefax: (066) 38-483 Kranj, Likozarjeva la telejon in telefax: (064) 214-976 Črnomelj, Staneta Rozmana 2 telefon: (068) 53-133 telefcuc. (06») 53-153 Ljubljana, Dvoržakova 5 telefon: (061) 1323131 telefcuc: (061) 1324256
Metlika, Kidričevo naselje telefon: (068) 58-219 telefax: (068) 58-584 Trebnje, Baragov trg 1 telefon in telefax: (068) 44-352 Sevnica, Trg svobode 11 telefon in telefcuc: (0608) 41-690
Agencije;
KRIK Grosuplje, Taborska 13 telefon in telefax: (061) 761-322 ALJA Krško, Cesta krških žrtev 53 telefon in telefax: (0608) 21-337 BIO Ribnica, Kolodvorska 1 telefon in telefax: (061) 861-921 LIA, Ljubljana, Dalmatinova 5 telefon: (061) 1320029 telefax: (061) 1324284
Poslovalnice;
JakSič center, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 176 telefon: (061) 261-829 telefax: (061) 262-569 Vrhnika, Cankarjev trg 5 telefon: (061) 755-520 Škofja Loka, Titov trg 4 teiefpnj. (OM) 620-696
Kamnik, Titov trg 22
telefon: (061) 817-641, (061) 817-269
1
|1
Radovljica, Gorenjska cesta Tržič
Brežice, Mladinska cesta 8 telefon: (060») 61-344
';■ "   'M'''-j';/'' 'v'i/'
I' -V;
/        'v't <1
GOSTILNA -PRI BUNDRU«
Kamnik, Medvedova 24 tel. 831-235
vam v prenovljenih prostorih nudi vse vrste domačih specialitet, poleg vstekleničenlh vin tudi priznana kraška in primorska vina Iz
SOda.    Prenovljeni prostori omogoča/o tudi pogostitev širše družbe do 40 ljudi. Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE s silvestrškim menujem ob prijetni glasbi In humorju harmonikarja Franca Ur-Siča.
Lipovšek — Berlic
Avto šola
LOTOS,
d.o.o.
Kamnik, Usnjarska 8 tel. 831-922
Brezplačno:
^jrj - tečaj CPP vsak ponedeljek
"^CftrW - prva ura vožnje
*VQf Možnost plačila na več čekov.
• Ugodnosti za študente in dijake.
CENA URE: 950 SIT
Odprto vsak dan od 9. do 10., ob sredah od 14. do 16. ure.
UJiHIHJHflHll
p. o.
Kamnik, Maistrova 7
»POLOS« -
TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice tel. 824-096, 823-585
vam nudi:
— vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog)
— kocke
— oreh
— kosi
— premog, pakiran v vreče
— žagana drva
Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom.
Se priporoča — Jernej Jerman!
TRGOVINA MOJCA
Kamnik, Medvedova 16 (na Grabnu)
preseneča z izjemno nizkimi cenami!
Pri nakupu nad 5.000 SIT dobite za darilo novoletno ikebano ali mehčalec 4 I.
V Mojci mislimo tudi na upokojence, zato vam 29. in 30. decembra nudimo 7% popust, prav tako tudi 3. in 4. januarja.
Trgovina je odprta tudi vsako nedeljo od 8. do 11.30.
Vsem kupcem voščimo vesel božič in srečno novo leto, se zahvaljujemo za zaupanje ter se priporočamo tudi v prihodnje!
Del. čas:
Nudimo žensko in otroško konfekcijo,
jeans
REPLAY CASSUCC1 (original)
Ugodno: ženski kompleti
od 9. do 12. in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Kamniška cesta 12, Preserje tel.: 721-413 (nasproti železniške postaje Jarše).
Industrijsko podjetje
Alprem p.o.
Kamnik,
Usnjarska cesta 9-
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerji.
Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to.
te.-
BOUTIQUE MR. FICKO
. adričeva 35, Kamnik tel. 554-907,832-563
Ugodna ponudba modne 'vnfekcije in modnih dodatkov.
. Ho od 9. do 13. in od 15.30 do 19. ure, . s -j sobotah od 9. do 13. ure.
■
, Dobre stvari so lahko tudi poceni!
ZASTOPNIK ,oo
zin, tel. 721-861, 713-149, fax 713-178 Poslovalnica v Kamniku na Kidričevi 64 (pri Korobaču), tel. 812-611 Int. 35 od 11. do 19. ure.
NUDIMO VAM UVOŽENO BLAGO PRIZNANIH j       BLAGOVNIH ZNAMK IN TUDI CARINSKO ZAPLENJENO BLAGO: k     • igrače • šolske potrebščine
• čistila • kozmetiko
• obutev - usnjeni čevlji 3.000 SIT
Prispeli so Lumberjack čevlji!
