^ofefoii, iskre s 30.000 zaposlenimi v 65 temeljnih organizacijah združenega dela letos praznuje 30-letnico. Ob tej priliki je bila v sredo v Iskrini tovarni na Laborah svečana seja skupščin* toženega podjetja Iskra. Na seji so med drugim podelili tudi priznanja jubilantom za 30-letno delo v Iskri. — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 51 ^ Ife. jM Ifefe, Kranj, petek, 2. 7. 1976 Cena: 2 dinarja j'^novitelji: občinske konference SZDL ih^rnice' KranJ» Radovljica, Škofja Loka Ur«ri-ič ~ Izdaia cp Glas Kranj. Glavni ^dnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Ucakar SILO SOCIALISTIČNE Z NEG List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Dan borca 4. julija 1941 leta je polit biro CK KPJ na svoji seji v Beogradu sklenil, da vse dotedanje sabotažne akcije prerastejo v vseljudski upor proti okupatorju, odporniške skupine pa v Partizanske odrede. Prav tako je bil tedaj ustanovljen glavni Štab partizanskih odredov pod vodstvom tov. TITA, borci upora Pa so bili imenovani za partizane in določena je petokraka zvezda za njihov znak. Zaradi tedanje situacije je bila odločitev *a oboroženo vstajo 4. julija 1941 videti povsem brezupna, saj je Pred Hitlerjem takrat klonila vsa Evropa. Toda odločitev, da se začne splošna ljudska partizanska vojna na tleh Jugoslavije, nikakor ni bila neodgovoren korak v negotovost, zakaj KP Jugoslavije je dotlej opravila že vrsto temeljitih političnih in Vojaških priprav. Klic in zgled komunistov je v temi brezupja, razočaranja in ponižanja vsem zavednim in svobodoljubnim ljudem naše dežele pokazal edino možno pot rešitve narodnostnega in človeškega dostojanstva. Časovna odmaknjenost nam omogoča, da lahko danes z vso zgodovinsko objektivnostjo razmišljamo in sodimo o tem dejanju, z vso gotovostjo pa lahko rečemo, da veličina oborožene vstaje in osvobodilnega boja, ki se je iz nje razvil, s časom n» obledela, temveč vedno znova potrjuje veličastni zgodovinski Pomen tega dejanja za prihodnost narodov Jugoslavije in še Posebej za slovenski narod. Samo z odločnim oboroženim bojem smo nakazali svetu, da obstajamo, da smo vredni enakopravnega mesta med suverenimi narodi in na ta način preprečili grozotne rasistične veliko-nemške zamisli, po kateri nam je bila namenjena žalostna usoda narodov nižje vrste premagancev in sužnjev. Hkrati pa smo s tem onemogočili tudi načrte mednarodne reakcije, ki je poskušala mešetariti z našo usodo in poskušala vsiliti oblast proti ljudskih izdajalskih elementov. Povsem je razumljivo, da si narodnoosvobodilnega gibanja našega naroda ne moremo zamisliti brez oboroženega boja in OF brez njene oborožene pesti, brez njene vojske. Zato so tudi bili prvi pionirji OF hkrati prvi pionirji in organizatorji NOV in POS Slovenije. V okviru osvobodilnega boja sta OF in NOV šli Po isti težki, a slavni poti boja za ljudske množice, za enotnost naroda, za aktivizacijo množic in njihovo pritegnitev za aktivno borbo, za čiščenje naroda od izdajalskih klik, za uničenje hlapčevstva in klečeplazništva, za enotnost jugoslovanskih narodov. Šli sta po isti poti od skromnih začetkov prek zmag in začasnih porazov, prek hudih izkušenj in še hujših žrtev do današnjega dne, ko se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot, ki nas je privedla do tega, da ima danes naš narod svojo narodno oblast in samoupravni socialistični sistem, ki uživa Zaupanje in podporo vsega naroda in priznanje tujine. Tudi naša Gorenjska je takoj na začetku postala surov Predmet raznarodovalne politike germanskega osvajalca. Prve Partizanske čete, jeseniška, kranjska, poljanska, kamniška in rašiška so dale že avgusta znak alarma za oboroženi boj. V borbah na Jelovici, v Rovtah in Pasji ravni, v narodni vstaji v Poljanski in Selški dolini, v slavni tridnevni bitki v Dražgošah, v trdih zimskih mrazih, v katerih je padlo tri četrtine starih borcev, v novem vzponu, v katerem se je tisoče borcev vključilo v I. grupo odredov pod poveljstvom španskega borca Jožeta Gregorčiča, v formiranju VII. udarne slovenske brigade »Franceta Prešerna«, v zmagoviti ofenzivi XXXI. divizije, ki je priključila osvobojenemu ozemlju Primorske tudi del Gorenjske, v neštetih uspešnih napadih Gorenjskega, Škofjeloškega, K o krhkega in Jeseniško-Bohinjskega odreda se je gradila v mukah in krvi naša vojska in narodna oblast na Gorenjskem in vključila Gorenjsko enotno in neomadeževano od izdajalstva v borbo slovenskega naroda. Zato narodnoosvobodilni boj v današnjem času predstavlja najsvetlejše poglavje naše revolucionarne zgodovine in zaradi tega morajo biti njegove pridobitve in sporočila tudi naprej stalni vir revolucionarnih navodil vseh generacij. Borci narodnoosvobodilne vojne so tudi danes v veliki večini aktivni vojaki revolucije in morajo s svojo celotno družbenopolitično dejavnostjo še naprej prispevati k izpolnjevanju velikih nalog, ki stopajo pred vse organizirane socialistične sile naše družbe. Negovanje tradicij NOV ne sme biti samo naloga borčevskih organizacij, pač pa dolžnost in skrb vseh revolucionarnih sil in družbenopolitičnih dejavnikov. Le tako bomo dosledno izpolnili svojo dolžnost in spoštovanje tudi do tistih, ki so svoja življenja gradili v naš čas in s tem postavili trdni temelj svobode v samoupravni socialistični družbi. Ferdo Tolar, predsednik ZZB NOV Škofja Loka XXI. slovenski izseljenski piknik Prvi rojaki prihajajo Škofja Loka - Za XXI. slovenski izseljenski piknik, ki bo v nedeljo, 4. julija, že devetič v mestu pod Lub-nikom, je domala že vse nared. Prvi rojaki so že prispeli v Škofjo Loko. Odločili so se namreč, da si bodo poleg udeležbe na pikniku privoščili tudi krajši nekajdnevni oddih v tem mestu in v njegovi okolici. Škofjeločani bodo tako kot že osemkrat doslej rojake iz prekomorskih in evropskih dežel sprejeli izredno gostoljubno. Fantje in dekleta v narodnih nošah bodo naše izseljence, ki morda v tujini prebivajo že desetletja in desetletja, začeli sprejemati pred stavbo škofjeloške občinske skupščine že v zgodnjih jutranjih urah. Na prsi jim bodo pripeli rdeče nageljne ter jih popeljali na prizorišče piknika — na vrt ob škofjeloškem gradu. Ob 11. uri se bo začel osrednji program piknika. Vse obiskovalce bodo najprej pozdravili predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo piknika Ciril Jelovšek, predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar, predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Seliger ter predstavnik pokrovitelja — republir Ške konference SZDL. V imenu pokrovitelja bo našim rojakom spregovoril predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Vsem obiskovalcem pa bodo nekaj pozdravnih besed spregovorili tudi predstavniki skupin naših rojakov. V kulturnem programu bodo sodelovali dramski igralec Rudi Kosmač iz Ljubljane, folklorna skupina »Bled« iz Essna v ZR Nemčiji, vokalni kvartet »Spev«, dekliški sekstet z Bukovice ter ansambel bratov Plesničar iz Avstralije. V popoldanskem delu programa s bo najprej predstavilo osem glasbe nih, pevskih in folklornih skupin na ših rojakov iz ZDA, Kanade, Avstra lije in ZR Nemčije, nato pa bodo na stopili še mlatiči iz Trebinje, pa tud čipkarice iz Železnikov bodo priks zale klekljanje čipk. Ob 18. uri se b začela zabava s plesom. Za razvedr lo bo poskrbel trio Ivana Ruparj z vokalnim kvintetom Puštalsl fantje iz Škofje Loke. J. Govekar XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA Naročnik: Splošni bojkot Predstavniki koroških Slovencev so napovedali splošni bojkot preštevanja manjšine na Koroškem. Predstavnik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Grilc je po televiziji izjavil, da bo bojkot štetja med koroškimi Slovenci popoln. Dejal je tudi, da se večina koroških Slovencev strinja s stališčem svojih organizacij, zato zavračajo štetje, ki ga je freba imeti za popuščanje nemškim nacionalističnim silam. Izrazil je mnenje, da bo po uspešno izvedenem bojkotu prišlo do novih uradnih razgovorov s koroškimi Slovenci in oblastmi. Energija po isti ceni V torek je bila v Beogradu seja ZIS, na kateri so obravnavali informacije o cenah električne energije, premoga, nafte in naftnih derivatov. ZIS je na podlagi teh poročil sklenil, da cen električni energiji, premogu in nafti trenutno ni treba povečevati, saj bi to zelo neugodno vplivalo na poslovanje gospodarstva in na standard občanov. Šole za otroke zdomcev Republike in pokrajini morajo čimprej skleniti dogovor o šolanju otrok naših delavcev v tujini in sprejeti vse ukrepe za uresničevanje ustavnih obveznosti na tem področju. To je bila poglavitna tema medrepubliškega posvetovanja o dopolnilnem pouku za mlade Jugoslovane v tujini. V drugih državah je sedaj že 110.000 otrok naših zdomcev. Za boljšo zaščito Odbor zveznega zbora skupščine SFRJ za vprašanja borcev in vojaških invalidov je na torkovi seji sprejel šest zakonskih predlogov s področja borčevske zaščite, ki predvidevajo, da bi se ta zaščita izboljšala. Novi ukrepi naj bi veljali od 1. januarja prihodnje leto dalje. Te pomembne naloge so se lotili, da bi uskladili zakone z ustavo, ki predvideva nenehno izboljševanje borčevske zaščite. Vrednotenje dela Skrajni čas je, da se politično in strokovno lotimo izpopolnjevanja notranje delitve. Tako so menili na nedavni seji gospodarske zbornice SRS in sklenili, da bodo pripravili metodologijo za vrednotenje dela na tipičnih delovnih mestih. Osma elektrarna na Dravi Na 22 kilometrih med Ptujem in Ormožem je raztegnjeno eno največjih slovenskih gradbišč. Na njem vse bolj dobiva končno podobo hidroelektrarna Srednja Drava II. Tako ji pravijo sedaj, ko je še v gradnji, ko pa bo dokončana, bo dobila ime HE Formin in bo osma elektrarna na Dravi. Zbor v Šentvidu pri Stični Ob zaključku kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični se bodo ob dnevu borca zbrali borci nekdanje Cankarjeve brigade. Sodelovali bodo v otvoritvenem delu slavnostne povorke in se udeležili množičnega promenadnega koncerta pevskih zborov. Zborno mesto borcev Cankarjeve brigade bo 4. julija ob 7. uri zjutraj pred tovarno Rašica v Šentvidu pri Stični. Nova smer študija Na agronomsko - prehrambeni fakulteti v Osijeku bodo jeseni začeli novo študijsko smer — agronomsko strojništvo — ki bo zagotavljala našemu kmetijstvu nov profil visoko usposobljenih delavcev. Jesenice V torek, 29. junija, je bila seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so razpravljali o proslavi in o odkritju spomenika v Dražgošah. Na proslavi, ki bo 22. julija, bo okoli 12.000 udeležencev, med njimi 600 občanov jeseniške občine. Na seji so spregovorili tudi o akciji posojila za ceste, o nedavnem prihodu in programu obiska vlaka Bratstva in enotnosti, o sofinanciranju časopisa Glas ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. V torek, 6. julija, bo na Jesenicah seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo razpravljali o prizadevanjih občinske organizacije ZKS za socialistično usmerjenost in aktivno udeležbo mlade generacije v razvoju samoupravne socialistične družbe, s posebnim ozirom na delovanje občinske organizacije ZSMS in na položaj mlade generacije v občini Jesenice ter o nalogah občinske organizacije ZSMS na tem področju. D. S. Kranj Na 105. redni seji se je v torek, 29. junija, v Kranju sestal izvršni svet občinske skupščine. Med drugim je razpravljal o delu izvršnega sveta v letošnjem prvem polletju in o programu za drugo polletje ter o predlogu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. V sredo, 30. junija, opoldne se je na šesti redni seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Razpravljali so o predlogu družbenega načrta občine do 1980. leta, o solidarnostni akciji za odpravo posledic potresa v Posočju, obisku vlaka Bratstva in enotnosti in o javnih razpravah o usmerjenem izobraževanju. Včeraj, 1. julija, popoldne se je na peti redni seji v Kranju sestala skupščina gorenjskih občin. Delegati so obravnavali poročilo o delu predsedstva od 1. junija 1974 do 1. junija letos in o smernicah za bodoče delo. Na dnevnem redu so bile tudi volitve predsednika in podpredsednika skupščine ter imenovanje poklicnega sekretarja. A. Ž. V ponedeljek je bila seja aktiva komunistov pri predsedstvu OK ZSMS Kranj. Na seji so govorili o pripravah na konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope ter o nekaterih kadrovskih spremembah, ki jih načrtujejo v prihodnjem obdobju. -lb Radovljica Na redni skupščini zveze kulturno prosvetnih organizacij radovljiške občine 24. junija so na podlagi novega statuta potrdili samoupravno organiziranost ZKPO na delegatski osnovi. Izvolili so petnajstčlanski upravni odbor, nadzorni odbor in druge organe. Za predsednika zveze kulturno prosvetnih organizacij so ponovno izvolili profesorja Nika Rupla, za podpredsednika Zdenka Cunda iz Bohinjske Bele, za predsednika zbora delegatov Franca Cerneta iz Radovljice in za tajnika Jožeta Smoleja. Skupščine so se razen delegatov udeležili tudi predstavniki zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, občinskih družbenopolitičnih organizacij in kulturne skupnosti Radovljica. Škofja Loka Včeraj je bila v Škofji Loki seja informativno propagandne komisije za pripravo osrednje republiške proslave ob dnevu vstaje, 22. juliju, v partizanskih Dražgošah. Člani komisije so se pogovorili o dosedanjem delu in o načrtih, ki jih bo potrebno uresničiti v prihodnje. Lepaki in značke bodo izdelani že v prihodnjih dneh. -jg Tržič V četrtek, 24. junija, je bila v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Člani izvršnega odbora so se dogovorili, da bodo pripravili oceno obiskov po krajevnih organizacijah SZDL in jo predložili v razpravo občinski konferenci SZDL. Oceno bodo posredovali tudi republiški konferenci, ki bo na enem od prihodnjih zasedanj razpravljala o delovanju krajevnih organizacij SZDL. Izvršni odbor je razpravljal tudi o pomoči tabornikom tržiške občine in soglašal z izdelavo spominskega znaka Tržiča. Osnutek zanj je izdelal akademski kipar Cene Ribnikar. Komite občinske konference ZKS je na ponedeljkovi seji imenoval delovno skupino, ki bo sodelovala pri oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela v Bombažni predilnici in tkalnici. V delovni skupini so sekretar komiteja Janez Piškur, član komitejeve komisije za družbeno ekonomske odnose Jurij Korošec in član izvršnega sveta občinske skupščine Viktor Kralj. V torek, 6. julija, se bo sešla na 5. redno zasedanje občinska konferenca SZDL. Pomembne točke so na dnevnem redu. Najvažnejši sta razprava o predlogu družbenega dogovora o temeljih družbenega plana do leta 1980, razprava in potrditev izhodišč za razpis referenduma o samoprispevku in imenovanje štaba za pripravo referenduma. V štab so predlagani predstavniki občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Vodi ga predsednik občinske skupščine Milan Ogris. -jk Iskrina proslava v Šentjerneju 30.000-članski kolektiv Iskre bo proslavil 30. obletnico ustanovitve Iskre, dneva Iskre in dneva borca v soboto, 3. julija, v Šentjerneju. Na svečanosti in srečanju delavcev Iskre bo slavnostni govornik sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc. Svečanost v Šentjerneju se bo začela ob 10.30. A. 2. Prireditve ob 4. juliju V jeseniški občini so ob dnevu borca pripravili več proslav in prireditev. Na Plavžu je bil v torek, 29. junija, koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev. V nedeljo pa bo v logu Ivana Krivca velik balinarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe posameznih krajevnih skupnosti. Krajevni odbor ZB NOV in druge družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Dovje — Mojstrana pa bodo v nedeljo, 4. 7., dopoldne pripravile že tradicionalno svečanost na kraju, kjer so padli kurirji na Seducah. Po svečanosti bo družabno srečanje pri Sedečniku nad Dovjem. Na stavbi Prešernovega gledališča v Kranju bodo jutri, v soboto, ob 10. uri odkrili spominsko ploščo. Plošča bo odkrita na mestu, kjer so se zbrali prostovoljci za severno mejo. Po slovesnosti bo promenadni koncert kranjskega pihalnega orkestra. Zveza združenj borcev NOV Radovljica bo v počastitev dneva borca in 35-letnice vstaje pripravila tradicionalno proslavo na Mlaki nad Radovljico. Slovesnosti se bodo začele v nedeljo, 4. julija, ob 13. uri s slavnostnim govorom in kulturnim programom. Sledilo bo družabno srečanje. Za dobro voljo in ples bodo igrali člani ansambla Fantje izpod Karavank, udeleženci pa bodo dobili tudi pravi partizanski golaž, pečeno jagnje in drugo. Letošnje proslave na Mlaki se bodo udeležili tudi gorenjski vezisti in kurirji. Tudi v škofjeloški občini bo več prireditev. V soboto ob 19. uri bo pred Tavčarjevim dvorcem na Visokem koncert delavske pihalne godbe iz Medvod. Koncert bo v počastitev dneva borca in ga pripravlja KO ZB NOV Log. Ob 18. uri pa bo pred spomenikom v Logu spominska svečanost, ki jo pripravljajo vse krajevne organizacije. Krajevna organizacija ZZB Trebija pa pripravlja žalno svečanost jutri, v soboto, ob 10. uri ob spomeniku padlim partizanom v Fužinah pri Jurčkovi domačiji. Na proslavo vabijo borce in druge občane. Po proslavi se bodo udeleženci odpeljali v Cerkno in na ogled bolnice Franje. Popoldne ob 17. uri pa bo komemoracija na pokopališču v Novi Oselici, kjer so pokopani borci, ki so padli v Fužinah. V več delovnih organizacijah pa ob dnevu borca pripravljajo posebne proslave, pa katerih bodo borcem podelili priznanja. Osrednja prireditev v tržiški občini bo v nedeljo, 4. julija, na Bistriški planini. Tam bo srečanje borcev in drugih občanov tržiške občine. Prireditev je združena s praznovanjem krajevnega praznika. Mir,varnost,sodelovanjc in družbeni napredek Evrope BERLIN - V sredo, 30. junija, se je v Berlinu končala konferenc* evropskih komunističnih in delavskih partij, ki je bila rezultat številni^ poprejšnjih pripravljalnih sestankov, na katerih so izredno tvorno 1 uspešno sodelovali tudi predstavniki Zveze komunistov Jugoslaviji' Sklepni dokument berlinskega srečanja z naslovom »Za mir, varno8« sodelovanje in družbeni napredek v Evropi« v marsičem preseli dosedanje odnose in mišljenje v evropskem komunističnem in dela I skem gibanju. Ljstina priznava (to je Zveza komunistov JugoslaVjJ vedno zagovarjala op. p.) različne oblike boja za socializem, nove obli* sodelovanja revolucionarnih in najširših demokratičnih sil in upoštev načela neodvisnosti, enakopravnosti in samostojnosti vsake Paf^ vzajemno spoštovanje neodvisnosti ter nevmešavanje ene partije zadeve druge. Le tako lahko prihaja do izraza odgovornost vsa^ delavskega gibanja pred lastnim ljudstvom in delavskim razredom- JjA račun takšnih stališč so se številne komunistične in delavske Par*!j, okrepile in postale vplivnejše, kar prispeva tudi k ugodnejšim politi' nim razmeram v Evropi. Zaključna listina berlinskega sestanka poziva komunistične 1 delavske partije k utrjevanju internacionalističnega, tovariškega, Pr^ stovoljnega in solidarnostnega sodelovanja na temelju idealov Mar* Engelsa in Lenina. Med partijami so potrebni dialogi, vendar nfloraj. upoštevati enakopravnost, neodvisnost in spoštovanje med partija111 ter svobodno izbiro poti k družbenemu napredku in socializnij Odločanje o svoji usodi je neodtujljiva pravica vsakega naroda, Pr^ katerimi so komunistične in delavske partije odgovorne. Udeležen berlinskega srečanja menijo, da je treba pospešiti razoroževalna P1?2.