Mačka in miš, pa pes in mačka Dr.Fr.Zbašnik {jTSSfSjB1 vrtu za Umkovo hišo se je sukala gruča otrok v bližini ||||k§|| srednje debele jablane. Dečki in deklice, vse pomešano, so EiBSaaS se oprijemali drug dru.u'ega in z velikim zanimanjem zrli pred se v tla. Sem in tja je buknil kateri v smeh. ali poskočil od vesclja, potem se pa zopet zaglobil v opazovanje. Dasi je bilo otrok že cela kopica, se jo še vedno približal kak radovedhež enakc starosti. »Kaj pa imate?« je poizvedoval že od daleč in hitel. da ne bi zamudil. Umkov Tonček pa je vabil in odgo« varjal: »Brž, brž, da ne bo prepoztio! Mačka se z miško igra!« Tonček je bil videti ponosen na to, da se odlgrava zabavni prizor baš na njih vrtu. No, pa> tudi mačka je bila Umkova, in kdo ve. če ne celo miška! Vsekakor vzroka dovolj, da se je Tonček čutil in opravičljivo, da je vršil nekako vlojjo hišnega siospodarja. Cim bolj je bij s katerim izrr.ed otrok prijatelj, tcm bolj ^a je rinil v ospredje, da bi bolje videl. O, Tonček je vedel, kako se treba vesti napram piijateljem!... Mačica, ki je vprizarjala igro z oiiško, je bila še mlada in majhna. Težko da bi si bila miško sama ujela! Brž ko ne ji je bila igračo pre* skrbela mati. ki pa je ni bilo zdaj nikjer videti. lmela je pač več mladih in morala se je še za di-uge pobrigati! Majhna je bila mačica in mlada, a vendar že strašno pretkaaa in prekanjena! Miški ni moalo biti nič kaj prijetno. ko je z njo svoje 221 nrke uganjala. Zdaj jo je s svojimi tačicami obdelovala od desne in cve. zdaj zopet jo vzela v gobček med bodičaste zobe, da so okoli stoječe deklice, ki so bile bolj mehkega in usmiljenega srca. prestra« ;cne vzklikale: »Ojoj, raztrga jo in požre!« Toda mačica tega ni storila. Ni se hotela menda spraviti kar tako itro ob veselje, ki «a je imela s svojo igro. Nekaj časa je držala miško med zobmi, pa jo zopet izpustila. A če tudi je imela mačica mvhke tačice, so se vendarle včasi njeni ostri krempeljci malo preglo* bnko zasadili miški v ko^uhek in akoravno je dobro pazila. da bi je /: zobmi ne stisnila preveč. miški vendar le ni moglo biti lahko pri vu. ko jo je držala tako v gobeu in ji grozila s smrtjo. Od prestanega : '-ahu je bila miška vsa omamljena. in kar opotekala se je, ako jo ic njena sovražnica izpustila za nekaj časa. Trajalo je vselej precej clolgo. preden si je zopet opomogla. Kakor hitro pa je miška čutila zopet nekoliko moči v sebi in se k zavedela, da je še ni konec, je ,pa kajpada poizkušala, da bi ušla. Tn se jc ponavljalo redlio, ka= r ji je iračica privoščila ma» uddihljaja. Zarila se je kam \ travo in si prizadevala. da ¦ii ^e skrila, dokler bi ji ne bilo nutzno pobegniti. A kaj. ko je pa bila mačica takoj za njo! Baš ti miškini poizkusi, da bi zbežala, so se !cli mačici menda še posebno zabavni. Ako se miška ni dol^o časa ¦ nila. je nalašč v stran gledala, češ, kaj bi, še rnar mi te ni! In miška je res dala premotiti. lznova je poizkusila svojo srečo in se zapet za= in pripravljati na beg. Previdno se je nekaj časa plazila med travo, inačica pa se je delala, kakor bi ničesar ne \ndela. Ko pa je miška že mi« -.lila. da ni nobenc nevarnosti več za njo ter se spustila v tek, je bila njnia nasprotnica zdvema, trcmi skoki zopet pri njej. In iz-nova jo je obdelavala s svojimi tačicami, kakor bi jo bila hotela kaznovati za to, du se je izkušala osvoboditi. Dajala ji je zaušnice od desne in leve, aJi pa jo vzela zopet med zobe, stisnila jo morda malo bolj kot ponavadi, naposled pa jo vrgla kvišku, da je. padši na tla, včasi kakor mrtva obležala. V takih primcrih jo je pustila mačica potem delj časa pri miru, kakor bi se tbala. da bi res nc poginila in bi ne prišla tako ob "-vojo zabavo. Da pa še ni vsega konec in da se miška tudi nekoliko potajuje, je nemara dobro vedtela. Začela se je stara igra! Miška je lc/ala nepremično kot mrtva v travi, mačica pa jc zdaj zamižala, kakor bi hotela zaspati, zdaj ozrla se v stran, kakor bi jo vse drugo bolj zjinimalo nego miška. Pri tem pa se jt je primerilo. da se je nekoliko prcdolgo okrog ozirala, raiška je porabila ugodno priliko in smuknila nckam tako, da jo mačica ni mogla več najti. Oj, kako so se ji oči razširile, ko je pogrešila svojo igračico, kako je stikala za njo, kako jo iskala! Naposled se jc pognala kvišku in splezala na 'jablano. 