• tekstil - otroške trenirke 1.400 SIT '      Velika izbira bund! POSEBNA PONUDBA:
* plenice Pamoers samo 1600 SIT
* stojalo za perilo 1490 SIT
* damski vložki Always 520 SIT
NOVOLETNI PERSIL IZREDNO UGODNO: 800 SIT/3 kg
V decembru vam nudimo veliko izbiro igrač, daril, za vsakogar nekaj!
TUDI BREZ POPUSTA SMO NAJCENEJŠI! Prinašalcu tega oglasa priznamo 5% popusta.
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Hiša prazna je ostala, ko si vzel od nas slovo, bolečina v srcu je ostala, ki pozabljena ne bo.
V SPOMIN
20. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
ANTON CRNKOVIČ
z Vrhpolj 59
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Topla zahvala vsem dobrim sosedom za pozornost in pomoč.
Žena Milka, sinovi Milan, Darko in Stojan z družinama.
Decembra 1993
Ljubil si polje, delo in dom, prekmalu odzvonil ti mekinjski je zvon.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 43. letu življenja zapustil naš dobri stric
JOŽE KERN
iz Mekinj, Cankarjeva 59
Lepo se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: nečakinja Ema z družino in drugo sorodstvo
Decembra 1993
Vesel božič in srečno novo leto vsem cenjenim gostom voščimo iz
BARA IDEJA
Kidričeva 35 Kamnik
Kamnik, Kidričeva 35
Velika in ugodna praznična ponudba za male in velike: ,
zvezki, igrače, copati, šolske torbe, družinske igre in še in še - za vsakogar nekaj.
Sprejmite naše voščilo za vesele božične in novoletne praznike, obenem pa se vam zahvaljujemo za nakup in zaupanje.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 58. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in stari oče
JOŽE VIŠNIKAR
iz Podboršta pri Komendi
Izrekamo najlepšo zahvalo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, še posebej dr. Dolenčevi, dr. Ziherlovi in dr. Brumnu, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Decembra 1993
M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded
FILIP REPNIK
iz Šmarce pri Kamniku
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Stola, Tehnouniona, Svilanita in LB Domžale d.d. za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi Šmarca, Kamnik, Vrhpolje, november 1993
Bele rože iz Aten, naj spominjajo na me, ti nasvidenje žele, bele rože iz Aten.
ZAHVALA
Neozdravljiva bolezen nam je iztrgala našo drago mami, mamo, sestro in teto
GABRIJELO-JELKO KOTNIK
iz Soteske 27
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem iz Alpre-ma in Stola, učencem in učiteljici OŠ Toma Brejca, prijateljem in sosedom za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in za mase ter številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebej hvala sindikatu Alprema in g. Francu Vidicu za poslovilne besede, neveljskim pevcem za ganljivo petje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in trobentaču za zaigrano tišino.
Žalujoči: hčerka Judita z družino, sinova Jure in Kdo, sestra Ivanka, bratje Janez, Miha in Jože z družinami in drugo sorodstvo
Soteska, Bistričica, Kamnik, decembra 1993
AV SERVIS RTV KONCILIA in TRGOVINA
Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Prodaja na obroka: "— TV, videorekorderji, akustika
^SATELITSKE ANTENE
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Dnevni bar DON KIHOT
Zoran Cilenšek Križ 3/d
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 9. do 23. ure.
Vsak petek ob 21. uri igra skupina ARCHE, tur do jutranjih ur je tudi vsako soboto, do novega leta pa tudi ob nedeljah od 17. ure naprej - narodno-zabavna glasba, evergreeni, nižje cene pijač.
Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje, tel. 882-998.
TRGOVINA »OPUS«
Kamnik, Kidričeva 33
(v Sadnikarjevi hiši), tel. 831-362
Pestra Izbira In konkurenčne cene
- ženskih, moških in otroških nogavic
- italijanskega in španskega ženskega perila, bodijev in kompletov, moškega in otroškega perila
- usnjene galanterije
- prodaja slik Nikice Sadnikar-Pleterski
Obiščite nas od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat, stari ata in stric
JOŽE VIDMAR
iz Podgorja 54
Hvala vsem, ki ste mu izkazali poslednje spoštovanje, podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ekipi dr. Ivanetiča za nudeno pomoč. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, g. Cerkveniku za poslovilne besede, sosedom, pevcem in praporščakom.
Vsi njegovi
Podgorje, Domžale, december 1993
Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče srce'. A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke.