* devanja in to še posebno pod okriljem OZN, vojna žarišča spremeniti področja miru in še zlasti iz Sredozemlja odriniti nakopičeno atomsK in drugo orožje, vojaška oporišča ter vplive velesil. Pomembne so tujjj besede zaključnega dokumenta, ki ugotavljajo, da sta evropski ' svetovni mir nedeljiva, da je treba okrepiti množične akcije v P11 bojev ljudstev za demokracijo, narodno neodvisnost in družbeni napre-dek in da imajo socialistične dežele, gibanje neuvrščenih in revolucij name sile v deželah v razvoju enake cilje pri uveljavljanju novi mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. ... Takšnih stališč o gibanju neuvrščenih, ki so ga komunistične Par*V , vzhodnoevropskih državna prejšnjih srečanjih podrejale svojemu DCV za uveljavljanje socializma v svetu, in o svobodi ter neodvisnosti vsa* komunistične in delavske na dosedanjih enakih srečanjih ni bilo sliša J V Berlinu so se uveljavila, za kar ima veliko zaslug ZKJ, razen nje P še nekatere druge evropske socialistične in delavske partije. . u Berlinske konference se je udeležilo 29 komunističnih in delavsl(1e partij. Delegacije so prišle iz Belgije, Bolgarije, Danske, Zvez republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske, Francu ' Grčije, Velike Britanije, Irske, Italije, Jugoslavije, Luksemburga, N>z zemske (njeni predstavniki so bili v Berlinu, čeprav v pripravljalne obdobju niso sodelovali — op. p.), Norveške, Avstrije, Poljske, P°r „ galske, Romunije, San Marina, Švedske, Švice, Sovjetske zve Španije, Češkoslovaške, Turčije, Madžarske, Zahodnega Berlin3 Cipra. -:e Našo delegacijo je vodil predsednik Zveze komunistov JugoslaJ Josip Broz-Tito. Njegov sredin govor je bil med tistimi, ki so v pritegnili največjo pozornost. Temeljita in odkrita je bila predseo ^ kova ocena prizadevanj demokratičnih in socialističnih sil v Evrop1 na svetu ter borbe za gospodarsko osvoboditev in za svoboden samostojen razvoj narodov. Takšna dejavnost je po Titovih besed? naperjena proti imperializmu, ostankom kolonializma, neokoloiiia'1* mu in proti vsem oblikam nadvlade in razlikovanja na svetu sP'v!j Kapitalistični sistem je po oceni predsednika ZKJ v globoki krizi, ta* gospodarski, socialni, politični in moralni. V takšnih razmerah sedela ski razred vedno bolj zaveda svojega položaja in terja soodločanje pogojih svojega obstoja, prihodnosti in delitvi rezultatov dela. To je prid naprednim socialnim preobrazbam in presega raven in pridobn*J meščanske demokracije. Predsednik Tito in ZKJ ugotavljata pozitiv j rezultate razpada kolonialnega sistema, vendar menita, da je PrePQ. med razvitimi in nerazvitimi najpogostejši vzrok spopadov in ne glasij. Za odstranitev tega prepada more zagotoviti trajni mi* i varnost, razen tega pa narodno in ekonomsko neodvisnost dežel. Pr gj, sednik Tito je nato poudaril, da so to trajne usmeritve ZKJ in v9. JJ jugoslovanskih narodov in da bo vrhunsko srečanje v čoloin pomemben prispevek k reševanju mednarodnih problemov. Neuvi*'. nost je revolucionarni proces, ki samostojno odloča o svoji P°gj Jugoslavija stalno pomaga narodom, ki se bijejo za neodvisnost, m ^ prizadeva za mir na Bližnjem vzhodu in na vseh drugih krizni' Žariščih. v »Eno leto je prekratko obdobje za oceno konkretnih rezultat helsinške konference,« je povedal predsednik Tito. »Vendar bi n}0*« doseči veliko več. Samo med Italijo in Jugoslavijo in med Poljsko in £ Nemčijo so bili sklenjeni pomembni sporazumi.« Pri omejevanju oD roževanja po besedah predsednika Evrope še ni dosegla nobene napredka. Oboroževalna tekma se krepi. O tem kaže sklicati izredn^ zasedanje generalne skupščine OZN. Popuščanje napetosti naj P08*'81*,, univerzalna značilnost mednarodnih odnosov. Prestopiti mora b}?*0 ske okvire. Evropski in svetovni mir sta nedeljiva! Jugoslavija prihodnje leto gostila udeležence novega srečanja o varnosti in so o lovanju v Evropi. To priča o njeni zavzetosti za mir in za pravičnej mednarodne odnose. Tito je potem govoril o narodnostnih manjšina, in dejal, da je nepriznavanje njihovih pravic v nasprotju z osnovni pravicami ljudi in marksističnim stališčem do nacionalnega vprašanj Manjšine so most med narodi in državami, še posebno med sosednji^ Zavzemamo se za potrpežljivo reševanje teh problemov, je dejal- 1 jg je grajal tiste, ki spet zagovarjajo politiko interesnih sfer in P02^ komunistične in delavske partije Evrope k enakopravnemu in ^etil^ kratičnemu sodelovanju ter opozoril na odgovornost vsake partije P1^ svojim narodom in delavskim razredom. ZKJ je bila vedno kritična. svojega dela, preučevala izkušnje drugih in tako gradila socialisti0 samoupravne odnose. J. Košnjek Odbor za medsebojna razmerja Visoke šole za organizacijo dela v Kranju objavlja za določen čas s polnim delovnim časom delovna mesta 1. referentke za študente (nadomeščanje odsotne delavke v času porodniškega dopusta) 2. saldakontista (možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas) 3. snažilke (nadomeščanje odsotne delavke v času porodniškega dopusta) Pogoj za zasedbo 1. in 2.: dokončana srednja šola ekonomske a*1 administrativne usmeritve. Prijave sprejema tajništvo VŠOD, Prešernova c. ll/II do 15. ju" lija 1976. i >Hek ek - 2. julija 1976 &e večja družbena skrb za borce NOV V se doslej je bila v ospredju reše-?AJa vprašanj borcev NOB in dru-IPn borcev ter vojaških vojnih inva-£Qy le materialna skrb, vse pre-v*jhna pozornost pa je veljala celo-!|°sti življenjskih razmer in delov-».^ pogojev, v katerih borci sedaj Ve- Take ugotovitve je komisija Macine SRS za vprašanja borcev posredovala pred dnevi skup- Nov s '^i SR Slovenije, ki je sprejela več a|iSč o izvajanju in nadaljnjem ^ eJanju sistema socialne varnosti 2Cev NOV in drugih borcev in vo-ri i . VoJnm invalidov. Med materinimi vprašanji trenutno izstopa .^notno vrednotenje priznavalnin j Fc.ern predvsem iz tega razloga, da lm ° manJ razvita območja na vo-tudi manj sredstev za priznaval-ne- Rešitev bi bila v solidarnosten .združevanju sredstev med obči-•f01! in samoupravnimi interesnimi 8kuPnostmi. c:^ekatera vprašanja v sistemu so-*lne varnosti borcev pa bo potreb-reševati v okviru temeljnih sa-. ^Upravnih skupnostih, kot so kra-lit"5e skupnosti, tozdi, družbenopo-l^ne skupnosti in zlasti samo-Pravne interesne skupnosti. Pred-j ^ v skupščinah samoupravnih teresnih skupnosti socialnega in Stanovanjska vprašanja borcev Rado vljica — Predsedstvo občin-konference socialistične zveze Radovljica je 24. junija razpravljalo Udi o problematiki stanovanj za ^eležence NOB. Po ugotovitvah finskega odbora ZZB NOV je bilo ™ed leti, ko še ni bila ustanovljena j^rnoupravna stanovanjska skup-..0s,t, to vprašanje v radovljiški ob-•ni vzorno urejeno. Sredstva iz republiškega sklada so bila namreč po-abijena Za najnujnejše stanovanj-■jje Probleme borcev. V zadnjih dveh tln pa zaradi nerazumljivih meril a določanje upravičencev borci niso r°bili nobenega stanovanja. Vendar H, V občini še osem primerov, ki bi bilo treba čimprej rešiti. Predsedstvo je sklenilo, da se bodo 8a predsedstvu občinske skupščine Predstavniki samoupravne stano-^Jske skupnosti in stanovanjskega £djetja dogovorili za najnujnejše skire^e" ^sa sredstva iz republiškega v lada bodo ponovno namenili zado-^ 'jevanju stanovanjskih potreb . °rcev in sprejeli ustrezne spremem-ln dopolnjena merila za dodeljene stanovanj. JR zdravstvenega varstva, invalidsko pokojninskega zavarovanja in stanovanjskih skupnostih naj bi se ustanovila delovna telesa za vprašanja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, razen tega pa še pri skupnostih socialnega varstva koordinacijska telesa za to problematiko. Na osnovi teh stališč bo izvršni svet skupščine SRS izdelal program dopolnitve preuči nv za področje socialne varnosti boi~ *v in vojaških invalidov, razen tega pa 1.^0 o tem razpravljali tudi v občinskih .kup-ščinah, samoupravnih interesnih skupnostih, tozdih in krajevnih skupnostih. Dopolnjevanje sistema socialne varnosti borcev je bila tema tudi na regijskih posvetih, že pred tem pa so na začetku leta na letnih skupščinah o teh borčevskih problemih razpravljali občinski odbori Zveze združenj borcev NOV. Povsod so opozarjali na zdravstvene težave borcev, ki kot posledice vojne s staranjem postajajo vse očitnejše in večje, potem so tu stanovanjski problemi, pa osamljenost ostarelih kmetov borcev in drugo. Te težave so očitno povsod prisotne, vendarle pa tam, kjer so se znali za posamezna vprašanja bolje in odločneje zavzeti, nekaterih omenjenih problemov skorajda ni več, medtem ko drugje spet izstopajo. Tako je na primer s stanovanjskim vprašanjem borcev: po podatkih iz analize je v republiki še okoli 2500 do 3000 nerešenih stanovanjskih potreb borcev, vendar pa kot že rečeno ponekod kot na primer v kranjski občini, kjer so vsa leta po vojni zavzeto reševali prav ta problem, praktično tega vprašanja ni več. »Število prošenj za stanovanja borcev se je v zadnjem času močno skrčilo, tja na številko 15, kar je v primerjavi z nekaj sto prošnjami za stanovanja v prejšnjih letih resnično malo. Treba pa je vedeti, da se vsak čas pojavljajo še novi prosilci, ki jim je sedanje stanovanje zaradi družinskih razmer postalo pretesno in želijo večje. Vsem takim skušamo s 1000 kvadratnimi metri stanovanjske površine na leto, kolikor nam jo dodeli stanovanjska skupnost, ustreči: še enkrat pa lahko rečem, da ob tako minimalni številki prošenj za stanovanja lahko imamo ta problem v naši občini za rešen, medtem ko v nekaterih drugih gorenjskih občinah stanovanjska vprašanja še vedno ostajajo v ospredju,« je povedal Marjan Skok, sekretar Zveze združenj borcev občine Kranj. »Potrebno pa bi bilo urediti tudi problem stanovanjskih posojil borcem.« Združeni Zdravstveni dom Kranj objavlja prosto delovno mesto v delovni skupnosti skupnih služb pravnega referenta v kadrovski službi Pogoj: višja pravna ali višja upravna šola Prijave sprejema kadrovska služba Zdravstvenega doma Kranj 15 dni po objavi v časopisu. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice razpisuje prosto delovno mesto administratorke Pogoji: končana srednja ekonomska ali srednja administrativna šola z znanjem slovenskega jezika. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo, objavljenem v Uradnem listu SFRJ št. 64/74 z dne 13. decembra 1974.leta. Kandidate, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, bomo pred sprejemom testirali. Prošnje z življenjepisnimi podatki, podatki o končani šoli, dosedanji zaposlitvi, disciplinskem oziroma sodnem kaznovanju, kolkovane z 2 din državne takse, pošljite na naslov: Carinarnica Jesenice, 64270 Jesenice, Cesta maršala Tita 37. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Verjetno pa je vprašanje zdravstvenega varstva borcev prav zadnje čase najbolj v ospredju, saj velja prepričanje, da je ta skupina občanov bolj zdravstveno ogrožena in zato potrebna posebne družbene skrbi. Ze doslej je bilo za nekatere kategorije borcev zdravstveno varstvo posebej urejeno kot na primer enotno z zveznim predpisom za imetnike partizanske spomenice 1941, španske borce, narodne heroje in odlikovance iz bivše Jugoslavije; republiški zakon o zdravstvenem varstvu vsebuje prav tako za nekatere kategorije borcev posebne ugodnosti, kot je na primer oprostitev celotne participacije za zdravstvene storitve, glede topliškega zdravljenja pa zagotavlja to pravico vojaškim invalidom in imetnikom partizanske spomenice 1941 zakon o vojaških vojnih invalidih. Pomembno novost za vse borce ne glede na njihove zasluge pa je uvedel republiški zakon s tem, da se morajo pri zdravstvenih domovih ustanoviti posebne službe zdravstvenega varstva borcev NOV. Tako v Kranju že nekaj časa uspešno deluje ambulanta za borce, na Jesenicah pa je dispanzer za borce. »V zadnjem letu so se res stvari glede urejanja zdravstvenega varstva borcev premaknile,« je povedal Marjan Skok. »Posebno v Kranju so borci zadovoljni s takšnim načinom zdravstvenega varstva; dogovarjamo pa se, da bi našli ustrezno organizacijsko obliko tudi za zobozdravstveno varstvo, ki je za splošno zdravstveno stanje prav tako pomembno in seveda tesno povezano. Ker trenutno ni drugačne možnosti zaradi znanega finančnega stanja regijske zdravstvene skupnosti, smo se dogovorili z ZD Kranj, da bi v primerih, ko zdravnik ugotovi, da je za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja našega člana popravilo zob nujno, čakalna doba ne bila daljša od enega meseca. Prav tako si prizadevamo, da bi našli načine, kako zagotoviti topliško zdravljenje tudi za druge kategorije borcev NOV, ki jih zakon o vojaških vojnih invalidih ne omenja, njihovo zdravstveno stanje pa po pravilniku o topliškem zdravljenju na stroške regijske zdravstvene skupnosti ne zahteva nujnega, pač pa le priporočljivo topliško zdravljenje, kar pa letos kot vemo zaradi štednje v zdravstvu ni izvedljivo. Nujno bi bilo zato dopolnilno združevati sredstva v regijskih skupnostih zdravstvenega varstva prav za topliško zdravljenje borcev.« V sklopu vprašanj, ki zadevajo borce in ki se jih naša družba prav sedaj loteva z dopolnjevanjem že sedaj sprejetih rešitev zadovoljiveje urediti, pa ne moremo tudi mimo problema vzdrževanja partizanskih grobišč in spomenikov NOB. Medtem ko republiški dogovor ureja v republiškem merilu pomembna grobišča in spomenike, pa v občinah doslej teh vprašanj še niso ustrezno z odloki rešili. Na ta način bi določili tudi vzdrževalca spominskih obeležij in grobišč, saj doslej dodeljevana sredstva krajevnim skupnostim nikakor niso zadoščala za redno vzdrževanje. Prav tako tudi niso pravno urejena vprašanja lastništva zemljišč, na katerem so spomeniki. »V Kranju smo razmišljali o tem,« pravi Marjan Skok, »da bi v družbeni dogovor o vzdrževanju spominskih obeležij, grobišč talcev, partizanskih bolnic vključili mladinske aktive iz delovnih organizacij in bi tako z zadolžitvami tudi na ta način na mladino prenašali tradicije in izročila našega osvobodilnega boja.« L. M. Novo vodstvo Kranj — Na nedavni seji občinske konference ZSMS so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik je Nečimer Srečo, ki je zaposlen na Delavski univerzi Tomo Brejc kot strokovni sodelavec na oddelku za družbeno izobraževanje. Izvolili so tudi podpredsednika, in sicer študenta IV. letnika ekonomske fakultete Jožeta Jenšteleta. Sekretar pa bo še naprej Andrej Lapajne. Predsednik bo funkcijo opravljal kot volonter, podpredsednik in sekretar pa sta na OK ZSMS zaposlena. Dosedanji predsednik Ciril Sitar pa je bil izvoljen za predsednika komisije za družbenoekonomske odnose pri republiški konferenci ZSMS in že opravlja novo službeno dolžnost. -lb 3. stran Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1976/77 za izredni študij na VISOKI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR (prva stopnja) Oddelek za strojništvo, ki ima a) tehnološki odsek b) konstrukcijski odsek c) odsek tekstilne — konfekcijske tehnologije Oddelek za elektrotehniko, ki ima a) odsek za energetiko b) odsek za elektroniko Oddelek za gradbeništvo, ki ima a) operativni odsek b) komunalni odsek Oddelek za kemijsko tehnologijo VIŠJI PRAVNI ŠOLI MARIBOR (I.in II. letnik) Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1976 EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA (poslovni oddelek — I. in II. stopnja) Prijave sprejemamo do 25. avgusta 1976. Za vpis v navedene šole je treba priložiti: 1. overjen prepis spričevala o zaključnem izpitu na srednji šoli oz. diplome 2. kratek življenjepis, 3. izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list, 4. potrdilo o lastnosti delavca v združenem delu z navedbo dela in trajanja zaposlitve, 5. izjavo o plačevanju stroškov študija, 6. 2 fotografiji 4x6 V ODDELKE ZA ODRASLE NA dvoletni administrativni šoli. dopisni administrativni šoli, dopisni ekonomski srednji šoli, upravno administrativni šoli (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik), tehniški prometni šoli, tehniški srednji šoli (elektro in strojna stroka), poklicni šoli (elektro in kovinska smer), poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar), hotelski šoli (srednja šola gostinske smeri), delovodskih šolah (elektro, kovinska, gradbena smer), šoli za varuhinje Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1976. Prijavi je treba priložiti: 1. spričevalo o dokončani osnovni šoli in najvišji dokončani šoli, 2. potrdilo o zaposlitvi in praksi, 3. izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1976 Prijavi je treba priložiti: 1. spričevalo o končani šolski obveznosti, 2. potrdilo o zaposlitvi, 3. izpisek iz rojstne matične knjige oziroma poročni list V TEČAJE začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika, tečaj slovenskega jezika za tujce, specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce, tečaje za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli), tečaje za privatne gostilničarje, tečaje za skladiščnike, tečaje tehničnega risanja, tečaje stenografije in strojepisja, tečaje iz varstva pri delu, tečaje za vodenje poslovnih knjig, tečaje za voznike viličarjev Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1976. Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. sredah pa tudi do 17. ure. Informacije dobite tudi po telefonu. ure (razen sobote), ob Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vabi k sodelovanju predmetne učitelje, profesorje in druge strokovnjake za pouk vseh predmetov osnovne šole in šol druge stopnje in profesorje za tuje jezike. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1976. Smo za solidarnostno pot Tržič — »Dogovor o temeljih družbenega plana razvoja v občini Tržič je pripravljen do te mere, da naj bi ga poslali v podpis,« so se zedinili člani predsedstva tržiške občinske konference SZDL na svoji redni, doslej 8. seji predsedstva, ki je bila v četrtek, 24. junija. »V njem so zajeti vsi tisti temeljni problemi, ki nas zadevajo in so pravzaprav že poznani. Zdaj pa si moramo prizadevati, da bomo načrt, s skupnimi močmi in s pomočjo vseh občanov tudi uresničili!