222 Otroci so zagnali glasen krohot, češ, kako je mačka neumna. fcj misli, da zna miš po drevju plezati in da je na jablano zbežala! Toda mačka je imela drug namen! Popela se je v višino, da bi od zgoraj doli uzrla kje miško, ali pa jo na ta način znova premotila. In res se je dala miška zopet speljati na led. Ko namreč svoje sovražnice ni nikjer več videla, je pustila vso previdnost ob strani in se spustila proti kirpu dtesk v tek, kjer bi bila našla svoje varao zavetišče. Toda ni ji uspelo! Zakaj mačka je. komaj da se je bilo zganilo v travi, sko» čila z jablane in m&homa sta bili zopet skupaj. A zdaj sc je res zd«lo, da so prišli za ubogo miš zadnji trenutki. Kakor še nikdar doslej ji je d&la njena kruta nasprotnica občutiti svoje kremplje in svoje zobe. Stresala jo je srdito in jo metala kakor žogo kvišku in niti en^ga oddihljaja ji ni privoščila. Otroci, ki so vse to gledali, so bili prepričani, da jo zdaj umori in požre. Toda če si je bila mačica res zaželela mišje pečenke, ni Tačimala s tem, da si želi te pečenke še nekdo drugi! Prezrla je bila popolnoma, Aa se približuje pozorišču s paznim očesom velika čopasta koknš. Mogočno je stopala in resno motrila mačkino početje. Možno tudi, da se mački še sanjalo ni o tem, da bi se mogel zanimati za miško še kdo dru'gi razen nje. Toda orjaška puta se je vsekakor zanimala in sicer iz prav sebičnih namenov, kakor sc je ta'koj pokazalo! V tistem hipu, ko je uboga miška zopet enkrat z viška telebnila na tla, je namreč puta po bliskovno priskočila in preden se je mačica zavedela in otroci z njo. ki so se kratkočasili ob njeni igri, je že pograbila miško s kljunom in jo frfotaje skozi zrak odhesla. »Ojoj!« so vzklikali otroci, ki niso pričakovali takega konca. Tonček je celo pobral krepelc in ga zalttčil za kokošjo, ne da bi jo bil odvrnil s tem od njene nakane. Z začudenjem je opazil, iz kate« rega vzroka je odnesla svoj plen. Videl jo je, da je požirala glistc in hrošče, nikdar pa še ne, da bi požrla miš. Zdaj pa se je na vso moč prizadevala, da bi jo pogoltnila. Težko je šlo sicer, a naposled je miška vendar le izginila v njeneiri: žrelu. »Ti presneta kokoš ti!« so se jezili otroci, a tudi mačica ni bila vidieti nič kaj dobre volje. Parkrat je satna sebe čofnila s tačicami po glavi, kakor bi si hotela reči: »O ti buta butasta. da se daš od take=le neumne kokoši tako osleparitil« In kar sram je je menda bilo. Zakaj potuhnila se je in odbežala proti skednju ter se ondi pod pod skrila. Otroci se še niso bili prav zdramili iz svoje osu^pnosti, ko pride Tončkova niati mimo in jih začne oštevati: »Kaj stojite tu in tlačite travo? Ali bi se ne mogli posta^iti kami drugam, kjer bi ne delali škode!« Tonček pa ji je brž razložil ves dogodek. Povedal ji je, kako je mačka miš mrcvatila in kako je napasled puta odnesla mački miš in jo po|oltnila. 223 »In vse to ste vi mirno gledali?« se je čudila mati. »Ali se vam žival prav nič ne smili? Saj tudi žival čuti bolečino! Res je raiš škodlji* va. a zato jo ubij, nikar pa je ne muči, pa tudi ne dopuščaj, da bi jo kdo drugi mučil! Kokoš pač tudi ni storila tako, da bi jo mogel člo= vek pohvaliti, zakaj taka požrešncst, kakršno je ona pokazala. gotovo ni lepa, toda za ubogo miško je bilo tako vendar še najbolje! Kdo ve. koliko časa bi jo bila sicer mačka še trpinčila!« ... (Konec prihodnjič.)