(A. Anžur)
ZAHVALA
V komaj 41. letu življenja je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dragega moža in atija
CIRILA SPRUKA
s Porebra 10/a
Najiskreneje se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem in tovarni Svilanit, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in številno spremstvo
v njegov prerani zadnji dom. Hvala tudi ga. Zdenki Žavbi iz Svilanita za ganljive besede v slovo, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, neveljskim pevcem za občuteno zapete pesmi, vsem sošolcem in učiteljici 2. r. OŠ Nevlje za cvetje in udeležbo ob zadnjem slovesu. Žalujoči: žena Anica, hčerka Milena in sin Ciril __Poreber. novembra 1993_
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA ŠUŠTAR
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Petrola za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno hvala dr. Sedlaku za skrbno zdravniško pomoč in g. župniku iz Šmarce za lepo opravljeno zadnje slovo od naše mame. Hvala pevcem za ganljivo zapete pesmi.
Žalujoči: sinova Vinko in Pavle, hčerki Mid in Slavka z družinami
Duplica
december 1993
BLAGOVNICA
Duplica pri Kamniku tel.: 812-332
tam
KI BO 30.12.1993 OB 17.00
I NAGRADE: 1. TESTNI MOTOR HONDA
2. BARVNI TELEVIZOR
3. GOSPODINJSKI APARAT
IN VEČ PRAKTIČNIH NAGRAD
V NAGRADNEM ŽREBANJU SODELUJE VSAK, KI BO
V TRGOVINAH IZPOLNIL KUPON, KI GA DOBI ZA VSAKIH 1000 SIT NAKUPA do 30. 12. 93
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1994
\0
Trgovska hiša HIP - DUPUCA
tel.: 812-989
GARNITURE VLAKOV,  LEGO KOCKE,
Potovalna agencija
ME1UU
Kamničanke, Kamničani!
Obveščamo vas, da smo odprli novo
turistično agencijo METULJ na Glavnem trgu v Kamniku.
Tel/fax: 831-249
Organiziramo individualne izlete. Na željo skupin tudi skupinske izlete. Prodajamo vse vrste počitnic in smučanja, posredujemo avionske karte in rent-a-car usluge...
Pri nas lahko vplačate tudi aranžmaje drugih agencij po njihovih cenah. Sodelujemo s Kompasom, Golfturistom, Alpe Adria Tourismom in še mnogimi drugimi agencijami širom Slovenije.
Želimo vam vesel božič in veliko sreče v prihajajočem letu ter se priporočamo za zaupanje.
d.o.o.
ToT&i
Attemsov trg 9 Gornji grad
Tel: 063/842-041,842-007 Fax: 003/842-041
Prodaja vozil ŠKODA, rezervnih delov In dodatne opreme.
Pooblaščeni servis. Ugoden nakup - leasing. Dobava takoj.
Vsem občanom voščimo vesel božič in srečno novo leto.
iiSVlIiiii!
SKB BANKA M.
Vsem iskreno dobrim željam ob prihajajočih praznikih in v letu
19 94
se pridružuje
SKB BANKA D. D.
PE DOMŽALE-KAMNIK
TRG0VSJ(0PPDdETJEN
SUMA a P ATT
TRGOVSKA HIŠA »HIP« DUPUCA
tel. 812-332
DROGERIJA ANDREJA
IN
DELIKATESA PETRA
VELIKA PREDB0ŽIČNA RAZPRODAJA DO 50% CENEJE
VSAK TOREK PA STE DELEŽNI ŠE 10% POPUSTA V BLAGU. ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE.
ZIMA + SOL = RJA
GEO-KATODNA
ZAŠČITA PROTI RJAVENJU VOZIL
Garancija 10 let
Pooblaščen servis inštituta Ganting.
Naš sistem varuje karoserijo in podvozje
vašega vozila proti rji.
Prestavite ga lahko v drug avto.
Montažo opravimo v eni uri!
Zaščita Kompare, Mengeš, Janševa 3
tel./fax: 737-404.
Člani AMZ imajo 10% popusta na delo.
V NAŠEM NOVEM POSLOVNEM CENTRU NA KAMNIŠKI OBVOZNICI
C3
^4
PIEIA
SK#K
TEL.: 812-449
VELIKE, NAJVEČJE, SLASTNE, DIŠEČE:
- ENAJST VRST PIZZ!
- DEVET RAZLIČNIH JEDI NA ŽARU
- SOLATE
- NAREZKI
- SLADICE
KDOR IŠČE PRAVO PIZZO: ISKANJA JE KONEC! NAŠEL JO BOŠ V PIZZI KLUB SKOK!
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU!
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktor Saša Mejač, oec.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetel j. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje S-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisjc časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.