« Omenjeni sklep predsedstva še posebej velja za uresničevanje tistega dela načrta, ki se nanaša na razvoj tržiškega družbenega sektorja in krajevnih skupnosti. Znatne investicije v družbeno dejavnost, v komunalno opremljenost, telesno-kulturni objekt, v dvoletno srednjo šolo, vsekakor pa tudi v izgradnjo doma za ostarele doslej še nimajo točno opredeljenega vira za pokritje. Podroben in točnejši vrednostni izkaz vseh teh investicij, ki jih narekujejo potrebe kraja, bo izdelan do jeseni. Do takrat bo potrebno razmisliti tudi o načinu zbiranja sredstev, saj jih bo iz rednih virov premalo ... »Tržiču moramo vrniti življenje, mladino!« so menili člani predsedstva SZDL, ko so odločali o vrstnem redu najvažnejših potreb. »Smo .za'. da predlagamo pot, po kateri naj bi solidarnostno, ob vseh drugih razpoložljivih virih s podaljšanim samoprispevkom občanov čimpn ' dosegli željen cilj?« Osemletni prispevek enega o< stotka od neto dohodka se bo d cembra iztekel. Program iz gradiv i šol in vrtcev, za kar so Tržičar i zbirali sredstva s samoprispevkom je tako rekoč že 100-odstotno izpolnjen. Tu pa gre za objekte, ki so ute meljeni, so potrebe, ki so ravno takt vključene v srednjeročni program Člani so menili, da bi ne kazalo or -mirovati, temveč iti naprej. Doi i starostnikov, objekt za enotno, dvr letno srednjo šolo, športno-kultun objekti ter investicije v komunaln opremljenost krajevnih skupnosti s<~ potrebe, kjer bodo bržkone tu<\i občani »za«, da bi jih začeli čimpn i uresničevati. Seveda bo poprej potrebno izdela ti ustrezen program, dobro preteb tati vse možnosti, svoje načrte p bodo morale uskladiti vse same upravne interesne skupnosti. Svo mnenje naj bi povedale tudi kn jevne konference. Če bi že prišlo ć samoprispevka oz. do njegovegi podaljšanja, naj bi veljal za vso občino in bi v tem primeru ne bili potrebni posamični referendumi p< krajevnih skupnostih, so še meni *. G. Bernot Ze več kot tri četrtine zneska S 76£3 odstotka do včeraj dopoldne vpisanega posojila za ceste od predvidenega zneska je Gorenjska nad republiškim poprečjem — Precej pred drugimi je občina Škofja Loka -* V kranjski Savi že vpisali 92,8 odstotka — Med posamezniki v Sloveniji največ vpisal Peter Ma- lešević iz Kranja Do 29. junija je bilo v Sloveniji vpisano 496,985.592,50 dinarja ali 55,2 odstotka predvidenega posojila za ceste. Do včeraj, 1. julija, dopoldne, ko smo dobili podatke o vpisu z gorenjskih občinskih štabov, je ta odstotek že precej drugačen, vendar pa je Gorenjska z vpisanim zneskom in odstotkom nad republiškim poprečjem. Po podatkih občinskih štabov za vpis posojila za ceste je namreč do včeraj dopoldne na Gorenjskem 41.781 vpisnikov vpisalo 73,871.501 dinar, kar je od skupne predvidene vsote 97,135.116 dinarjev 76,23 odstotka. Tako je v akciji, ki se je v večini občin začela v začetku junija, Gorenjska že vpisala več kot tri četrtine predvidene vsote. Po posameznih gorenjskih občinah pa so se podatki od ponedeljka, 28. junija, do včeraj precej spremenili. V jeseniški občini se je število vpisnikov v delovnih organizacijah povečalo na 8270, ki so vpisali 15 milijonov 162.392 dinarjev. Tako so že vpisali 79,49 odstotka od predvidene vsote v občini. V skupini B, kjer so upokojenci, obrtniki in kmetje, se je vpisovanje sicer že - začelo, vendar občinski štab še nima nobenega uradnega poročila. V skupini C oziroma v delovnih organizacijah pa bo akcija stekla po zaključnih periodičnih obračunih ta mesec. V kranjski občini se je od začetka tedna vpisani odstotek od predvidene vsote močno popravil. Občinski štab je zabeležil 14.821 vpisnikov, ki so vpisali 27,675.042 dinarjev ali 72,82 odstotka od predvidenega zneska. V skupini B je do včeraj 43 občanov vpisalo 177.400 dinarjev, v skupini C pa sta dve delovni organizaciji vpisali skupaj 290.000 dinarjev, in sicer podjetje Gorenjska oblačila 200.000 in Projektivno podjetje 90.000 dinarjev. Posebej velja v kranjski občini omeniti zaposlene v kranjski Savi. Tu je že 92,8 odstotka zaposlenih vpisalo 6,782.400 din. Med posamezniki iz Save pa velja omeniti Rudija Dovrtela iz SDS skupne službe, ki je vpisal 24.000 dinarjev, Slaviša Novic iz TOZD TAP je vpisal 15.000 dinarjev in Milan Cubrić iz TOZD TTI 20.000 din. Daleč pred vsemi ne le v Kranju, marveč tudi v Sloveniji pa je Peter Maleševič, upokojenec iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju, ki je vpisal 100.000 dinarjev posojila in ga bo vplačal v dveh obrokih. Nekako nezadovoljni pa so v kranjskem občinskem štabu, ker ne dobivajo poročil iz krajevnih uradov in mestnih krajevnih skupnosti. Iz 11 krajevnih uradov so namreč dobili šele eno poročilo, od desetih mestnih krajevnih skupnosti pa le iz dveh. Občinski štab v radovljiški občini je zabeležil 6439 vpisnikov, ki so vpisali 10,129.185 dinarjev. Tako je bilo do včeraj v občini vpisano 66,30 odstotka predvidene vsote. V skupini B je 236 občanov vpisalo 281.600 dinarjev, v dveh delovnih organizacijah pa so vpisali 66.000 dinarjev. Vpis pa so že končali v 47 delovnih organizacijah v občini. Popravek V torek, 29. junija, sta se nam i naslova na 4. in 5. strani vrinili dve iapaki. Na 4. strani se naslov pravilno glasi Novi in popolnejši kriteriji, na 5. strani pa Samoupravljanje je pot za resnično osvobajanje. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Najbliže predvidenemu znesku in precej pred ostalimi občinami na Gorenjskem pa so bili včeraj dopoldne v škofjeloški občini. 8562 delovnih ljudi, občanov in delovnih organizacij je vpisalo 15,252.298 din ali 88,23 odstotka od predvidenega zneska. Od tega je 72 občanov v skupini B vpisalo 170.000 dinarjev, tri delovne organizacije (Obrtnik, Eti- keta in Tehnik) pa so skupaj vpisale 432.064 dinarjev. Skoraj v eni četrtini delovnih organizacij v občini so z vpisom že končali, akcija pa je tudi že stekla v krajevni skupnosti Železniki. Le iz krajevnih skupnosti Žiri in Gorenja vas občinski štab /še vedno nima nobenih poročil. Precej se je popravil vpisani znesek tudi v tržiški občini. 3689 vpisnikov je vpisalo 5,652.587 dinarjev ali 74,30 odstotka od predvidene vsote. Od tega je v skupini B 174 občanov vpisalo 226.450 dinarjev. Z vpisom pa so že končali v 12 manjših delovnih organizacijah v občini. Vrstni red po posameznih gorenjskih občinah je bil tako včeraj dopoldne glede na predvideni znesek posojila za ceste naslednji: A. Zalar kofja Loka Jesenice Tržič Kranj Radovljica 88,23 f\ 79,49 w 74,30 72,82 66,30 Pogodba Iskre s Tunizijo Iskra bo gradila nedaleč od Tunisa tovarno z letno proizvodnjo 200.000 električnih števcev Ljubljana, 29. junija — Na temelju pogodbe, ki so jo podpisali včeraj v ljubljanskem nebotičniku Iskre, bo kranjska Elektromehanika gradila v Tuniziji tovarno električnih števcev, ki jo je ustanovila tuni-zijska narodna družba STEG. Tovarna bo v začetku proizvajala 100.000, kasneje pa 200.000 električnih enofaznih števcev letno. Vrednost investicije bo dosegla 4 milijone dolarjev. Družba STEG, ki ima v Tuniziji monopol za proizvodnjo, transport in distribucijo električne energije in plina, je prek mednarodnega natečaja za ta celotni inženiring del izbrala Iskro kot najugodnejšega izmed štirih ponudnikov — svetovnih proizvajalcev. Novo tovarno bodo zgradili 38 km stran od glavnega mesta Tunisa. Upravljalo jo bo novoustanovljeno podjetje SIAME. V njej bo zaposlenih spočetka 150 delavcev, ko pa bo proizvodnja stekla v dveh izmenah, pa približno 250 delavcev. Po pogodbi bo Iskra predala podjetju SIAME tehnični know-how za izgradnjo celotne tovarne števcev in ekskluzivno pravico proizvodnje ter prodaje enofaznega enotarifnega števca E 76 na tunizijskem tržišču. Program tovarne je že v začetku začrtan tudi na kasnejšo proizvodnjo trifaznih števcev. Iskra bo novoustanovljenemu podjetju nudila vso tehnično dokumentacijo in tehnično pomoč za izgradnjo tovarne, montirala strojne naprave, nudila tehnično pomoč za uvajanje proizvodnje s šolanjem tunizijskih tehnikov in inženirjev in skrbela v določeni dobi za kakovostno proizvodnjo v novi tovarni. Mimo prodaje know-howa za izgradnjo tovarne števcev bo Iskra dobavila podjetju SIAME potrebno opremo in orodja za novo tovarno in to opremo tudi kreditirala s pomočjo domačih denarnih ustanov. Novemu podjetju bo Iskra tudi dobavljala sestavne dele za števce vrste E 76. Tovarna bo po načrtu zgrajena do leta 1978, prvi števci pa bodo prišli s tekočega traku že v začetku junija 1977. S podpisom pogodbe je bilo začrtano dolgoročno sodelovanje s tunizijsko firmo, ki bo tovarno upravljala, obenem pa je bil sklenjen s podjetjem STEG tudi dolgoročni dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju za dobave električnih aparatov iz Iskrinega proizvodnega programa. Pogodbo so podpisali generalni direktor tunizijskih državnih firm STEG in SIAME Sadok Bahroun, za Iskro pa glavni "direktor Iskre industrije telekomunikacij Aleksander Mihev in za Iskra-Commerce Ilja Medic. Marjan Kralj 30 let Iskre V tovarni Telekomunikacije na Laborah je bila v sredo dopoldne svečana seja skupščine Združenega podjetja Iskra Kranj — Kolektiv združenega podjetja Iskra s 65 temeljnimi organizacijami in 30.000 zaposlenimi letos praznuje 30-letnico. Ob tem pomembnem jubileju je bila v sredo, 30. junija, dopoldne v Iskrini tovarni Telekomunikacije na Laborah pri Kranju svečana seja skupščine Združenega podjetja. Udeležili so se je tudi podpredsednik izvršnega sveta republiške skupščine Zvone Dragan, sekretar mestne konference zveze komunistov Ljubljana Vinko Hafner, republiški sekretar za delo Pavle Gantar, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Henrik Peternelj in drugi. Temelji današnji Iskri, ki je danes največji posodobljen industrijski sistem v republiki Sloveniji in največji delavski in samoupravni sistem pri nas, katerega številni uspehi temeljijo na domačem znanju, so bili pred 30 leti postavljeni v Kranju. Začelo se je z 850-članskim kolektivom. Danes je Iskra prerasla občinske in republiške meje, vendar je še vedno vezana na Kranj l\ Velikimi oziroma največjimi obrati in 7000 zaposlenimi. Predsednik skupščine Združenega* podjetja Iskra Vladimir Klavs, ki je na svečani seji orisal 30-letni razvoj, je poudaril, da Iskra danes združuje pretežni del elektroindustrije Slovenije in je med največjimi v Slo-v^niii in Jugoslaviji. Njeni kvalitet- ni izdelki pa so znani in priznani širom po svetu. O nadaljnji usmeritvi pa je na skupščini govoril generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs. Rekel je, da bo Iskra v prihodnjih letih posvečala vso skrb znanju in kadrom in da bo v srednjeročnem obdobju izvozila 30 do 40 odstotkov celotne proizvodnje ali za okrog 500 milijonov dolarjev, od tega dobro polovico na zahodni trg. Ko se je v imenu občanov in kranjske občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij pridružil k čestitkam ob jubileju, je predsednik skupščine Tone Volčič poudaril, da je Iskra v preteklih letih posebno pa od leta 1960 naprej, ko je postala vodilno podjetje v občini, veliko prispevala h gospodarski usmeritvi celotne občine. Podpredsednik izvršnega sveta republiške skupščine Zvone Dragan pa je rekel, da Iskrin jubilej daleč presega meje repulike in Jugoslavije. Njen srednjeročni program pa je izrednega pomena za celotno Slovenijo. Ce bi bilo več takšnih industrijskih sistemov v Sloveniji, bi naša republika hitreje in laže rešila nekatere probleme, je dodal Zvone Dragan. Na svečani seji skupščine so 60 članom Iskre podelili spominske plakete za tridesetletno delo. V kulturnem programu pa je nastopil Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. A. Zalar Sovodenj — Kolektivu Termopola iz Sovodnja v Poljanski dolini se B končno izpolnila dolgoletna želja. Sovodenjčani so namreč v preteklih din v Sovodnju začeli graditi nove proizvodne in poslovne prostore. V sobo^ 26. junija, so v sovodenjskem Termopolu začetek gradnje simbolično ozna™ s posaditvijo lipe na gradbišču. Lipo sta posadili najstarejši članici kolektt1 Ivanka Šifrar in Marica Burnik. Ob tej priložnosti pa so podelili tudi p" znanje petnajstim delavcem, ki so v delovni organizaciji zaposleni nad let. Celotna investicija bo znašala 15 milijonov din. Pri financiranju je s\ odstotki sredstev udeležen Termopol, 30 odstotkov bodo v obliki kredit prispevali poslovni partnerji, 30 odstotkov pa znašajo krediti Ljubljan$n banke. Kolektiv Termopola se bo po predvidevanjih preselil v nove prosto^ že decembra letos. Izvajalec del je »Gradiš« iz Ljubljane, (-jg) — F. Perdan Ekonomsko administrativni šolski center Kranj Komenskega 4 64000 Kranj razpisuje delovna mesta v šolskem letu 1976/77: — profesor knjigovodstva Pogoj: diplomiran ekonomist, lahko začetnik, za nedoločen čas — profesor ekonomskih predmetov Pogoj: diplomiran ekonomist ali druga ustrezna visoka izobrazba, tudi začetnik, za določen čas (ali honorarno) — profesor zgodovine Pogoj: ustrezna visoka izobrazba, tudi začetnik, za določen čas. Za kandidate se zahteva družbenopolitična organiziranost ali aktivnost. Dokumenti: prijava s kolekom 2 din in kratek življenjepis, diploma ter rojstni list. Pričetek delovnega razmerja bo 1. septembra 1976. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Stanovanja ni. OZD Tehnični biro Jesenice C. maršala Tita 22/1 Komisija za medsebojne odnose razpisuje prosta delovna mesta: konstrukterjev Pogoj: dipl. ing. strojništva, ing. strojništva, strojni tehnik Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje ter imeti družbenopolitične in moralne vrline. Možnost nastopa dela po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu naj pošljejo kandidati v enem mesecu po objavi razpisa na gornji naslov. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj b. o., Na Skali 5 Po sklepu delavskega sveta razpisujemo razprodajo rabljene strešne in zidne opeke ter starega materiala iz opuščenega obrata Bobovek Razprodaja bo v torek, 6. julija 1976, ob 12. uri v obratu Bobovek. Informacije v komerciali, tel. 22-763. Človek, delo, kultura Nerazdružljiva delo in kultura ^Veza komunistov Jesenice je lani in letos izred-^° veliko pozornosti posvetila prav kulturi: kvali-^biemu lanskemu programu ob tednu Komuni-*fo je sledil letošnji, ko so komunisti v več sredi-tehtno in iskreno razpravljali na temo Člo-v.eK delo, kultura — Pred sklepno prireditvijo ob etoŠnjem tednu Komunista se je sestal aktiv komunistov — kulturnih delavcev Cjj|e8enice — Po uspeli lanski akteri tednu Komunista so minuli nin?n na Jesenicah najbolj prizadev-(jgj?..P°sameznikom in skupinam po-Uj II'i Priznanja, širok odmev pa je del am Zveze komunistov in med |et*lVrVrni ljudmi občine dobila tudi del l!8 akciJa na temo Človek, „. °> kultura in bila po oceni komu- "stov, ki so se vanjo vključili v več b0ji>na-!? in okoljih, še plodnejša, še sredi v^.atejša. Vanjo so . JUČili komunisti, ne klavci ' aktivno le kulturni — in organizatorji, pošteno in U efo spregovorili o vlogi kulture oIm- 'n konkretno v jeseniškem ost* • sk'eP- Pa> ki so J*" sPreJen> rLi*JaJ° njihova stalna in nenehna do'*nost. D_ letošnjem tednu Komunista so £ °gram na temo Človek, delo, kul- tiv sklenili z razpravo na seji ak-^ komunistov-kulturnih delavcev ^•"Kanizatorjev. Joža Vari, ki je sko '3?Sarnezniki prejel za svoje lan-sta 'zadevanje ob tednu Komuni-Hja £°.sebno priznanje, pa je uvodo- turo, ki spreminja človeka in svet. Ne angažirano po nareku, temveč resnično angažirano, takšno, ki izhaja iz človeka in njegovega dela. Kultura je pomemben dejavnik razvoja, produktivnosti, je sestavni del človeka in njegovih prizadevanj; svobodna menjava dela je pogojena z vplivom delavca na programe kulture. Socialistično samoupravno združeno delo in socialistična kultura sta nerazdružljiva, zato se kultura ne more ločeno obravnavati, od, recimo, produktivnosti. Zelo neradi se srečujemo z dejstvi, da so vzroki za slabo ekonomsko stanje med drugim tudi v kulturi in je zato nujno stalno prizadevanje za boljšo kulturo in kulturno okolje.« Tako Joža Vari kot tudi drugi razpravljale^ so si bili edini, da je potrebno spoštovati vsako kulturno delo, je treba stremeti po množičnosti in kvaliteti, spodbujati vsako iniciativo na kulturnem področiu. Le s požrtvovalnim delom in,veliko ljubeznijo je možno oživljMi ama-terstvo v kulturi tako, r\& bo last vseh in vsakogar, oživ'li prvine slovenske kulture v preteklosti in le-te naj bi oplodile .->edanja stremljenja in ustvarjalnost. Angažirane umetnosti ni in ne more biti, če ni angažiran tudi uriietnik, ki ustvarja. Ko so govorili o uveljavljanju samoupravnega položaja delavca v kulturni politiki, so predvsem poudarili, da bodo lahko le s stalno akcijo nadaljevali boj za samoupravne socialistične odnose in boj za utrjevanje bratstva jugoslovanskih narodov. Nenehno idejnopoli-tično izobraževanje, upoštevanje interesov delavca, skratka, kultura, ki izhaja iz delavca in je zanj namenjena, naj bi bila stalna skrb vsakogar, predvsem pa komunistov. Prav vpliv komunistov naj bi bil permanentno zaznan v akciji, usmerjeni, trajni in izhajajoči iz naše ustave in kongresnih dokumentov, ki jasno opredeljujejo položaj in vlogo kulture v naši družbi. D. S. Muzeji radovljiške občine Čebelarski muzej, Linhartova soba in Šivčeva hiša so odprti vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure; Spominski muzej talcev v Begunjah vsak dan od 8. do 18. ure in Kovaški muzej vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. V delovnih dneh je Čebelarski muzej odprt od 8. do 18. ure. Kamniški Krog Ob koncu šolskega leta so dijaki gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku izdali 16 strani literarnih prispevkov pod naslovom KROG, avtorji pa so mladi literati s psevdonimi Pavle, Faco, Jana, Rona, Lili, Alena in Marjanca. -a Pobude za poživitev kulture W preteklosti smo bili priča _^uJenosti delavcev od družbe-isk p?Javov nasploh (elitništvo, *anje zapadnih vzorov, malomeščanski način življenja, psihologija potrošniške družbe itd.) 0^ n©kaj teh pojavov še vedno j*taJa. Med delovnim človekom 8 kulturo je nastajala vrzel, ki Se danes čuti, čeprav smo z kuV° U8tavo in kongresnimi do-tta 6nt* 8toPJli precejšen korak \: pr?j in še bolj utrli pot za uve-n. vlJanje kulture v samouprav-to ?°?ial»stični družbi. Za nas je del 2a osvobajanje človeka in rea '• DoJ za to» da DO delavec jim!?110 lahko razpolagal s svode] e*om in z rezultati svojega n a- In prav s kulturnimi vred-Ro najbolje vplivamo na nje-v° osebnost, z angažirano kul- Radovljica — V graščinski dvorani v Radovljici je bil 23. junija v okviru tedna Komunista posvet domačih amaterskih in poklicnih kulturnih delavcev z Matejem Borom, Tonetom Svetino, Ivanom Janom in glavnim urednikom slovenske izdaje Komunista Vlajkom Kri-vokapičem. Pisatelj Ivan Ribič pa je bil zaradi bolezni odsoten. Za okrog 30 udeležencev je bilo srečanje svojevrstno doživetje, saj doslej niso bili vajeni tako neposrednih in polemičnih razprav o domala vseh vprašanjih kulture in njenih ustvarjalcih. Razprava je trajala dlje kot je bilo predvideno in nazadnje so se dogovorili, da se bodo septembra ponovno srečali. Matej Bor in Tone Svetina sta postregla s številnimi primerjalnimi podatki in dokazi, da kljub napredku pri razvoju kulture (posebno v krajevnih skupnostih in v delovnih kolektivih) kultura še vedno ni dobila mesto, ki ji pripada. Ustava in razne resolucije določajo, da je kultura sestavina, ne pa privesek družbenega življenja. Kultura ni zgolj fizična in ^rije tuji umetniki v Kranju S?dobi HaJ8* •^e* P°krajinskih niti nacio- «ona likovna umetnost ne v nih oznak, temveč postaja v j^nem pomenu svetovna. In če * srečujemo s podobnimi umetelnimi stvaritvami na najraz-^nejših koncih sveta, je to ^nio znak silovite ekspanzije Izvajalne likovne misli in njene 10*nunikativne sposobnosti, ki ^ ko kot stare civilizacije, toda v ^Primerno širšem obsegu, pro-M*\a v vse pore človekove mate- ijne in duhovne substance. ren jsko, a gosto poraščena z go: i, v z;>d-jem času vse bolj pn na s četami in drugimi pro imi »žila-• ni«, je pred dobrini tednom dni udila ugodne pogoje /,a razmestitev i delo fantom v sivih uniformah, »oveljstvom in enotam teritorialne )brambe gorenjske cone. Branilci »aše domovine, fantje z zvezdicami n rumenimi trakovi na ramenih, laši aktivni in rezervni starešine, -ranilci svobode in neodvisnosti so i ponovno zbrali, kot že tolikokrat slej, v zibelki partizanstva, v kra-i hudih borb med zadnjo vojno liro in obenem ludi na mestih veli-h partizanskih zmag. Lep in sončen je bil pretekli petek, .ep dan! Zares Lep dan! Skozi goste rošnje bukev in skozi goste smre-.ove veje so na Jelovico prodirali e redki prameni sončne svetlobe, i tišina je bila v teh senčnih goz-)vih. Tišina, ki jo lahko občutiš le č malokje. Pa vendar je bilo po teh ozdovih, tam gori na Vodiški pla-lini, na Rovtarici, na Martinčku .. . vse žive. r 'ntje v sivih uniformah, rezervni ,aški starešine, so se namreč n obronkih Jelovice zbrali na večdr ni vojaški vaji. In \ n je bil pravzaprav namen v<», >Za namen vaje sprašujete,« je c' \ predstavnik štaba gorenjske cone polkovnik Janez Luši-na. »To so naše vsakoletne vaje. Njihov namen pa je izpopolnjevanje vojaškega znanja: tako starešin kot nekaterih specialnih enot. Starešine si pridobivajo znanje v vodenju in poveljevanju enotam v določenih vojnih razmerah.« »Naslanjamo se na bogate izkušnje iz zadnje vojne,« je dejal dober poznavalec Jelovice polkovnik Janez Lušina, »spoznavamo pa tudi nove .prijeme' v vojaški tehniki in taktiki. Zakaj smo se odločili prav za Jelovico? To zares ni naključje. Jelovica je namreč simbol in zibelka gorenjskega partizanskega gibanja. Lahko rečem, da je to neverjetno posrečena izbira. Fantje so že marsikaj slišali o hudih borbah na tem področju, zato so se še bolj vživeli v celoten potek vojaške vaje. Izredno so zavzeti in do potankosti opravljajo vse zastavljene jim naloge.« Starešine, ki so sodelovali na vaji, so v preteklih dneh obiskali mnoge znane kraje iz zadnje vojne vihre. Obiskovali so skrite kotičke v gozdovih Jelovice, kraje hudih tragedij ter pomembnih zmag naših borcev, )biskali so partizanske Dražgoše ter < ropo. »Čeprav je bila vaja dokaj napor-la, potrebno je bilo pokazati mnogo manja in fizične vzdržljivosti,« so mi dejali starešine, ki so imeli na predzadnji dan vojaške vaje tik po kosilu po vseh v tistem in preteklih dneh kratek počitek,« je kljub temu še vedno ostalo nekaj časa za tovari-Ška srečanja, za družabne večere. Tu smo se med seboj še bolj spoznali in « povezali.« Vaja vojaških starešin iz cele gorenjske pokrajine je vsako leto na drugem področju Gorenjske. Tako >eveda udeleženci vaje spoznavajo udi različna področja v tem predelu Slovenije. Ljudje se pač morajo privaditi na vse mogoče načine bivanja. »Tudi radijske naprave, naprave za zvezo, smo letos dali v roke našim starešinam,« pravi polkovnik Janez Lušina. »Vse dni so z njimi upravljali sami. Starešine se morajo namreč vsestransko usposobiti. Zato smo v teh dneh pripravili tudi več predavanj. Spregovorili smo o zakonu o V enote teritorialne obrambe se vključuje vse več žensk Po obrazi/i v štabu sodeč vaja odlično uspeva. Kurirji so na razvejanih cestah Jelovice odlično opravili svojo nalogo- nn Eium mesni! Krediti za gradbeni material: — do 30000 din — polog 1 0 % Znižanje cen: — vhodna vrata »Mobilia« — valovite strešne plošče »Gutaf lex « — romunski lamelni hrastov parket Popust: — »Intro DIN« okna (okna iz mahagonija, zasteklena s ^ervnO^^0 izolacijskim steklom) — vezana okna »Hoja« (finalizirana ^ z belo barvo) , d/0 — keramika 40 % Po ugodnih cenah nudimo: — cement 30 % — apno — opečni tlakovec (klinker) 20 % — parkete, stropne obloge itd. KRDIU - PRimSKOUO poslovalnica LES — tel. 26-076 Veletrgovina 2l\/I^A TOZD Maloprodaja ^/■JP^ Kranj Starešini ocenjujejo potek vujv od 1. do 11. julija 1976 vam pri nakupu nad 1.000, - din nudim0 5 - 10 % popusta obiščite nas priporočamo se za nakup Veletrgovina Živila Kranj blagovnica Cerklje VSAK PETEK NA 4 STRANEH Srečanje na Kališču »Žalosten sem, če ni ljudi ...!« Wor Obed, oskrbnik Doma Kokrškega odreda £ Kališču je vesel uspehov kranjskega Planin-pSct društva in srečen, ko Kališče vzkipi v planinskem veselju J^aliSče — Dva doma pozna vijo,« se spominja težkih trenutkov H?bnik planinske postojanke na Viktor Obed. »Leta 1919 smo se U Viktor Obed. Prvi je v Kra- odselili in prišli na Gorenjsko. Zvabile so me gore in postal sem njihov zvesti obiskovalec ter sodelavec Planinskega društva v Kranju. Njegov član sem še danes. Mislim, da je sedanje obdobje med najuspešnejšimi v društveni zgodovini sploh. Samo poglejte, kakšna pridnost in prizadevnost izžarevata iz teh deklet in fantov, pa naj si bodo člani upravnega odbora ali vodstev odsekov in sekcij. Predvsem sem vesel, da društvo spoštuje delo starejših planincev, nas še naprej vključuje v akcije in upošteva naše nasvete. V društvu vedo, kako zahtevno je delo oskrbnika, zato mi vsak trenutek pomagajo. Tako vesel sem tega! Takšen odnos do človeka odtehta vsak denar, vsako nagrado ...« Sogovornik bi v planinstvu že zaslužil pokojnino, če bi jo zato podeljevali! Več let je oskrbnik na Kališču, pred tem pa je bil desetletja med najprizadevnejšimi gorskimi stražarji in markacisti. Težko bi našli na Kranjskem kotiček, kamor še ni stopila Viktorjeva noga! »Sprašujejo me, kako zmorem vzpone na Kališče kljub starosti in kako sem kos nalogam oskrbnika . . . Ne razmišljam o tem. Rad imam Kališče in njegove obiskovalce, posebno mlade. Veseli me, da jih je vedno več med planinci. Nobenih preglavic mi ne povzročajo. Žalosten sem, ko samevam v Domu in čakam, da bom s kom lahko spregovoril vsaj besedo ali dve. Na srečo se to ne dogaja pogosto. Poleti je ob sobotah in nedeljah na Kališču tudi po 500 ljudi, pa za vse najdem čas in voljo, da jim pomagam in polepšam obisk na Kališču.« Tudi zima in sneg Viktorja Obeda ne odvrneta od Kališča. Po šest ur(!) gazi do postojanke, medtem ko Viktorjeva normalna in običajna pot od Mač do Kališča traja dve uri. Na hrbet mu ni več. treba oprtati nahrbtnika s pijačo in jedačo. Tovorna žičnica, ki jo je zgradilo PD Kranj, lajša delo njemu in vsem, ki so predvsem s pomočjo konjičev skrbeli za prijetno počutje na Kališču. Najsrečnejši pa bo Viktor Obed takrat, ko bo njegov »drugi« dom na Kališču olepšan in popravljen. Upa, da bo društvu načrt uspel. Pomagal bo, kolikor bo mogoče! J. Košnjek ^ drugi pa na več kot 1500 metrov Ho Kališču. In pogosto, poseb-» 2&dnja leta, je Viktorja lažje sre-Jg.na Kališču kot pa v dolini. Tu pL*1. le dan ali dva, potem pa mu finska žilica ne da miru. Kot za •c0 premaga pot do Kališča, ne JT'teČ se za leta in strmino, ki mar-j?*teremu mlajšemu povzroča več Pravic in mu pošteno oznoji čelo J( £rajco. Viktorju Obedu je Dom ^ krškega odreda na Kališču prva ^Zadnja skrb, njegovi obiskovalci Pfjpfiajprijetnejši in najzvestejši Ujjptelji. Mogoče marsikdo od sled- gov ^e v^ ne' kak° zahtevno in od-k Orno je delo oskrbnika planinske t^i j°janke in kako rad mora imeti jr^n človek gore ter kolikšna mera ^"Odpovedovanja je potrebna. So (hodila, ki jih z denarjem ni mo-%x Poplačati. Veliko takih del pa stft.avbJajo oskrbniki planinskih po-a"k. lektor Obed se je rodil julija leta na Solnograškem, v bližini v?!2burga. Po končani prvi svetovni ved • ^e ta^ratna Avstrija začela za-8toplrn Slovencem odpovedovati go- »vbje- 8V *en so nas vrgli in nam 'Ovali, naj gremo v Jugosla ^*evi otvoritev jubilejne razstave cvetja in lovstva v Cerkljah Ce^,re.vi ob 19. uri bodo odprli v ja M j ah 10. jubilejno razstavo cvet-ulu lovstva pod pokroviteljstvom °o ^5*?e dušika iz Ruš. Sodelovalo Slo .u ^ razstavljavcev iz vse Hg-^fiije. Razstava bo odprta do |w*elje, H. julija, vsak dan pa bo v iJ^ldanskih in večernih urah bogat tli, m m zabavni program. Orga-i|\ ?tor vsakoletne razstave cvetja rJ0vstva je TD Cerklje, organizi-I Pa jo ob 4. juliju, dnevu borca. $h JUD'leJni razstavi bodo po-q domačih gospodinj in lovcev so-J°vali Še Arboretum iz Volčjega ■ ta|-°ka> Semesadika iz Mengša, goji-! hjjJ sobnih rastlin Pogačar iz Kam-kKa<.KZK Vrtnarija Zlato polje, j j\J^ličarna in Rast iz Ljubljane, j^ria Čatež, Cvetličarna Francka ^ranja ter gospodinje, ki izdelu- Rekordni obisk j* ptokamp Smlednik v Dragočajni \\ tos prenovljen dočakal obisko-(LCe- Prizadevni člani turističnega U tya Dragočajna-Moše so večino ^opravili s prostovoljnim delom, v Rovanju s krajevno skupnostjo pa so asfaltirali poti v V^.Pu. Od ljubljanske Emone so v najem 5.000 kv. metrov zem-a» katerega bodo uredili za pri- j L1*0 bivanje številnih obiskovalcev. U°^nJi obisk je presegel vsa pri-OVanja, saj so doslej zabeležili za V Ve^ prenočitev kot lani v tem Ok u- Ob novih obiskovalcih pa je fy?iti vse več stalnih gostov, ki se V\ vračajo v mirni kotiček ob reki I I\ -fr jejo gobeline, in sicer iz Kamnika, Radovljice in Kranja. Razstavni prostor bodo letos razširili, tako da bo obsegal poleg vseh prostorov osnovne šole Davorina Jenka še prostor med šolo in vzgojno-varstvenim zavodom Kurir Robi. Ze po poti do razstavnega prostora opaziš čudovito urejene vrtove, balkone in okenske police. Lahko rečemo, da so Cerklje kot en šopek rož in da je to praznik za celoten kraj. za vse, ki jim je cvetje del njihovega življenjskega okolja, del njihovega življenja. Včeraj so tudi zaključili ocenjevanje najlepše urejenih vrtov in balkonov. Priznanja in nagrade pa bodo podelili v ponedeljek ob 1H. uri. Prispevek k razstavi pa bo dala tudi lovska družina Cerklje, ki bo med drugimi razstavljala trofeje i/, revirja. Prizadevni prireditelji so v to jubilejno razstavo vložili precej truda, vodi pa jih Janez Por. V bogatem kulturnem programu med razstavo si v večernih urah velja ogledati: v petek zvečer (2. 7.) ob 20. uri dramska uprizoritev Cankarjevih Hlapcev, v ponedeljek (5. 7.) ob 18. uri podelitev priznanj in plaket, v torek (6. 7.) ob 20. uri koncert moškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika, v sredo (7. 7.) ob 10. uri likovno ustvarjanje šolskih otrok, v četrtek (8. 7.) ob 19.30 občinska folklorna revija, v petek (9. 7.) ob 19. uri predavanje »Gorenjska hiša«, v sobotah in nedeljah pa bo ples, na katerem bo igral ansambel Trgovci. J. Kuhar Vzgoja volje Življenjske vrednote uresničujemo in doživljamo ob zavestni dejavnosti, ob naporu in prizadevanju naše volje. Bogastvo življenja je zdravju, varnosti, pravičnosti in moralni čistosti. Bojujemo se proti nasilju, ohranili bi radi narodno svobodo, osebno dostojanstvo, pristnost in lepoto naravnega okolja. Radi živimo v socialistični družbi, ki zagotavlja kulturno življenje, tehnični napredek, državljansko svobodo, volilno pravico, svobodo govora, socialno in starostno zavarovanje. Želimo si enake možnosti izobrazbe, zaposlovanja, življenja in odmora. Vse vrednote nam niso zmeraj dane. Za mnoge se moramo trajno bojevati, druge pa je potrebno nenehno ohranjevati, da se nam ne bi zmuznile iz rok. Da bi ohranili to, kar imamo, in dosegli tisto, česar še nimamo, moramo biti disciplinirani, vztrajni, odločni, strpni, pogumni, iniciativni, oblikovati nas mora trdna, močna in neuklonljiva volja. Voljo vzgajamo že od rane mladosti. Najprej v otroški igri in kasneje v šoli. Delo in treniranje pa sta pri vzgoji volje še posebno pomembna dejavnika. Ko pridobivamo delovne in športne navade, hkrati oblikujemo voljo. Poteze volje razvijamo ob kondicijski in tehnični pripravi. Napor volje spremlja sleherno delo in treniranje. Hitro delo ali vaje hitrosti zahtevajo več odločnosti, bolj naporno delo zahteva večjo mišično moč, krepil ne vaje pa večajo tudi moč volje. Vsako delo in vsaka športna panoga razvijata ustrezne poteze volje. Pri teku na dolge proge je potrebno več upornosti, pri skokih po-gumnosti in odločnosti, v igrah pa veliko samoprema-govanja. Pri oblikovanju volje veliko pripomore posnemanje vzorov. Mladi si že pri opredelitvi za določeno dejavnost v mislih skušajo izoblikovati tistega športnika ali mojstra, ki jim je najbolj pri srcu. Posnemanje se kaže v tehniki, včasih pa še v načinu vedenja. Žal je vse manj takih športnikov, ki bi bili pravi vzori mladim. Krepitev volje ne poteka ločeno od splošne vzgoje. Gre za moralno, politično, idejno, estetsko in splošno kulturno vzgojo. Ne vzgajamo le športnega voluntarizma, kakor temu pravimo, ampak popolno osebnost, ki jo odlikuje delovni značaj, a njegova hrbtenica je izoblikovana volja. Uspeh pri delu in v športu je odvisen od notranjih nagibov, jasnih ciljev, dobrega počutja, - uspešne organizacije, učinkovite pozornosti, discipliniranosti, vsebine znanj in navad ter od splošne delovne ali športno tekmovalne vneme. Ne kaže prezreti samovzgoje volje. Vsak mora poznati samega sebe, saj nihče ni docela popolen, poznati mora dobre in slabe poteze volje in mora znati dovolj samokritično oceniti lastne postopke in vedenje. V svetu dejanj ne uspevajo omahljivci, naveličanci ali slabiči. Občudovanja vredna je človekova upornost, moč, hitrost, urnost, srčnost, prodorna misel in neuklonljiva volJa- JožeAžman Razglednice Kamnika Turistično društvo v Kamniku je založilo nove barvne razglednice, ki predstavljajo štiri zelo posrečene motive Kamnika: dva s pogledom z Malega grada na središče mesta s planinami v ozadju (eden z narodnimi nošami na zeleni trati — foto J. Ftičar in V.Soštarič) in dva lepa posnetka kamniškega fotografa V. Komana s spomenikom NOB in Malim gradom. Razglednice je tiskalo GP Gorenjski tisk v Kranju. Kamnik se torej letos ne bo mogel pritoževati, da je sredi sezone ostal brez razglednic! -a kino Kranj CENTER 2. julija amr. barv. OS pust. KAZEN NA PLANINI EIGER ob 1«.. 18. in 20. uri 3. julija amer. barv. CS pust. KAZEN NA PLANINI EIGER ob 16.. 18. in 20. uri, premiera franc. barv. voj. drame NAGLO SODIŠČE ob 22. uri 4. julija nem. barv. vestem APAČ! ob 10. uri, amer. barv. CS pust. KAZEN NA PLANINI EIGER ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vesterna EL DORADO ob 21. uri 5. julija franc. barv. vojna drama NAGLO SODIŠČE ob 16., 18. in 20. uri 6. julija franc. barv. voj. drama NAGLO SODIŠČE ob 16., 18. in 20. uri 7. julija franc. barv. voj. drama NAGLO SODIŠČE ob 16. in 18. uri, amer. barv. PORTRET NIMFOMANKE ob 20. uri 8. julija amer. barv. PORTRET NIMFOMANKE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 2. julija slov. barv. voj. drama MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 18. in 20. uri 3. julija ital.-franc. barv. krim. VELIKI KE-VOLVERASI ob 16. in 20. uri, jug. barv. film H ISA ob 18. uri 4. julija slov. barv. voj. drama MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO ob 14., 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma ČLOVEK IN MAC K A ob 20. uri 5. julija amer. barv. ČLOVEK IN MAČKA ob 18. in 20. uri 6. julija amer. barv. ČLOVEK IN MAČKA ob 18. in 20. uri Trži* 2. julija nem. barv. vestem APACl ob 18. uri, angl.-franc. barv. krim. SINJEBRADEC ob 20. uri 3. julija amer.-ital. barv. vestem CIAK-MOULL - MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. vohun. CALLANOV DOSJE ob 22. uri 4. julija nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 15., 17. in 19. uri 5. julija nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 18. uri 6. julija amer. barv. vestem RANCERJI NAPADAJO ob 18. in 20. uri 7. julija angl. barv. vohun. CALLANOV DOSJE ob 18. in 20. uri 8. julija angl. barv. vohun. CALLANOV DOSJE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 2. julija amer. barv. vestem VRT ZLA ob 18. in 20. uri 3. julija amer. barv. krim. pust. LOV ZA ZLATIM KIPOM ob 18. in 20. uri 4. julija amer. barv. krim. pust. LOV ZA ZLATIM KIPOM ob 15. in 19. uri, amer. barv. PORTRET NIMFOMANKE (ni primeren za otroke) ob 17. uri 5. julija amer. barv. PORTRET NIMFOMANKE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 6. julija nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 18. uri 7. julija nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 18. in 20. uri 8. julija amer. barv. vestem TEXAS JE PREKO REKE ob 18. in 20. uri Škofja LokaSORA 2. julija jug. barv. voj. UKLENJENI ŠOFERJI ob 18. in 20. uri 3. julija angl. barv. krim. JAMES BONI) -21VI IN PUSTI UMRETI ob 17.30 in 20. uri 4. julija angl. barv. krim. JAMES BON D -ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 17.30 in 20. uri 6. julija angl. barv. drama OTROCI ŽELEZNICE ob 20. uri 7. julija angl. barv. drama OTROCI ŽELEZNICE ob 18. in 20. uri 8. Julija amer. barv. vestem ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20. uri Železniki OBZORJE 2. julija angl. barv. krim. JAMES BOND -ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 20 uri 3. julija franc. barv. komed. KLOFUTA ob 20. uri 4. julija jug. barv. voj. UKLENJENI ŠOFERJI ob 18. in 20. uri 7. julija amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 20. uri Jesenice RADIO 2. julija nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 19. uri 3. julija amer. barv. drama ZLOMLJENA KRILA ob 19. uri 4. julija amer. barv. drama ZLOMLJENA KRILA ob 19. uri 5. julija amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 19. uri 6. julija amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 19. uri 7. julija amer. barv. akcij. DETEKTIV SHAFTob 19. uri Jesenice PLAV2 2. julija amer. barv. komed. NAŠI ROJAKI ob 20. uri 3. julija amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 20. uri 4. julija amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 20. uri 5. julija amer. barv. drama ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri 6. julija amer. barv. drama ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri 8. julija nem. barv pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri Dovje — Mojstrana 3. julija fran.-ital. barv. drama NI DIMA BRK/. OGNJA ob 20. un 4. iulija amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O.K. KORALI! ob 20. Uri Kranjska gora 3. julija amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O. K KORALU ob 20. uri 4. julija nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri 7. julija amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 20. uri Radovljica 2. julija ital. barv. pust. TAJNI HUDIČEV AGENT ob 20. uri • t. julija amer. barv. STRAHOTE BELE ZARJE ob 18. uri, angl. franc. barv. MAKSEJ-SKA POGODBA ob 20. uri 4. julija angl.-franc. barv. M ARSEJSKA POGODBA ob 18. uri, amer. barv. ZADNJA NA LOGA ob 20. uri 5. julija šved. barv. risani ZEMLJA VEČNE IGRE ob 20. uri 6. julija amer. barv. ZADNJA NALOGA ob 20. uri 7. julija angl.-franc. barv. MARSEJSKA POGODBA ob 20. uri 8. julija »mer. barv. ZADNJA NALOGA ob 20. uri Bled 2. julija šved. barv. risani ZEMLJA VEČNE IGRE ob 1«. in 20. uri 3. julija ital. barv TAJNI HUDIČEV AGENT oh 1M. uri, amer, barv. ZADNJA NALOGA ob 20. uri 4. julija amer. barv ZLATO ob 1M m 20 uri 5. julija angl.-franc barv MARSEJSKA POGODBA ob 18. m 20. uri 6. julija angl.-Iran«, barv MARSEJSKA, POGODBA ob 20. uri 7. julija amer. barv. SINJEBRADEC ob IM in 20. uri 8. julija franc, barv. KAM S TRUPLOM ob 20. uri Alpinistične novice TEŽKI PONOVITVI V soboto, 26. 6., sta Andrej in Marko Stremfelj (Ao Kranj) opravila prvo ponovitev Poldačeve smeri v SV steni Frdama-nih polic. Smer v prek 600 m visoki alpinistično zelo zanimivi steni spada med najtežje v Martuljkovi skupini, ki je s svojimi divjelepimi stenami znana daleč po svetu. Plezala sta 8 ur. Za smer je značilna lepa, prosta plezanja v trdni skali. Potrdila sta oceno prvih plezalcev V, VI. V steni sta pustila en klin. V nedeljo-pa sta preplezala še smer Belač-Zupan v Sitah. Ocena V. 550 m, 5 ur. , • Nejc Zaplotnik in Drago Šegregur (AO Kranj) pa sta v soboto, 19. junija, ponovila Centralni steber v Rzeniku V, VI, 600 m. Rzenik je stena, ki predstavlja najtežjo fizično in psihično preizkušnjo za alpiniste, saj največji problem predstavlja izredna krušljivost stene. To dokazuje tudi dolg čas plezanja, saj sta bila plezalca v steni kar 14 ur. Dita in Tone Perčič pa sta isti dan ponovila smer Jesih-Potočnik v Debeli peči HI'/IV, 400 m. VELESLALOM ZA PRVENSTVO AO KRANJ V soboto, 26. junija, po odkritju spominske plošče tragično preminulim v gorskore-ševalni nesreči, je bilo na Ledinah tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo AO Kranj. Skoro 3 km dolg ledenik pod Skuto je tudi v tem času nudil odlične možnosti za dobro smuko. Progo je postavil smučarski veteran-alpinist Tomaž Jamnik, ki je tudi zmagal v moški konkurenci. Drugi je bil Marko Ažman, tretji pa Ivo Oman. Med ženskami je zmagala Milena Ekar, druga je bila Marija Perčič, tretja pa Slađana Momirovič. USPEHI MLADE AS GORJE Mladi alpinistični kolektiv v Gorjah že takoj na začetku plezalne sezone beleži lepe uspehe. Mladi — neizkušeni plezalci se samostojno, delno pa tudi s člani drugih odsekov že lotevajo sten kot sta severna stena Triglava in stena Jalovca. 19. junija sta Jerca Peterman in Edi Torkar plezala Hor-novo smer v Jalovcu IV, večji del smeri III, 20. junija pa so Jerca Peterman, Edi Torkar in Janko Kunšič plezali Kratko Nemško smer v Triglavu IV, III. Istega dne sta Jurij 2van in Marjan Manfreda (AO Matica) plezala Krušič— Zupančičevo varianto V + . 3 ure in DD varianto V, 4 ure Prusnik —Sza-layeve smeri v steni Triglava. 27. junija pa sta Drago Rituper in Jurij 2van plezala Raz Jalovca V + , IV — 5 ur. VESTI IZ TR2IČA V soboto, 26. 6., sta Zeljko Perko in Iztok Tomazin ponovila Shinkovo smer v Frda-manih policah V +, V, 600 m. V nedeljo, 27. 6., pa sta Filip Bence in Marjan Gros plezala smer Golob—Juvan v Zadnji Mojstrovki VI-, V, IV, 600m. Istega dne sta Borut Bergant in Dušan Markič ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku VI, 850 m. F. Ster Srečanje turističnih delavcev na Bledu Sedmo srečanje turističnih delavcev Gorenjske bo letos v drugi polovici septembra na Bledu. Okvirni program sta že pripravila Gorenjska turistična zveza in turistično društvo Bled. Tako si bodo turistični delavci najprej ogledali nekatere blejske turistične in druge zanimivosti, nato pa se pogovorili o enoletnih izkušnjah in problemih pri svojem delu. b. B. 8. stran — Glas družinski pomen k i Petek - 2..julija 191* Jetra na žaru Potrebujemo: pol kg telečjih jeter, 12 dkg šunke, poper, žajbelj, olje, sol. Jetra operemo in narežemo na 2 cm široke in 5 cm dolge koščke. Popramo in vsak kos posebej zavijemo v nekuhano šunko, ki smo jo narezali na tanke rezine. Tako ovit košček jeter nabodemo na paličice. Med dva koščka jeter nabodemo žajbljev list. Jetra nato namažemo z oljem in denemo nabodalca na razgreto rešetko žara. Pečemo 5 minut in vmes nekajkrat obrnemo. Nato solimo in ponudimo. Otrdela koža Poleti se navadno stanje nog, ki so 'icer občutljive ali nagnjene k tvor-lenju odebeljene kože na petah, Se mslabša. Posebno kadar nosimo na-ikače, se na petah še hitreje začne lebeliti odmrla koža. Ta nastane lavadno na mestu pritiska. Odebe-eli sloji kože potem pritiskajo na »loj kože, v katerih so živčna vla-cerica, kar seveda občutimo kot bolečino. Natikači niso primerni za noge, ki 90 nagnjene k hitremu poroženeva-nju kože. Ritmični pritiski in spo-drsavanje pete v natikačih debelenje kože še pospešujejo. Sčasoma tako odebeljena koža še razpoka, kar prav tako ni niti najmanj prijetno. Kako se izogniti takšnim težavam? Izbrati moramo primerno obutev, pete ne smejo biti previsoke in pretanke, natikače pa sploh izločimo. Se posebej pa je pomembna nega nog. Vsak dan jim privoščimo kopel v topli vodi z milom. Po kopeli odebeljeno kožo ostrgajmo s kamnom plovcem ali s posebnim strgal-cem. Nikakor pa ni dobro rezati kožo z nožem ali obstriči s škarjami. Če težavam nismo kos, obiščimo pe-:likerja. Manjše otiščance lahko preganjamo sami s sredstvi, ki jih kupimo v drogerijah. To so kreme ali tekočine, ki vsebujejo salicilno, oeet-fo ali mlečno kislino, zato jih upodabljamo samo na poroženelem mestu, drugo zdravo okolico pa zaščitimo s kremo. Po vsaki kopeli noge namažemo z vazelinom ali kako mastno kremo, dobro je tudi, če jih posipamo s pudrom. Se posebej je pomembno, da noge po kopanju pazljivo obrišemo med prsti, kjer koža rada poka. Če se koža pod prsti že lušči, je potrebna pomoč zdravnika dermatologa, ker je to znamenje glivičnega obolenja: glivice pa se najraje naselijo na vlažnih mestih. Obolenje preganjamo že takoj na začetku, da se ne razširja naprej po nogi. Za nego uporabljamo lahko tudi kozmetično olje ali otroški puder. Vesela počitniška obleka za sprehode ob morju ob toplih večerih ali za posedanje na terasi: belo bombažno blago dopolnimo ob robu krila s pisanim najbolje geometrijskim vzorcem. Z enakim blagom so podaljšane tudi rame v nekakšna rokava. Vroči žarki (1) Komaj dobro se ozračje ogreje, že iščemo načine, da bi se čim več sončnih žarkov ustavilo na našem obrazu. Zagorelost daje obrazu zdrav videz, naši okolici pa, da smo bili pravkar na dopustu. Prehuda ogore-lost pa posebno ženske postara, včasih celo poškoduje polt. Zato se je posebno v južnih krajih dobro od časa do časa spomniti, da sonce ni vedno blagodejno: zato bodimo potrpežljivi in si ne kvarimo dopusta s tem, da hočemo v dveh dneh porjaveti. To je važno še posebej, če poznamo svojo polt: nekatere polti namreč na sončne žarke takoj reagirajo s tvorjenjem pigmenta, medtem ko druge zmorejo ta proces zaščite pred soncem počasneje. Če imamo to drugo polt, si moramo še posebej pomagati z dodatno zaščito, to je s sredstvi za sončenje, ki imajo visok zaščitni faktor. Mastna koža običajno na soncu postane lepša, bolj gladka, pore se zapro, majhni mozoljčki in zajedavci skoraj ali popolnoma izginejo, lasje se ne zamastijo tako hitro. Skratka, vse je drugače kot sicer. Če imamo torej mastno kožo, si že lahko prvi dan sončenja ob morju privoščimo skoraj celo uro sončenja, seveda pa prav tako zaščiteni s sredstvom za sončenje. Za mastno kožo je najboljše mleko za sončenje, ki vsebuje veliko vlage, pa malo maščob. Olje ni primerno. Drugače bomo ravnali s suho kožo. Med sredstvi za sončenje izbiramo taka, ki vsebujejo veliko vlage in maščob, to so kreme in olja. Prvi dan sončenja naj traja le dvajset minut, še bolje pa je, če se lepo namazani zadržujemo v senci. marta odgovarja Mojca iz Kranja — Konec avgusta se nameravam poročiti, zato potrebujem za ta svečani trenutek obleko. Stara sem 23 let, visoka 166 cm, tehtam pa 55 kg. Zaradi svetle polti mi bela barva ne pristaja, bolj mi je všeč modra barva. Kakšen naj bi bil torej model moje obleke, ki bi jo rada nosila še potem? Marta — juorika tea vlas je precej izrezana, ima ozke naramnice, dolžina'pa sega čez koleno. Krojena je ob telesu, v pasu je prerezana, proti spodnjemu robu pa se nekoliko širi. Zapenja se z zadrgo na hrbtu; v okras obleki so volančki ob izrezu, ob prerezu v pasu in ob spodnjem robu. Na naramnico si pripnite velik cvet. Čez ramena si ogrnite pleteno ali kvačkano ogrinjalo. Jed na žaru Čeprav imamo zdaj že elektron« gospodinjske aparate, s katerimi pripravljamo jedi na žaru tudi v st novanju skozi vse leto, pa nam v^ darle meso, ki ga kje na vrtu, na 1 borjenju spečemo zunaj na ŽaI^' s katerim se sami dosti trudimo, v liko bolj tekne. Tekne nam že zat' ker smo zunaj na zraku, ker sm°. naigrali in natekali z otroki, po * ■ panju, pa tudi če le lenarimo v sen ■ se zaradi apetita verjetno nima111 pritoževati. Za pripravljanje jedi na zarUj., ravno potrebno, da imamo s seb.J pripravo za pečenje večjo ali manj šo, izbira v trgovinah je bogata, Pa pa včasih zadostuje že prav PrePr^j sto pomagalo. Tega se spomnite tu takrat, kadar vso opremo za žar zabite doma. Najpreprostejši žar lahko zvijemo iz malo debelejše žic<\ oblikujemo jo v velike vilice s štirif1* roglji in kratkim ročajem. Tak *., postavimo na kamne, ki srno J v krogu postavili okoli ognja. Čas * peko je tedaj, ko se žerjavica P0-*1*1^ s tanko plastjo pepela: takrat je tu mreža dovolj vroča, da lahko nan|. polagamo meso ali karkoli pač imamo. _ Raženj je videti nekoliko drugaie kos mesa moramo nad žerjavico P^ časi obračati, da ga vročina P°^L prepeče. Lahko pa seveda košč" mesa enostavno nataknemo na le lezna nabodalca, ki jih je treba parkrat obrniti, pa je že P^e?aX Ognjišče za žar lahko zgradimo iz opeke ali večjih kamnov, in ^eZ^jl položimo nabodalca. Gre pa seV^ tudi z dvema rogovilama, preko * terih položimo palico z nataknje"'-mesom. In kaj lahko pečemo? lz ramo dobro uležano ne pretrdo ^ so: zrezke, kotlete, razen tega tudi piščanca, jetra, telečje srce, ke- baše, ribe, sir, paradižnik, čebu ' krompir in še marsikaj. Večje in °. belejše kose pečemo počasneje .%a malo dlje od vira toplote, m*. lote-im° kose pa prav nad virom top Solimo vedno nazadnje, odišayl,,r meso pa seveda vedno poprej namažemo z oljem. m ur mur Murkina tretja dekorativa Življenje je že tako, da nas čas vedno bolj preganja in vse bolj so iskane specializirane trgovine, kjer kupec dobi vse, kar potrebuje za določen namen, na enem mestu. In dekorativa je že eno tako področje, kjer se je težko odločati, če ni dosti izbire skupaj, če ne moreš takoj primerjati barv na preprogi in tapetah, talne obloge in zaves itd. V MURKINEM salonu pohištva v Lescah so že imeli oddelek dekorative, le zelo majhen je bil in ni se dalo razstaviti vsega blaga, ki ga je v taki trgovini treba ponuditi skupaj. Zelja, da bi ta oddelek povečali, je bila že dolgo prisotna in zdaj jim je z večjo adaptacijo uspelo povečati ta oddelek z dekorativo pri salonu pohištva v Lescah na celih 120 kvadratov. Na takem prostoru pa je že možna kom-pletnejsa ponudba, ki jo ta zvrst prodaje odločno zahteva. Njihov prodajni program je dokaj obširen in obsega zavese vseh vrst, tanke in dekorativne, posteljnino, odeje, prešite in volnene, plimoje, blazine, set garniture, prte, talne obloge, kot so itisoni, tapisomi, fimeloni, preproge, predpo-steljne garniture, tekači, okrasne blazine, tapete itd. V zgornjih prostorih salona pohištva je sedaj dovolj prostora za stalno razstavo pohištva. Ker je tu močan poudarek prav na zavesah in ker je že tako, da če se enkrat gospodinja odloči za tak nakup, jih hoče tudi pri priči obesiti, bo vseskozi pri roki šivilja, ki bo sproti robila kupljene zavese. Da bodo mojstrsko nabrane, ni treba dvomiti. Obetajo tudi večkratne posebne ponudbe — trenutno se na primer dobe velike odeje, ki so samo po 86,15 din, copati za doma, blazinice za'stole in pa obrobljeni ostapki itisona, ki se dajo lepo ,uporabiti za kopalnice, predsobe, otroške sobe, predpbsteljnike itd. Potem so tu še kvalitetne platnene brisače za v kuhinjo, samo po 14 din in še druge ugodnejše ponudbe. Prodajalke bodo znale svetovati k dobremu nakupu, saj je poznano, da MURKA daje zelo velik poudarek prav izobraževanju kadra in jih sproti seznanjajo z novimi materiali, ki se pojavljajo na trgu oz. prihajajo v trgovino. Prenovljena velika in svetla prodajalna, ki še vsa diši po novem — opremljal jo je AL-POS iz Šentjurja pri Celju — je v sredo popoldne sprejela prve kupce. Tako je MURKA odprla že tretjo specializirano prodajalno z dekorativo; prva je njihova prodajalna v Super-marketu na Jesenicah, druga pa v MODI v Radovljici. Povedali so, da bo prodajalna odprta vsak dan neprekinjeno od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Prodajali bodo tudi na kredit, za katerega imajo zelo ugodne pogoje in ga je tudi moč dobiti ob vsaki uri. V zgornjih prostorih pa so razširili razstavni prostor za pohištvo, kjer so pokazali Marlesove kuhinje, širok program MEBLA, BRESTA, KRASOPREME in drugih poznanih proizvajalcev. Torej bogata ponudba pohištva in dekorative na enem mestu. Zdaj res ne bo težko izbirati! Krmelj Marjana šivala zavese Celih šestdeset in še več milijonov prometa na mesec pričakuj J od njih. V novih, prijaznih prostorih in ob bogati izbiri tudi to bo težko. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 19 ■20 h 22 23' ,'■24 ■ 26 27 28 29 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 43 44 45 ■ 46 * 48 ■ 49 50 ti ■ 53 ■ 55 56 57 58 59 60 «1 Vodoravno:. 1. kdor daje znamenje za start, pri avtomobilu zaganjalnik, 8. afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama, 14. papir, Prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma, 15. vetrnica, 17. skrajšano ameriško moško ime, Arthur, 18. izdelovalka irhovine, irharka, 20. ploskovna mera, 21. kraj na severovzhodni obali otoka Pašman, 23. vrtna lopa, 24. znak za kemično prvino selen, 25. ljubkovalno ime za ata, °Če, 26. priseljenec, kdor je imigriral, 29. danes zvečer, 31. industrijsko mesto v severozahodni Švici, južno od Basla, 32. grška črka, 34. mrzel letni čas, 35- čipkasta nabornica na oprsju moških srajc, danes le na oprsju ženskih oblek, 37. Ciril Jagodic, 39. ritus, ceremonija, 40. japonsko pristanišče na otoku Honšu, 42. vloga, vloženi spis, vložišče urada, 45. družabna plesna prireditev, 46. kratica za kilovolt, 48. oblika starinskega veznika, 49. ljubkovalni naziv za ata, očka, 51. Anton Dermota, 52. geometrijsko telo, velikanska, temu telesu podobna grobnica faraonov v starem Egiptu, 55. kratica za Evropsko prvenstvo v atletiki, 56. poročilo referenta, 58. ocenjevanje, 60. rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika v Goriških Brdih, 61. razkošna kočija, navadno z vprego, ekvipaža. Navpično: 1. »električna« morska riba, 2. Osmani, najpomembnejše ljudstvo turške jezikovne skupine, 3. motorno, cestno prevozno sredstvo, 4. znak za kemično prvino renij, 5. glavni števnik, 6. prebivalec italske pokrajine Etrurije, Etruščan, 7. kokošje oglašanje, 8. zaimek, prislov in veznik, 9. latinski izraz za janež, 10. prijatelj in podpornik umetnosti, po rimskem velikašu Mecenosu, pokrovitelju pesnikov Vergila in Horaca, 11. ime slovenske pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 12. kratica za Ljudska obramba, 13. strokovnjak za anatomijo, 16. operni spev, 19. Arne A. Novšk, 22. pripadnik skupine plemena ob zgornjem toku Nila, 25. kislost, acidnost, 27. Gregor "ozon, 28. rastline trosocvetke, ki se razmnožujejo s trosi, trosovke, 30. ozeblina, ozeblost, 33. pomanjševalnica obhoda, 35. lovec in prodajalec žab, 36. stenski junak, po katerem so imenovali vseučilišča akademije, 39. avtomobilska oznaka za Rijeko, 41. ime japonskega filmskega režiserja filma »Raša-nion« Kurosave, 43. ime ameriške fdmske igralke Novak, 44. pretepanje, šiba-nJe, 47. črna poljska ptica, 50. okrepčilna pijača iz zmletih praženih zrn ka-v°vca, 52. nekdanja dolžinska mera, 53. kratica za Albansko telegrafsko agen-54. ljubkovalno žensko ime, Anica, 57. znak za kemično prvino železo, rerrum, 59. Ivan Potrč. ŠAHOVSKI KROŽEK Sprostitev blokade Z blokiranjem kmeta nasprotnik prepreči njegovo napredovanje. Blokada je to-•"ej obrambno dejanje. Zato lahko rečemo, da je sprostitev blokade ali deblokiranje napadalno dejanje. Blokado pogosto sprostimo z žrtvami, odvisno pač od trenutnih igralnih možnosti. ji ■1 i« ■ i i a #1 V poziciji na sliki (Unzicker — Wade, "uenos Aires 1960) črna dama zadržuje kmeta d4 in tako posredno preprečuje aktiviranje belega lovca. Črni tudi preti s Th7 - g7 2. Dg8 - e8 Dd5 - c6 3. De8 - h8 Tg7 — h 7 itn. z remijem. 1. c3-c4! Dd5 X c4 2. d4 - d5 Dc4 X d5 Na 2. ... e« X d5 bi beli verjetno odgovoril 3. Le3 x a7. 3. c2-c4!l Zanimiva trikratna žrtev kmeta. Beli je najprej deblokiral kmeta d 4, nato odprl diagonalo svojega lovca in linijo d, sedaj pa odpira tudi linijo c. Črni kralj je nenadoma v navzkrižnem ognju. 3. ... Dd5 - d8 4. Dg8-g6 Kc7-b8 5. Dg6 x e6 Dd8-c8 6. De6-d6+ Dc8-c7 7. Le3 Xa7 + ! Kb8 x a7 8. cA X b5 Dc7 x d6 9. Tal X a4 + Ka7- b6 10. Ta4-a6+ Kb6 x b5 11. Ta6 x d6 Beli je elegantno poenostavil pozicijo. 11. ...Tf7-ft 12. Tfl - bi + Kb5-c5 13. Tbl-cl + Kc5-b5 14. Td6-d8 Kb5-b6 15. Td8 - b8 + črni se je vdal. Beli zlahka uveljavi prednost dveh kmetov v enostavni končnici trdnjav, ob odrezanem črnem kralju. dr. S. Bavdek E DNI PO SVETU Po očetovih stopinjah Jelena Gagarin ali kot jo kličejo domači — Lena, starejša hčerka prvega kozmonavta, je prav tako kot oče polna življenja in odločna. Letos je končala gimnazijo, jeseni pa bo postala študentka na znameniti moskovski univerzi M. V. Lomonosov. Znano je, da na to univerzo sprejemajo le najboljše med najboljšimi. Živa voda Tatari so znani po kefirju in drugih jedeh iz kobiljega mleka. Pri pisujejo mu številne zdravilne moči. In mleko v resnici vsebuje snovi, ki poživljajo organizem. O tem priča tudi ime, saj mu ponekod v Sovjetski zvezi pravijo kar živa voda. Veličasten valček Leta 1872 so Američani napravili »veliki valček« čisto po ameriško. Prireditev je bila v Bostonu. Straussov valček Na lepi modri Donavi je izvajalo 2 tisoč glasbenikov in 20 tisoč pevcev. Koncert je poslušalo okrog 100 tisoč Američanov. Avtor valčka Johann Strauss mlajši, ki je prišel dirigirat ta nenavadni koncert, je dobil 100 tisoč dolarjev honorarja. Strauss, kije bil glavni dirigent, je stal na nekakšnem stolpu, cela množicji drugih dirigentov pa mu je pomagala in dirigirala pevcem in glasbenikom, ki so stali oziroma sedeli bolj ob strani. Pričetek so naznanili s topovskim strelom. Prezimijo na angleških otokih Med ptice selilke spadajo tudi škorci. Toda manj je znano, da te ptice ne poletijo proti afriškim deželam kot lastovice in kukavice, temveč prezimijo na angleških otokih. Rešitev nagradne križanke z dne 25. junija: 1. skabin, 7. streha, 13. trgatev, 15. tratica, i7. rt, 18. rosika, 20. kamen, 27. deka, 23. Tjaša, 25. tata, 26. kon-toar, 28. AB, 30. Lal, 31. njorka, 32. Amati, 34. Dakar, 36. veslaj, 39. emu, 40. Ru, 42. agrarec, A\. karp, 46. Kanin, 48. Sce-, o0. odelo, 52. Nadiža, 54. l^. Ottavva, 60. Aragon. Izžrebani reševalci: prejeli smo 66 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Ana Terčon, 64000 Kranj, C. kokr-škega odreda 10; 2. nagrado (40 din) Štefan Ošlaj, 64201 Zg. Desnica, Sp. Besnica n. h.; 3. nagrado (30 din) Petra Hudovernik, 64000 Kranj, Cankarjeva 22. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 6-julija, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. izbrali smo za vas Tudi tako zelo priljubljene črtaste bombažne majice, modre in rdeče, lahko te dni dobite na Kokrinem ženskem trikotažnem oddelku v GLOBUSU. V treh velikostih jih imajo. Cena: 94,60 din Če iščete blago za haljo ali lahko obleko za vroče dni, naj vam povemo, da imajo v TEKSTILINDU-SOVI prodajalni v Hotelu CREINA bogato izbiro drobno rožastih rip-sov in štruksov pa tudi takih z večjimi vzorci. Vse je 100 % bombaž, širina pa je 80 ali 90 cm. Cena: od 31,12 do 32,72 din Če se za to sezono se niste oskrbele s kopalkami, jih po izredno ugodni ceni lahko te dni kupite na Kokrinem ženskem oddelku trikotaže v GLOBUSU. Dvodelne imajo v velikostih od 38 do 40, enodelne pa od 40 do 50, torej tudi za močnejše postave. Večinoma so enobarvne. Cena: od 66 do 74,30 din itis o n Vse raje imamo v stanovanju mehka, topla tla, kamor z užitkom stopiš tudi bos. Itison je danes menda najbolj iskana obloga. V Kranjski LKSNINI (na Primskovem) imajo čez 20 vrst različnih kvalitet i ti -sona, na juti ali gumi in seveda še več barv. Odrežejo ga po meri in če želite iz njega preprogo, vam jo tudi zarobijo. Cena za kv. m: od 154 do 270 din NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (26. zapis) Naše poti po področju žabniškega krajevnega urada gredo h koncu. Ostanejo nam za oomenek le še hribovski zaselki - Čepulje, Lavtarski vrh in Planica. Vsi trije na gorskih planotah ali policah zahodno od Biten j. A prebivalcev imajo vse tri vasice komaj nekaj nad 60? Majhni kraji — a lepi in visoki! Vsi više ležeči kot naša Smarjetna gora (ki je visoka le 652 m): Cepulje 680 m, Lavtarski vrh 740 m, Planica 750 m — planiška cerkvica sv. Gabriela pa stoji (kolikor jo je še, ker je že bolj razvalina!) celo 823 m visoko. Torej le 20 m manj kot visoki Jošt! CEPULJE, LAVTARSKI VRH IN PLANICA Ne o eni, ne o drugi teh vasic mi ni moč kaj dosti povedati. Prebivalci vseh treh se bavijo s hribovskim kmetovanjem, živinorejo in sadjarstvom. Pa še z drvarje-njem. Iz vseh treh krajev se mladi ljudje vozijo na delo v ravnino, v loško ali v kranjsko industrijo. Vse tri vasice zagrinja zelenje dreves. In tišina ... Mar so domačini tod res naselniki iz časov, ko je zavel po Sorskem polju bavarski val? Ko so se slovenski prvoselci raje umaknili v skope gore, kot da bi kot hlapci ostali v rodovitni ravnini? Drugačen tip ljudi, drugačna govorica, nenemška avtohtona hišna imena in ne nazadnje tudi skoro vsi priimki — kažejo na to, da teh ljudi Bavarci niso tako mojstrih kot ravnince tam okoli Zabnice in Bitenj. Mar zato ti hribci ne »sortajo« Savce in Sorce? — Tako visoko stoje gorske kmetije nad ravninskim poljem! (Savci — to so prebivalci obsavskih vasi od Dru-lovke, prek Brega, Praš, Jame in Mavčič do Podreče; — Sorci pa so ravninci, ki obdelujejo Sorsko polje.) Cepulje leže na gorskem prevalu v grebenu, ki drži od Jošta proti Špi-častemu hribu (835 m), tu pa je že grebenski odcep proti Planici, drugi je usmerjen proti Bukovščici '('450 m)-Iz vzhodnega kota med Pševim — Cepulje so na sredini — in Planico izvira tudi vse vodovje, ki teče skozi Zakladnik in Brezgalico proti Žabnici in Sv. Duhu. Tik pred Ćepulja-mi, pod potjo od Javornika sem, stoji lovski dom družine »Jošt«. — Posebnost kraja je tudi manjši ribnik v globeli pod hribom, kjer se steka vanj bistra studenčnica. POT PROTI PLANICI Od Čepulj vodi grebenska pot skoro natančno v smeri sever -jug. Pot je lepa, urejena, pravcati gozdni drevored. Ob poti, levo in desno, pa že zagledamo mikavne počitniške hišice — nekatere že dograjene, druge šele v gradnji. Počitniške hišice — ne kaki »vikendi«! Ta tuja beseda, ki pomeni vse kaj drugega kot hišico za oddih v naravi, se je pri nas kar grdo razpasla. In po nepotrebnem. Saj tudi pri nas, odkar imamo proste sobote, vemo, kaj je konec tedna (po angleško: vveekend, izg.: vikend), kot na tujem: od petka zvečer do nedelje zvečer ali ponedeljka zjutraj, namenjen razvedrilu ali oddihu v naravi. Torej bomo šli v našo kočico ali hišico, ne pa v nekak imenitno, po tujem zveneč »vikend«! Ker pa je beseda'že stekla, naj še to povem, da se mi ta vsesplošna želja, imeti svojo letovalno hišico, vidi na moč naravna. Živeti vsaj kake poletne in jesenske dneve sredi gozdov in trav, daleč od civilizacije, v miru in tišini, v čistem zraku in ob bistrem potočku — to je človeku današnjega časa pravcato zdravilo in okrepilo. In potem še ta zlata priložnost za opravljanje manjših težaških, vrtnarskih in rokodelskih opravkov — tisočero drobnih opravil okrog hišice, oblečen le v kopalke ali v stari delovni obleki — sam si, sam svoj gospod — vsaj ob koncu tedna! Resnična rekreacija! Zato ne razumem nekaterih, ki tako pisano gledajo na ta sodoben pojav, ko je vendar tudi v bistvu močno pozitiven: to je prostovoljna priklenitev k zemlji (ko nekateri z nje beže!), to je navezanost na kraj; stalnost, zvestoba, delavnost, zbli-žanje z naravo, s kmetom, lovcem, gozdarjem — to vse je gotovo globlji aspekt pojava in želje po počitniški hišici. In ne nazadnje: celo šola, vzor okolici, lahko postane tak kulturen domek v naravi — koliko vrst cvetja, dreves in zgledov za ureditev okolja so že prinesli ti dostikrat že kar nezaželeni »vikendaši« v neki kraj! Seveda se ne ogrevam za divje gradnje — kjerkoli. Toda, če stvar nikogar ne moti, nikomur ne Škoduje, potem pač ne gre, da bi mešča-novi ljubezni do narave stavljali tisoč zaprek. — Ali pa, da bi šli v drugo skrajnost: načrtovali (in tudi postavili!) kolonijo počitniških hišic, kot je bil to primer v Mariboru, na Dravi. Nastala je gostonaseljena vas z vsemi nadlogami takega okolja. Miru ni bilo nič, narave tudi nič — le prenočevanje, eventualno še kopanje. Podobno je bilo tudi s postavitvijo večnadstropnih blokov za »vikende« v Kranjski gori. Smisel počitniške hišice (življenje v naravi, brkljanje okrog hišice, vrtnarjenje in podobno) je tu docela izpadel. Ostalo je le prenočevanje . . . Sicer pa je čim več počitniških hišic in kočic zaželeno tudi iz narodno-obrambnega vidika. Posebno v gorskem svetu. Sleherno zavetje bi postalo v primeru vseljudskega odpora dobrodošlo; vsaj v krajih, kjer daleč naokrog ni človeških naselij. No, v takem klepetu in jezicah, smo le pripotovali pod Planico. Na križpotje štirih poti: proti Lavtar-skemu vrhu, proti Planici, proti Rovtu nad Crngrobom in pa, seve, proti Cepuljam. In prav na razpotju se bomo zresnili, kajti tu stoji spomenik padlim borcem za svobodo. Obeležje sestavlja troje blokov naravne skale, visokih kar 170 cm. Na srednji, pokončni skali je vklesan napis: Na tem območju je v borbah z okupatorjem padlo 32 borcev partizanov, med njimi Stane Žagar narodni heroj. Na levi manjši skali je vklesano: V svobodi zdaj nam je skrivnost očitna, naroda zarje se rode le v noči, njegova rast in moč so žrtvujoči, bolj od življenja, smrt je rodovitna .. Na desni, ležeči, skali so v zglajeno ploskev vklesani datumi bojev, ki so jih na tem področju bili partizani z okupatorjem in njegovimi hlapci: 1941 -1945 27.3. 1942 - 13.8. 1943 -16. 5. 1944 To res lepo spominsko obeležje je postavil delovni kolektiv tovarne Tekstilindus po načrtu pokojnega arhitekta Nandeta Jocifa. CZ. Spominsko obeležje 32 padlim partizanom na razpotju pod Planico in Lav-tarskim vrhom. radio \ sobota 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Počitniški pozdravi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17.05 Na poti v Colombo 17.30 Gremo v kino 18.05 Poletni divertimento 19.40 Minute z ansamblom Toneta Janše 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 1.03 Zvoki iz naših krajev 2.03 Glasbena skrinja 3.03 Koncert po polnoči 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Svet in mi 17.50 S pevcem Otom Pestnerjem 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada 20.35 Dvignjena zavesa 20.55 Iz oper in glasbenih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 5.00 Dobro jutro H.07 Umetniška pripoved — K. Brenkova: Dolga pot H.25 Sonce in junak 9.05 Še pomnite, tovariši 9.55 Vojaki, dober dan 10.05 Ne bo me strlo — glasba 0 velikih dneh 11.05 Osvobodilni boj Mozambika 11.35 Pesem osvobodilnih Fbanj ionirji zgodovinarji 12.40 Praznični akordi Plesnega orkestra RTV Ljubljana 13.20 Borci ostajajo na položajih — reportaža 13.45 Bohoržari — zborovska pesem 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Radijska igra — B. Jovanovič: Lekcija 18.50 Glasbeni intermezzo 19.40 Glasbene razglednice 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT 23.05 Literarni nokturno — Kajuh: Pesmi 23.15 Za konec prazničnega dne Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.;),r> M ladina sebi in vam 10.05 Marijan Krišelj: Pot republik — neposredni prenos s Triglava ob otvoritvi jugoslovanske planinske poti 10.33 Prvi aplavz 11.33 Melodije po pošti 13.18 Glasba iz jugoslovanskih filmov 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Ob dnevu borca 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. M ilan Zevart 20.51 Poletni koncert domačih in tujih izvajalcev 22.00 RadoSimoniti: Partizanka Ana — opera v enem dejanju 23.10 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 ponedeljek Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Pesmice na potopu Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 18.25 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.05 23.15 Priporočajo vam Pojo amaterski /.bori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Studio ob 17.00 Pevsko cvetje z vrta Ipavcev Zvočni signali Minute z ansamblom Mihe Dovžana Lahko noč, otroci Ce bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno — J. M+rkova: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.(X) Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretj 19.05 19.45 20.35 20.50 22.30 23.55 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 i program Sprehodi po tuji zborovski literaturi Za ljubitelje stare glasbe Znanost in družba Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije torek Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Lahke note Slovenske ljudske v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma — Iz pisem George »and 17.00 lK.(H) 19.40 19.50 20.00 20.30 21.25 22.20 23.05 23.15 Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev M inute z ansamblom M oj m i ra S epeta Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — I. Humik: Jok in škripanje z zobmi Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — D. Dragojevič: Pesmi Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretj 19.05 19.20 20.(X) 20.35 20.55 22.15 23.00 23.55 i program Glasovi časa Baritonist Nikolae Herlea — recital Iz »24 preludijev in fug« op. 89 Dimitrija Šostakoviča Sodobni literarni portret: Rudi Šeligo Budimpeštanski glasbeni večeri Gyorgy Ršnki: Tri zgodovinske slike za soliste, zbor in orkester G lasba rodne grude Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 sreda Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori S slovenskimi zabavnimi ansambli Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem — Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Igrajo vam britanske pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak 16.45 Sprehodi instrumentov 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj 18.25 Poje mezzosopranistka Bogdana Stritar 19.40 Minute z ansamblom Deča Zgurja 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivala jazza 23.06 Literarni nokturno — A. de Mussct: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Z vami in za vas 15.40 Pop integral 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Svetovna reportaža 17.50 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Odmevi iz opernih in baletnih odrov 20.00 Pri skladatelju Pavletu Merkuju 20.35 Vidiki sodobne umetnosti 20.50 Giuseppe Verdi: Othello, odlomki 22.10 Razgledi po sodobni glasbi 23.03 MaxReger: iz njegove komorne glasbe za godalce 23.55 Iz slovenske poezije 8 četrtek 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 15.45 16.45 Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Glasovi v ritmu M ladi koncert ant Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Glasbena pravljica Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble Med šolo, družino in delom Glasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gost 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 Studio ob 17.00 Popoldanski koncert Minute z ansamblom in orkestrom pod vodstvom Jožeta Privška Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer — Ana Novac: Nekoliko nežnosti Lepe melodije S lovenska instrumentalna glasba Literarni nokturno — D. Rea: Signorina Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov — filmska glasba 13.33 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.00 Z vami in za vas 16.00 Okno v svet 16.10 S pevci jazza 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 20.00 Zborovska kultura predklasičnih dob 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Dubrovniške letne igre 1975 22.00 Velike partiture 23.00 O poletju 23.55 Iz slovenske poezije petek 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Parada orkestrov Slovenska umetna pesem Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam M ladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Slavka Znidaršiča televizija 14.00 16.25 18.25 19.15 19.30 19.50 20.00 22.10 22.30 sobota Wimbledon: teniški turnir — finale moških — prenos, B (EVR-Lj) Nogomet Radnički Niš : Rijeka - prenos (Bg), v odmoru Obzornik Francisco Pizzaro — serija Veliki raziskovalci, B Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Sutjeska — jugoslovanski fdm, B TV dnevnik 625 Oddajniki II. TV mreže 14.00 VVimbledon: teniški turnir — prenos, B 19.00 T V dnevnik 19.30 TV znanci: Poljska 22.30 Prva svetovna vojna TVZ 15.05 15.10 15.25 16.25 18.20 19.00 19.25 21.35 22.45 agreb — I. program Poročila TV koledar Plus pet Nogomet Radnički : Rijeka Kapitan Mikula Mali TV dnevnik Sutjeska — Jugoslovanski film Iplit 76 — prenos TV dnevnik nedelja 9.05 Poročila 9.10 Republiška revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju 9.40 625 10.00 H. de Balzac: Teta Liza — nadaljevanka, B 10.45 Otroška matineja: Mihec iz Lonneberga, B, Japonske lutke, B 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 13.45 14.55 16.00 16.40 16.45 17.00 17.50 19.15 19.30 19.50 20.00 20.55 21.35 22.10 Poročila Split 76 -posnetek festivala Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični — prenos, B M i gremo naprej Poročila Šahovski komentar — posnetek Vsearmadno športno prvenstvo v Ohridu, posnetek Ona dva — jugoslovanski film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar A. Diklid: Salaš v Malem Ritu — konec nadaljevanke Komandant Stane — dok. oddaja Športni pregled (Sa) TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.10 24 ur 21.30 Komunisti Jugoslavije — celovečerni film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaja 10.30 Dokumentarni film 11.00 Nikoletina Bursač - film 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Jugoslavija, dober dan 14.20 Otroci izseljencev 15.20 Šahovski komentar 15.35 Vsearmadno športno prvenstvo 16.20 TV dnevnik 16.40 Predolimpijska oddaja 17.40 Konjske dirke 17.55 Odpisani — jugoslovanski film 19.30 TV dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja ob dnevu borca 20.55 Beograjske zgodbe 21.35 Športni pregled 22.10 TV dnevnik nUrJ[¥ Psst! Mama, očka je onile! — Dragi prijatelji psov, v zadnji oddaji smo se naučili, kako odpremo psu gobec in ugotovimo, koliko je star...« 20.55 H.Spring: Zanikrni tiger — nadaljevanka, B 21.45 T V dnevnik 17.45 18.00 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 21.30 21.50 Obzornik Neven — oddaja TV Beograd, B Odločamo Mladi za mlade (Sk) Risanka TV dnevnik I. Zorman: Botre - TV igra Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.15 TV dnevnik 18.35 TV koledar 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton 20.55 24 ur 21.25 Overlord - celovečerni film TV Zagreb - L program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Dan izseljencev — prenos 21.10 Na prvem mestu: Grga Novak 22.15 Dokumentarni film 22.45 TV dnevnik torek 16.55 Kmetijska oddaja TV Zagreb - posnetek 17.55 Obzornik 18.10 Morda vas zanima: Taborniki 18.45 Slovenski ljudski plesi: Bela krajina, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Olimpijske igre preteklosti 18.15 Pogovor z Marjanom Letonjem 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Ingolič: Žive vezi , 21.05 24 ur 21.25 Zabavno glasbena oddaja 21.50 Obzorje TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Stop 20.50 Družina Boussardel — serijski film 21.45 TV dnevnik 22.05 G. Rossini: Seviljski brivec — 2. del opere 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.40 21.55 Obzornik Po sledeh napredka Prijatelji glasbe (Zg) Risanka TV dnevnik Film tedna: Tako dolga odsotnost — francoski film Miniature: Medaljer Stane Dremelj, B TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.15 TV dnevnik 18.35 T V koledar 1H.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Prosta sreda 8 četrtek 18.00 Obzornik 18.20 Arktika - fdm, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Guardamagna: Puccini — nadaljevanje in konec 21.15 Kam in kako na oddih 21.25 Četrtkovi razgledi: Zeleni planet, B 21.55 TV dnevnik 22.10 Bejart in Boulez je balet — 1. del, B Rado Časi vam priporoča Sobota V soboto, 3. julija, ob 20. uri si bodo lahko televizijski gledalci ogledali jugoslovanski barvni film Sutjeska. Režiser je Stipe Delič, v glavnih vlogah pa nastopajo Rih-chard Burton, Bata Zivojinovič, Irena Papas, Boris Dvornik, Ljuba Tadič, Milena Dravič, Bert Sotlar, Ljubiša Samardžič in drugi znani jugoslovanski gledališki in filmski igralci. Brez dvoma je Sutjeska poleg Bitke na Neretvi najširše zastavljen filmski projekt v zgodovini jugoslovanske kinematografije. Podobne so tudi ustvarjalne, režijske in celo scenaristične osnove. Gre za epsko zastavljen prikaz bitke na Sutjeski s panoramo človeških usod, ki kot mozaik tvorijo splet drobnih zgodb posameznikov, združenih v skupnem boju. Nedelja V nedeljo zvečer na praznik 4. julija ob 20.55 bo na sporedu dokumentarna oddaja Komandant Stane. To bo oddaja o priljubljenem partizanskem poveljniku Francu Rozmanu-Stanetu, ki bo skušala upodobiti njegov človeški lik in 33 let dolgo življenjsko pot od kmečkega pobiča v vasi Spodnje Pirniče pod Šmarno goro, pekovskega pomočnika v Ljubljani, borca internacionalnih brigad v Španiji, do komandanta glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. S svojimi spomini sodelujejo v oddaji Stanetovi najbližji sorodniki in soborci. Oddaja, ki jo lahko označimo kot esejistični zapis o legendarnem borcu, je posneta v krajih, ki so kakorkoli povezani z njegovo življenjsko potjo in prinaša doslej manj znano gradivo o njem Avtor oddaje je dr. Anton Bebler, režiral pa jo je Drago Pečko. Sreda ' V sredo, 7. julija, ob 20. uri naj vas opozorim na film tedna. To bo francoski film Tako dolga odsotnost. Režiser je Henri Colpi. Med filmi, ki govore o posledicah vojne v ljudeh, je Tako dolga odsotnost med najzanimivejšimi zaradi svojevrstnega pristopa. Zgodba namreč predstavlja pravega clocharja, potepuha v predmestju Pariza. Nihče ne ve, od kod se je kmalu po koncu vojne priklatil. Tudi sam ničesar ne ve o svoji preteklosti, saj je izgubil spomin. Le lastnica male kavarnice, kamor prihaja, je prepričana, da je njen pogrešani mož, ki ga je zgubila kmalu po začetku vojne. Film z izredno kulturo razkriva človeško tragedijo, ne da bi dajal lažno upanje v srečen konec. 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 21 15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Studio ob 17.00 Koncert Slovenskega godalnega kvarteta Minute z Alpskim kvintetom Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 14.00 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Zvoki dežel ob medi teranu Z vami in za vas Pet minut humorja Vodomet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Zabavni zvoki za vse Tretji program * 19.05 Radijska igra — S. Beckett: Besede in glasba 19.33 Liszt in Claudio Arrau 20.35 Iz jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 8,50 din, špinača 10 din, cvetača 13,65 din, korenček 10,50 do 12 din, česen 24,40 din, čebula 12 din, fižol 13,20 din, pesa 7,50 din, kumare 10 din, paradižnik 15 din, paprika 28 din, limone 11,30 do 16,50 din, ajdova moka 1836 din, koruzna moka 5,27 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,70 do 63,28 din, smetana 27,85 din, skuta 17,30 din, sladko zelje 5,50 din, kislo zelje 6 din, jajčka 1,55 do 1,76 din, krompir 8,50 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 14 do 16 din, cvetača 12 do 14 din, korenček 8 din, česen 38 din, čebula 16 din, fižol 14 do 18 din, pesa 8 din, kumare 10 din, paradižnik 14 din, paprika 29 din, slive 20 din, jabolka 10 din, hruške 12 din, žganje 55 din, marelice 24 din, med 50 din, breskve 14 din, limone 12 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 52 din, smetana 26 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 din, orehi 90 din, jajčka 1,70 din, krompir 8 do 10 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din, špinača 12 do 15 din, cvetača 15 do 16 din, korenček 10 do 12 din, česen 20 do 24 din, čebula 14 din, fižol 14 do 15 din, kumare 12 din, paradižnik 20 din, paprika 30 din, jabolka 14 do 15 din, hruške 14 din, češnje 16 do 18 din, pomaranče 10 do 11 din, limone 12 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 6 din, kislo zelje 8 din, jajčka 1,70 din, krompir 10 do 12 din poročili so se V KRANJU Blaž Peter in Grilec Marija, U le Marjan in Kdnig Marjeta, Globočnik Andrej in Cibašek Marjanca, Skvarča Franc in Žitnik Zvonka, Meglic Janez in BajdGertruda-Mihaela umrli so V KRANJU G lasto vec Janez, roj. 1890, Jagodic Peter, roj. 1897, Mušic Franc, roj. 1929, Cebašek Vinko, roj. 1903, Potočnik Marija, roj. 1895, Sever Ana, roj. 1889, Rus Ivan, roj. 1934, Cop Matjaž, roj. 1976 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tako so živeli 18.15 Kako nastane vreme — dok. film 19.30 TV dnevnik 20.00 Partizani - TV nadaljevanka 21.00 24 ur 21.20 Krog 22.15 Poezija T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Rdeča kalina -celovečerni film 22.30 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar petek 17.35 Slovenski ročk: Skupina Izvir, B 18.00 Obzornik 18.15 KatchCandy -serijski film, B 18.45 Portret v slikarstvu — serija Umetnost in stvarnost, B 19.05 N as veti za dom: Gospodinjske naprave v samskem gospodinjstvu loterija 0 10 126034 04370 600 512544 11330 600 598434 .35860 1000 340894 31 421994 20 75891 600 05 49001 800 75 62 965 40 57975 8902 300 700475 75032 600 00012 800 46 67162 1000 99216 10 70156 3 01173 128196 800 81753 800 67 77513 1000 15235 10.000 677 266043 10.000 6077 47677 04 30 57677 2874 500 71077 t?n?M 800 72447 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični" komentar 20.05 Kapitan Mikula Mali — nadaljevanka TV Zagreb, B 20.40 In kače bodo s tal dvigali — dok. oddaja, B 21.25 Helena, sodobna ženska — serijski film, B 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.45 T V dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Brigadirski TV studio 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Gost urednik: Niko Napica 21.00 24 ur 21.15 J. S. Bach: Orkestrske suite T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletni nasmeh -zabavno glasbena oddaja 21.05 Ryan — serijski film 22.05 TV dnevnik 0) z $41 •O £ ca N J3 OO t. "O 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 20 20 60 800 10.000 30 600 1000 lO.(KK) 50 60 500 600 800 800 5000 C MM ■3 E _ "O 725337 10.000 500607 300.000 38 20 848 100 57878 600 72868 600 83928 600 10788 800 59578 800 09928 1000 076118 10.000 195438 10.000 752208 10.000 19 20 409 60 5689 300 84949 600 75359 1(XX) 99609 1000 46119 5000 012429 10.000 642489 10.000 200289 100.000 ( Petek - 2. julija 1976 Glas — 11. stran EVROPA ZA VSAK ŽEP MM I zgornjem koncu Srednje vasi, zraven glavne ceste v smeri Šenčur—Luže, EjT0B0r BEjIHHAHCTBA KPAJbA M M AHA I IIPOrilACJMA JE HA CBOME CBEMAHOME CKyiIY 20 MAPTA 1888 rOCnOilHHA AABOPHHA JEHKA 3A H./1AHA AKAA književnosti na srbski veliki gimna-?lJi v Novem Sadu. Takole piše: tudi Pfe sem bil med tistimi Slovani v ^Slovenskem pevskem društvu« na Dunaju, ki so vzajemno gojili slo-vansko petje, sklenivši pobratimstvo, ki se ga Se vsi radi spominjajo. V to slovansko društvo so zahajali *Wnik, Ravnikar, Tonkli, Toman in Kopač pa tudi Leskovec. Srbe je zastopal prav Aleksander Sandič, ki je ,zdajal in urejal na Dunaju list »Ost Und VVest« in je bil petkrat obsojen jn zaprt. Gibanje slovanskih domoljubov na Dunaju opisuje prof. Sandič takole: Okoli leta 1860 je bilo na Dunaju življenja med slovansko mladino, kakršnega do takrat ni bilo. Čeprav takrat še ni bilo akademskih društev Zore, Velebita, Slovenije. Zato pa je 2 razdelitvijo avstrijskega cesarstva na dvoje, nemški pritisk tlačil Čehe, Slovake in Slovence še bolj kot prej. Isto pa so Madžari tlačili Slovane v svoji polovici zato, ker so se oboji Zavedali svojega imena in narodnost. Dunajski judovski novinarji, Vneti za ponemčenje bolj kot pravi Nemci sami, so dokazovali, kako so Slovaki izklili iz glavice čebuline. Cehe so smešili zaradi krone Venče-slavove in leva njihovega z dvema Popravek Pri objavi razpisa Sodišča združenega dela v Kranju za strokovnega sodelavca — tajnika sodišča v torkovi številki Glasa dne 29. junija 1976 se tekst pravilno glasi: »Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev« in ne izpopolnjevanju kot je bilo pomotoma natisnjeno. E M HJ E YMETH0CTM Rokopis Davorina Jenka 16. maja 1860 je bila rojena naša himna, in sicer v dunajskem PRA-TRU. Ta dan je odšel Davorin Jenko v Prater in v gostilni poleg čaše piva vzame v roke »Presse«. Uvodni članek je spet besnil proti Slovanom, zlasti proti Slovencem. Poln svete jeze na to brezobzirnost in na ta novinarski boj proti Slovanom, zapusti gostilno in odide še dalje v gozd in takrat so se rodile note za »Naprej«. To je bil odgovor stari »Pressi« in seveda Nemcem ter v spodbudo Slovencem in Slovanom. Skladatelj Davorin Jenko je bil rojen v Dvorjan pri Cerkljah na Gorenjskem, in sicer 10. novembra 1835. Postal pravnik, vendar ljubša mu je bila glasba ter se ji je čisto posvetil. Učitelji glasbe so mu bili v Ljubljani Mašek in Rihar in v Trstu Smico in Ricci. Na Dunaju je bil pobudnik za ustanovitev »Slovenskega pevskega društva«. V letu 1863 je odšel v Srbijo in tako rekoč vso kariero posvetil Srbom. Napisal je mnogovrstne in mnogoštevilne skladbe in bil 22. 2. 1884 odlikovan z redom Svetega Save. _ Kralj Milan I. ga je odlikoval »u dokaz kraljevskog hlagovoljenja i priznanja zasluga, stečenih za kralja i otačbinu«. Leta 1888 pa je postal tudi član Srbske Akademije umetnosti (Glej prvič objavljeno diplomo Akademije). Umrl je Davorin Jenko v Ljubljani 25. 11. 1914. Pesem »Naprej zastava Slave« je ena najmanjših njegovih skladb, vsekakor pa najslavnejša in naj z njo živi ime Darovina Jenka ter spodbuja Slovence tudi v bodoče ... B. Čušin Pristanišče v Trondheimu je majhno; — samo tri ladje so bile privezane ob pomolu takrat: dve domači, norveški in tista švedska, na kateri je delal tisti moj Dalmati-nec. Po pravici povedano, ladja, s katero naj bi se prepeljal v Rot-terdam, je bila videti na zunaj vse prej kot nova in vzdrževana. Niti ni bila posebno velika. Dalmatinec, Jovo mu je bilo ime, če se ne motim, je šel po stopnicah na ladjo, meni pa je rekel, naj ga počakam zunaj na pomolu. Čez kakih deset minut me je poklical gor, češ da me želi videti kapitan. Kapitanu, mrkemu molčečemu človeku z brki a la 7'aras Buljba sem pokazal potni list. Nekaj časa me je preiskujoče gledal, potem pa rekel »Ali right,« in šel nazaj v svoje vrhnje prostore. To je pomenilo privoljenje. Imelo me je, da bi za-vriskal. Niti v sanjah si nisem mogel predstavljati, da se bom iz Trondheima v Rotterdam vozil z ladjo po Atlantiku. Ker ni bilo nobene proste kabine, sem spal na oblazinjeni klopi v jedilnici. Spal sem tako trdno, da sem zjutraj zamudil odhod iz pristanišča: ko sem se prebudil in šel k oknu, je ladja že rezala valove na odprtem morju. Na ladji so mi že takoj prvi dan dali vedeti, da ta vožnja ne bo za-stonjkarska. Nekdo " tudi sami večkrat prirejali turnirje. Desetletnico bodo balinarji iz Lesc proslavil' s posebnim turnirjem. Priredili ga bodo v nedeljo, 4. julija, za dan borca. Svečana otvoritev bo ob 9. uri pri baliniščih, kjer bodo podelil' najzaslužnejšim organizatorjem in delavcem kluba posebna priznanja. Dobili jih bodo sedanji predsednik kluba Tomo Prpič in člani, ki so bili med ustanovitelji kluba, Alfons V o-dišek, Ernest Kovač, Franc Korošec, Jože že-leznjak, Arif Mulalič, Franc Ušaj, Franc Puš-nik, Krnil Troha, Ignac Udovč, Viktor Lokov-šek in Franc Lilek. Turnirja se bodo poleg domačinov in sosednjih klubskih moštev udeležile tudi ekipe Zarje, Rožne doline in večkratni moštveni državni prvak Mario Ginari iz Reke. JR Tržiško kopališče jutri spet odprto Tržič — Ker je na tržiškem letnem kopališču, običajno ga obišče po 500 kopalcev dnevno, v sobotah in nedeljah pa se število obiskovalcev povzpne na 1000, pregorel glavni kabel, so odpovedale čistilne in druge kopališke naprave. Zato je morala uprava pred dnevi kopališče zapreti-Ker je v teh vročih dneh za kopanje veliko zanimanje in povzroča nepredviden zastoj precejšnjo materialno škodo, se trudijo v Tržiču kabelsko okvaro čim prej odstraniti-Kot so včeraj povedali na upravi kopališča, bo okvara odstranjena najverjetneje danes, tako da bo kopališče jutri lahko spet sprejel0 kopalce. -jk Taka vožnja prinaša uspehe! Bojan Ropret v vožnji na 4000 m zasledovalne voŽnje v Budimpešti. Na Madžarskem mu je v močni mednarodni konkurenci Prinesla tudi olimpijsko kolesarsko vizo. Bojan Ropret: Škoda, da ne bo trenerja Hvastija Kranj — Dolgo, kar predolgo so odlašali z odločitvijo. Tako dolgo, da bi nas že skoraj Prepričali, da iz te moke ne bo kruha. Nato je le prišla tista sreda (23. junija), ko je v Beogradu jugoslovanski olimpijski komite se zadnjič »mešetaril« z našimi olimpijskimi Potniki. Določili so jih še nadaljnjih dvanajst. In med temi potniki je tudi mladi kolesar kranjske Save. Vest po etru (popoldanski dogodki in odmevi) seje kaj hitro raznesla v kroge ljubiteljev *Porta. Kako tudi ne, saj je to že tretji Kranjčan, ki bo z jugoslovansko olimpijsko odpravo °dletel v daljno Kanado, v Montreal, na prizorišče letnih olimpijskih iger. In že 80 peli telefoni! Kje bi ga bilo najhitreje dobiti? Toda tisto sredo mi sreča ni bila Naklonjena. Tudi drugi dan ne odneham. Kratek telefonski klic njegovemu trenerju "vastiju, bil je pri njem, in že s fičkom »pridrvi« pred redakcijo. Spet ni treba ugibati, kdo je tretji kranjski olimpijec. To je devetnajstletni kolesar "•"anjske Save, dijak srednje tehnične sole strojne smeri pri kranjskem šolskem centru •akre Bojan Ropret, doma iz Hotemaž. Tako kot pri plavalnem potniku Borutu Petriču, tudi pri Bojanu Ropretu njegov kolesarski staž ni dolg. Kljub temu pa bliskovit kot meteor. Pri vsem pa imata veliko "kupnega, saj sta oba svoji športni karieri pričela leta 1972. Tega leta je začel kolesariti t^di Ropret in prav to leto je bilo »usodno«, da seje zapisal kolesarskemu sportu. Bojan torej vrti pedala na jugoslovanskih in evropskih cestah že četrto leto in olimpijsko leto mu je prineslo tudi vizo za čez Atlantik. Njegova kolesarska kariera se je hitro yzpenjala. Od leta 1973 do 1975, ko je prikolesaril v člansko konkurenco, po naših cestah v mladinski konkurenci ni imel para, saj je v teh treh letih dobil večino dirk. Tudi na mednarodnih cestah je kolesaril odlično, saj je dobil nekaj težkih in kvalitetnih mednarodnih dirk. Tako je bil etapni zmagovalec in nosilec rumene majice na dirki po Avstriji, v ĆSSR Pa je bil dvakrat prvi. V rokah pa ima se vedno rekord veronskega (Italija) dirkališča, zanimivo pri vsem tem pa je.da Bojan v svoji kratki in nadvse uspešni karieri ni bil niti e»krat mladinski cestni prvak SFRJ. Prehod iz mladinske v člansko konkurenco je bil zanj "Pet dokaj uspešen. 2e prva članska dirka jeseni leta 1975, mu je prinesla prvi uspeh. Zmagal je namreč gorsko dirko za prvenstvo Slovenije od Bleda na Pokljuko. Za letošnje kolesarsko »poletje« seje spet zagrizeno pripravljal. Prevoženi kilometri na treningih so se ■"u ponovno obrestovali. Kot sam pravi, mu prehod od mladincev k članom ni bil težak. Na začetku je imel bolj čuden občutek in ko se je »ujel«, se med njimi odlično počuti. To je »okazal že z zmago na dirki »Po jugoslovanski magistrali«, na dirki »Osvoboditev Zenice« ,n na eni od najtežjih jugoslovanskih dirk »Vida Ročica« (Zagreb-Delnice), Vmes pa je Postal se članski državni prvak na dirkališču. Bil je prvi na 4000 m zasledovalne vožnje. V isti disciplini, to disciplino bo vozil tudi v Montrealu, je bil tretji tudi v močni mednarodni konkurenci v Budimpešti in tako že za Zagrebom tretjič izpolnil olimpijsko normo. Olim-Pjjski komite pri vseh teh uspehih res ni mogel »zamižati«, saj je Bojan z vsemi »brezglavimi« olimpijskimi normami in lepimi zmagami in mednarodnimi uvrstitvami dokazal, da RT« na pot za Kanado. Torej jugoslovanski kolesarski šport bosta na največjem tekmovanju mladih na svetu ePr«ientirala Kranjčan Bojan Ropret, ki bo startni v disciplini na 4000 m zasledovalne vo*nje, in Zagrebčan Vladimir Fumič, ki bo nastopil na 1000 m na čas z 200 m •Printa. Bojan, čeprav s teboj tokrat za spremembo ne bo v Kanadi tvojega trenerja Hvastija — "a ppt gre namreč zagrebški Branko Bogovič — stisni zobe, in se izkazi z dobro uvrstitvijo. Srečno! D- Humer Dvakrat OŠ L. Seljak Kurat (FP) 1.51,5, 2. Renato Frelih 1:57,6, 3. Miloš Košir (oba SJ) 1:58,9, daljava: 1. Ciril Žontar (FP) 480, 2. Bogdan Božič 475, 3. Dušan Josevski (oba LS) 474, višina: 1. Uroš Bedene (SJ) 150, 2. Simon Horvatin (FP) 145, 3. Danilo Fabjan (LS) 140, met žoge: 1. Borut Košir (LS) 56, 2. Edo Luka-novič (FP) 54,5, 3. Dragan Petrovič (LS) 52; ML. PIONIRKE: 60 m: 1. Renata Kuri (LS) 8,4, 2. Nada Brver (FP) 8,7, 3. Zdenka Trebušak (LS) 8,8, 500 m: 1. Marija Maček 1:27,3, 2. Vlasta Jelovčan 1:27,7, 3. Marija Valančič. (vse LS) 1:28,7, daljava: 1. Alenka Kavčič 472, 2. Sonja Rihtaršič 459, 3. Maja Gogala (vse LS) 447, višina: 1. Damjana Sušnik (LS) 140, 2. Živa Rant (FP) 135, 3. Mirjana Pegam (LS) 130, met žoge: 1. Emilija Šturm (FP) 43, 2. Mojca Bajželj (LS) 42, 3. Tatjana Skubic (FP) 40,5; EKIPNO - PIONIRJI: 1. OŠ Lucijan Seljak I 31, 2. OS France Prešeren 34, 3. OS Simon Jenko 55, 4. OŠ Lucijan Seljak II 75,5; PIONIRKE: 1. OŠ Lucijan Seljak I 21, 2. OŠ France Prešeren 43, 3. OŠ Lucijan Seljak II 48,5, 4. OŠ Simon Jenko 98,5. J. J. SŠD Lucijan' Seljak je organiziralo pred dnevi v počastitev krajevnega praznika Straži-»ča občinsko prvenstvo za mali atletski Šolski Pokal za leto 1976. Med pionirji in pionirkami Je ekipno zmagala osnovna šola organizatorja. Poleg osnovne šole Lucijan Seljak so nastopili Se mladi atleti in atletinje OŠ Simon Jenko in OS France Prešeren. Rezultati - ML. PIONIRJI: 60 m: 1. Sašo tržen 8,1, 2. Bojan Škofic 8,3 (oba LS), 3. Leon Bradeško (FP) 8,6, 600 m: 1. Marko Dve mednarodni zmagi nogometašev Bohinja Nogometaši Bohinja so bili pred dnevi gostje rj°(?ometnega kluba Tura Heiden iz Vzhodne We8tfalije (ZRN). V prvi tekmi so premagali Mladinsko reprezentanco Vzhodne VVestfalije ji 2:1 (1:1). Tudi v drugi tekmi so bili uspešni "ohinjci, ko so premagali člansko vrsto Heidna 8 4;2 (1:0). Bohinj je gostoval v ZRN z okrepljeno ekipo, in sicer s tremi igralci, ki so jih posodili Adria, Lesce in Jesenice. J. Žitnik Danes atletsko tekmovanje v Tržiču Klub študentov v Tržiču bo v počastitev dneva borca organiziral atletsko tekmovanje, na katerem lahko nastopijo člani naslednjih organizacij: Klub študentov, OKG Križe, in OO ZSMS Bistrica. Tekmovanje bo danes ob 17. uri na igrišču osnovne šole heroja Bračiča v Bibiči. J. Kikel Zmaga Rakovca* V Škofji Loki je bil odigran drugi šahovski Orzoturnir za člane za leto 1976. Na turnirju se Je zbralo le trinajst igralcev, med katerimi je z J0>5 točke zmagal Rakovec (ŠD Kranj) pred Mazijem (ŠD Kranj) in Šmidom (ŠD Škofja ^oka ) z 10 točkami. Četrto mesto sta si razdelila Jokovič in Miloševič. L. M. Jagodičeva in Križelj ,ŠD Sava je organiziralo ob krajevnem prazniku Stražišča šahovski brzoturnir, na katerem Je nastopilo 13 članov in 9 članic. Med člani je zjnagal Komendčan Križelj pred Brcetom, pri slanicah pa je bila prva Jagodičeva. L. M. Bumbar. Vreček in Pavlin V organizaciji ŠD Kranj se je te dni končal turnir tretjekategornikov, na katerem je prvo-uvrSčena trojka osvojila drugo kategorijo. Med enajsterico šahistov je prvo mesto zasedel J*umbar z 8,5 točke, drugi je bil Vreček s pol 'Očke manj, tretji pa Pavlin s 7,5 točke, kolikor J'n je zbral tudi četrti Drinovec. L. M. Zavzeto v Pirničah Društvo Partizan v Pirničah je letos oživilo dejavnost. S telovadnico v novi osnovni šoli so dobile prostor za vadbo številne sekcije, med katerimi je najuspešnejša sekcija za borilne veščine. Znova so osnovali šahovsko sekcijo, saj ima šah v Pirničah dolgoletno tradicijo in precejšnje število privržencev. Precejšnje težave imajo z vodniškim kadrom ter z najemnino telovadnice, za katero bi morali letno odšteti kar 70 tisoč dinarjev, dotacija TTKS pa znaša le 45 tisoč dinarjev. Aktivnost društva je dostojno prikazala uspela telovadna akademija v počastitev občinskega praznika, kjer so se predstavili vsi oddelki, prizadevno članstvo pa namerava v sodelovanju z osnovno šolo urediti zunanja igrišča in trmi stezo v bližnjem gozdu. -fr 6. julija start v II. zvezni vaterpolski ligi Vaterpolisti kranjskega Triglava se tudi letos marljivo pripravljajo za nastop v II. zvezni ligi. Treninge vodi trener Franc Nadižar. V zvezi s pripravami za bližnji start so odigrali nekaj prijateljskih trening tekem. Že 6. julija pa bosta v Hercegnovem in v Kikindi kvalifikacijska turnirja za formiranje dveh skupin, in sicer A skupine, v kateri bodo igrali po trije najboljši iz omenjenih dveh turnirjev. V Hercegnovem bodo nastopili: Triglav, Riviera, GOC, Vojvodina, Sen ta, in Kumbor, v Kikindi pa Solaris, Jedinstvo, Hvar, Delfin, Koper, Bečej. 13. julija pa bo žrebanje v Beogradu za ligaško tekmovanje A in B skupine, ki bosta igrali po dvokrožnem sistemu. Triglavani računajo, da se bodo zanesljivo uvrstili v najboljšo skupino, medtem ko menijo, da bo novi prvak II. zvezne lige po vsej verjetnosti Solaris iz Šibenika. Na prvem turnirju v Hercegnovem bodo za Triglav igrali: Vidic, Z. in M. Malavašič, Veli-kanje, Kuhar, Calič, Švarc, Švegelj, Lesko var, Krašovec, T. Balderman in Kodek. Vodja ekipe bo Verko Cpajakovič. J- Javornik Tudi Kranjčani na balkanskem prvenstvu Letošnje balkansko prvenstvo v vaterpolu bo v Solunu. V ekipi Jugoslavije bodo tudi trije Kranjčani. Vodja ekipe bo Mate Becič, sodnik Marjan Pičulin in igralec Švegelj. J. J. Jutri Stari : Mladi v Dupljah V soboto ob 16.30 bo na igrišču TVD Partizan v Dupljah tradicionalna rokometna tekma Stari : Mladi za prehodni pokal KS Duplje. Ekipi sta zelo izenačeni, zato je pričakovati izredno zanimivo srečanje. J. Kuhar V AK Triglav aktiv ZK Pred dnevi so atletski delavci in atleti člani ZK atletskega kluba Triglav ustanovili aktiv ZK. Na sestanku so se pogovorili o vlogi aktiva in obveznostih komunistov pri razvoju telesne kulture. Obravnavali so tudi stanje v klubu in se dogovorili o nekaterih pomembnejših nalogah v letošnjem letu. Sprejeli so akcijski program in osnutek pravilnika, ki ga bo še pregledala statutarna komisija občinske konference ZKS Kranj. Za sekretarja aktiva je bil izvoljen Iztok Kavčič, za namestnika pa Vinko Bajželj. Šola tenisa v Kranju Teniški klub Triglav bo tudi letos organiziral šolo tenisa za pionirje in pionirke v starosti od 8. do 10 let. Pričetek tečaja bo 5. julija ob 8. uri na igriščih stadiona Stanka Mlakarja, kjer bo tudi vpis in plačilo prija vnine. Tečaj bosta vodila Stane Seražin in Marko Cirič. Po zaključku tečaja bodo najboljši na osnovi testa sprejeti v klub kot aktivni tekmovalci. D. S. Osnovnošolci za občinskega prvaka v namiznem tenisu ŠŠD osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču je ob pomoči NTK Sava organiziralo občinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 13 ekip s skupaj 40 posamezniki. Tekmovanje je bilo organizirano tudi v počastitev krajevnega praznika Stražišče. Najuspešnejša je bila ekipa osnovne šole Lucijan Seljak, ki je osvojila tudi pokal. Vrstni red — st. pionirke: ekipno: 1. OŠ L. Seljak II, 2. OŠ L. Seljak I, posamezno: 1. Štrukelj, 2. Kavčič, 3. Mesec, 4. Blažič; vse OŠ L. Seljak) st. pionirji: ekipno: 1: OŠ F. Prešeren I, 2. OŠ L. Seljak I, posamezno: 1. Jauh, 2. Hab-jan, 3. Jovič in Cuk (vsi OŠ F. Prešeren); mL pionirke: ekipno: 1. OŠ L. Seljak I, 2. OŠ L. Seljak II, posamezno: 1. Cernevska, 2. Bajželj, 3. Langus in Mam (vse OŠ L. Seljak); ml. pionirji: ekipno: 1. OŠ L. Seljak I, 2. OŠ L. Seljak II, posamezno: 1. Dimitrijevič, 2. Oman, 3. Podgornik, 4. Jeraša (vsi OŠ L. Seljak). J. J. Samoupravni sporazum hitreje v prakso Uresničevanje sklepov portoroške konference o novih usmeritvah v telesni kulturi so zdaj glavne naloge teles-nokulturnih organizacij. Sobotni posvet predstavnikov občinskih TKS in republiških strokovnih zvez o tem vprašanju v Ljubljani pa je bil žal slabo obiskan, po drugi strani pa je bil za vse udeležence zelo koristen, saj je bilo razčiščenih več nejasnosti, ki še vedno nekoliko zamegljujejo v praksi uresničevanje novih usmeritev v telesni kulturi. Pri tem je še nekaj odprtih vprašanj, bolje nerazčiščenih pojmov v zvezi s tekmovalnimi sistemi, financiranjem, o vrhunskem športu ipd. Hkrati so ugotovili, da so žal pri posameznikih in organizacijah določeni odpori proti novostim in želijo »status qum tudi v prihodnje. Pri tem ne upoštevajo vrsto sprememb v našem družbenem dogajanju v zadnjih treh letih. S sprejetim samoupravnim sporazumom o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesnokulturne dejavnosti so se oz. se bodo še spremenile razmere v naši telesni kulturi. TKS so sklenile sporazum z namenom, da bomo enotno in hitreje uresničevali ustavno, politično in samoupravno opredeljene naloge na področju telesne kulture. Pri tem TKS ugotavljajo, da je za nadaljnji razvoj telesne kulture pomembno uresničiti zlasti naslednje cilje: — dejavniki na vseh ravneh morajo nenehno skrbeti za povečanje števila aktivnih udeležencev v telesni kulturi in uresničiti predvsem naloge, ki izhajajo iz tega osnovnega cilja; — zagotoviti možnosti za doseganje vrhunskih dosežkov posameznikom ne glede na športno panogo, predvsem pa posameznikom in ekipam, ki izpolnjujejo merila, ki so opredeljena v sporazumu; — sprejeti in v praksi uresničiti takšne tekmovalne sisteme, ki bodo resnično omogočali vključitev v tekmovalno dejavnost vsem glede na njihovo vloženo delo in rezultat, ki ga dosegajo. Temeljni cilji so dovolj jasno definirani. V praksi jih bo treba le nekoliko hitreje uresničevati. TKS in osnovne organizacije se vse prepočasi prilagajajo novim razmeram. Zdaj smo na pragu vrhunca letne sezone, ko so na vrsti tudi letni dopusti. Delo pri uresničevanju smernic se najmanj dva meseca ne bo bistveno premaknilo, zato pa bo treba že v prvih dneh septembra z večjim elanom zagrabiti za delo pri realizaciji samoupravnega sporazuma v praksi. J. Javornik V Kranju spet kvalitetno tekmovanje v vaterpolu Mladi vaterpolisti Črne gore branijo naslov Med 21. in 23. julijem bo na kranjskem kopališču II. turnir Bratstva in enotnosti v počastitev obletnice vstaje slovenskega naroda in pod pokroviteljstvom republiške konference ZSMS Kranj — Vaterpolo zveza Slovenije in vaterpolo klub Triglav iz Kranja bosta med 21. in 23. julijem organizirala na kranjskem letnem kopališču v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda pod pokroviteljstvom republiške konference Zveze socialistične mladine II. turnir Bratstva in enotnosti za vaterpoliste, stare do 20 let. Prvi tovrstni turnir je bil lani v Kotorju. Slavili so mladi vaterpolisti Crne gore, reprezentanca Slovenije pa je bila tretja. Prireditelji letošnjega turnirja v Kranju pričakujejo udeležbo reprezentanc vseh republik in pokrajin. Razen lanskega zmagovalca Crne gore so med favoriti še mladi vaterpolisti Srbije in Hrvatske. Nekateri od njih že uspešno nastopajo v klubih prve zvezne vaterpolske lige. Za Slovenijo bi bil uspeh že lanska uvrstitev. Dopoldanske tekme se bodo začenjale ob 10. uri, večerne pa ob 19. uri. Jeseni po novem tekmovalnem sistemu Pred dnevi so se v Kranju sestali predstavniki gorenjskih nogometnih klubov, zastopniki gorenjskih občinskih TKS in medobčinske konference SZDL. Na tem pomembnem sestanku o nadaljnjem razvoju nogometa na Gorenjskem so sprejeli tudi nov tekmovalni sistem, ki je v skladu z nedavnimi sklepi posvetovanja TKS v Portorožu. Nogomet na Gorenjskem je izredno množičen, saj je v 26 klubih več kot 2000 registriranih igralcev, katere vodi 48 trenerjev, tekme pa sodi redno 85 sodnikov. Hkrati so ugotovili, da niti ena gorenjska občina ni uvrstila nogomet v drugo prioritetno skupino. Kljub vsemu pa so se odločili, da naj bi bila Gorenjska enotna regija s sedežem v Kranju. V sezoni 1976/77 bodo na Gorenjskem naslednje lige: enotna gorenjska regijska liga — člani: Bohinj, Bled, Jesenice, Lesce, Naklo, Tržič, Triglav, Sava, Korotan, Šenčur, LTH, Alples; mladinska liga: Bohinj, Bled, Jesenice, Lesce, Naklo, Tržič, Triglav, Sava, Korotan, Šenčur, LTH, Alples; medobčinska članska liga — sever: Plamen, Podbrezje, Kokrica, Primskovo, Fil-marji, Grintavec, Britof, Preddvor; jug: Jezero, Medvode, Reteče, Kondor, Alpina, Trboje; rekreacijska mladinska liga: Medvode, Primskovo, Filmarji, Alpina, Trboje, Podbrezje, Preddvor; pionirska liga - A skupina: Bohinj, Bled, Jesenice, Lesce, Podbrezje, Naklo, Sava A, Triglav B; B skupina: Sava B, Triglav A, Korotan, Primskovo, Preddvor, Šenčur, Medvode, LTH, Alples, Alpina. P. Novak Pravila tekmovanja na turnirju je določila tekmovalna komisija Vaterpolo zveze Jugoslavije, sodniki zveznega razreda" pa bodo iz vseh republik in pokrajin. Kranjski vaterpolski delavci bodo imeli na turnirju pomembne naloge. Peter Didič bo delegat Zveze sodnikov naše osrednje vaterpolske organizacije in obenem tudi selektor slovenske reprezentance, Marjan Pičulin bo vrhovni sodnik, Mate Becič pa delegat Vaterpolske zveze Jugoslavije. Za kranjski turnir bo značilna kopica pokalov, nagrad in diplom. Prejele jih bodo vse sodelujoče ekipe, razen tega pa posebna priznanja in pokale še najbolj disciplinirana ekipa, najboljši strelec in najuspešnejši vratar. Pokale in priznanja so prispevali pokrovitelj, prireditelji in Turistično društvo Kranj. Za mlade vaterpoliste so načrtovani tudi sprejemi pri predsedniku republiške konference ZSMS in predsedniku kranjske občinske konference SZDL, izlet, ogled nekaterih organizacij združenega dela in piknik. To priča o prizadevanjih, da bi se športniki in drugi gostje na Gorenjskem čim bolje počutili. Slovenska reprezentanca se bo pripravljala od 17. julija dalje pod vodstvom trenerja Toma Baldermana in Vojka Podverščka v Kranju. Vaterpolski klubi iz Kranja, Kamnika, Kopra in Rovinja so pozvani, da pošljejo na priprave najboljše vaterpoliste. Selektor bo med njimi izbral najboljših 12. To je po sodbi vaterpolskih strokovnjakov najboljši način za izbor zares kvalitetne slovenske reprezentance. Zanimiv je predlog organizatorjev, da na turnirju lahko sodelujejo reprezentance BiH, Kosova in Makedonije z igralci, starimi do 27 let. Tu vaterpolo še ni tako razvit in bi takšna poteza prispevala k razvoju vaterpola v obeh republikah in pokrajini. J. Košnjek Šport in rekreacija danes Kranj — V sodelovanju s komisijo za šport in rekreacijo tovarne Sava in sektorjem za telesno kulturo in rekreacijo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije pripravlja občinski sindikalni svet Kranj pogovor na temo telesna kultura in rekreacija danes. Pogovor, ki bo združen s podelitvijo diplom udeležencem tečaja za športne rekreatorje, bo v torek, 6. junija, ob 12. uri v upravni stavbi tovarne Sava na Laborah. Športni delavci bodo ob tej priložnosti tudi govorili o dejavnosti rekreatorjev v delovnih organizacijah. Po končanem posvetu si bodo lahko udeleženci ogledali rekreacijsko tekmovanje, ki ga bodo pripravili delavci Save v okviru meseca športa. - lb Številne prireditve v Krizah Križe - V okviru XI. športnega tedna TVD Partizan Križe, ki so ga priredili v počastitev 20-letnice delovanja društva, 35-letnice vstaje proti okupatorju in 10-letnice pobratenja s francoskim mestom Ste Marie aux Mineš, je bilo tudi več različnih športnih prireditev. Rezultati: Kolesarska dirka: člani: 1. Pečnik, 2. Ra-kuš (oba Sava), 3. Frelih (ROG) mladinci: 1. Kozjak; 2. Rozman; 3. Svoljšak (vsi Sava). Rokometni turnir za memorial Kristjana Kokalja: Jelovica: Tržič 17:15, Križe : Duplje Po Savi od Kranja do Dragočajne Kranj — Društvo za podvodne dejavnosti iz Kranja bo za letošnji dan borca spet pripravilo tradicionalno plavanje s plavutmi po Savi. Pretekla leta je potekala proga med Radovljico in Kranjem, letos pa bodo zaradi pomanjkanja vode tekmovalci plavali od Kranja do Dragočajne v skupni dolžini 15 kilometrov. Tekmovanje plavalcev s plavutmi bo v nedeljo, 4. julija. Start bo ob desetih dopoldne pri Savskem mostu v Kranju, cilj pa pri kampu v Dragočajni. Udeležbo so že najavile reševalne ekipe pri enotah civilne zaščite, tekmovalci najmočnejših slovenskih klubov in gostje iz Zagreba, Reke in Slavonskega Broda, -jk 15:14. Vrstni red: 1. Jelovica; 2. Križe; 3. Duplje. Namizni tenis: 1. TVD Partizan, Križe; 2. KS Kovor; 3. TVD Partizan, Podnart. Smučarski skoki na novi 25-metrski plastični skakalnici v Sebenjah: ml. pionirji: 1. Koštrun (17, 16) 166,5; 2. Poljane (oba Križe) 17,5; 16) 162,5; 3. Šiler (Triglav) (16; 17,5) 160,5; 4. Tepež (Ilirija) (16,5; 16) 156,5; 5. Ga-špirc (Triglav) (15,5; 15,5) 153,5 itd. st. pionirji: 1. Krolnik (Ziri) (20,5; 19,5) 195,0; 2. Bevc (20;21) 193,5; 3. Globočnik (oba Triglav) (18,5; 20) 180,5; 4. Jamnik (Ziri) (18, 18,5) 174,5; 5. Bezlaj (Ilirija) (17,5; 17,5) 166,0 itd. mlajši mladinci: 1. Bojan Finžgar (21,5; 21) 199,0; 2. Vesel (21, 20,5) 193,0; 3. Benedik (20,5; 21) 192,5; 4. Bizjak (20,5; 18,5) 185,0; 5. Kancilja (vsi Triglav) (19; 18,5) 171,0 itd. starejši mladinci: 1. Brane Finžgar (23, 22,5) 218,0; 2. Kej-žar (oba Triglav) (22, 22) 212,5; 3. Demšar (Križe) (21,20) 208,0; 4. Polanič (Triglav) (20,23,5) 196,0; 5. Velikonja (Predmeia) (19,5; 20) 156 itd. člani: 1. Norčič (Triglav) (24, 24,5) 235,50; 2. Mlakar (Logatec) (23,5; 24) 222,0; 3. Polanc (Predmeja) (24,25) 221,5; 4. Pudgar (Crna) (24,5; 25) 174; 5. Bešter (Triglav) (20,21) 154.5. Šah: 1. Valjevec 12,5; 2. Roblek 12,5; 3 Škrjanc 11; 4. Mali 95 itd pionirji: 1. Zaplotnik 4, 2. Štrukelj 3, 3. Štefe 2 itd. J. Kikel Kranjčani na plavalnem maratonu Kranj — Mednarodna federacija FIPS je organizirala v nedeljo, 27. junija, na okrog 30 kilometrov dolgi progi med italijanskim mestom Piombino in mestom Portoferaio na otoku Elba 6. mednarodno tekmovanje v maratonskem plavanju s plavutmi.Konkurenca je bila izredno močna, saj so nastopile najmočnejše italijanske, švicarske in češkoslovaške ekipe. Jugoslavijo so zastopali člani Društva za podvodno dejavnost iz Kranja in člani enakega kluba iz Novega mesta. Kranjčani, v Italijo so odpotovali Bojan Šmid, Janez Slavec, Brane Milovanovič in Janez Aljančič, so priplavali na cilj po štirih urah, 49 minutah in 14 sekundah in osvojili solidno 13. mesto. Tekmovalni pogoji so biu izredno težki. Se posebno visoki valovi so terjali od plavalcev velike napore. Večina ekip je bila izenačenih, saj so bile časovne razlike po prihodu na cilj malenkostne. Zmagali so plavalci neapeljskega kluba Cen-tro sportivo carabinieri. Progo so premagali v treh urah, 58 minutah in 20 sekundah. Drugi so bili plavalci iz Torina, tretji tekmovalci Ra-venne, četrti člani kluba SUB iz Bologne in peti člani enakega kluba iz Genove. Kranjčani so bili nad tekmovanjem in organizacijo navdušeni in so pripravljeni na takšnih tekmovanjih še sodelovati. Nastop v Italiji je bil za Kranjčane prva tovrstna preizkušnja, -jk mm skupnost, ostalo pa je prispevalo društvo. Sodimo, da bomo z novo 25-metrsko plastično skakalnico nekaj let zadovoljni, potem pa bo treba misliti na sodobno 50-metrsko napravo!« V Križah je bil pretekli teden športni praznik, ki je dosegel višek v nedeljo, 27. junija. Križani so proslavili 20. obletnico ustanovitve TVD Partizan, hkrati pa izredno dobro organizirali XI. športni teden, nekdaj eno največjih telesno-kulturnih prireditev na Gorenjskem. Kriški Partizan se je »rodil« na prvem športnem tednu leta 1956 na pobudo najvnetejših kriških ljubiteljev športa in telesne vzgoje, med katerimi vsekakor ne smemo prezreti neumornega in že pokojnega Kristjana Ko-kalja. V dveh desetletjih delovanja je dal Partizan izvrstne telovadke in telovadce, vaditelje in trenerje, organizatorje športa in splošne vadbe, atlete, rokometaše in še posebno zadnje čase smučarske skakalce. Križani se bogati športni tradiciji tudi danes ne iz-neverjajo. Med najbolj »športnimi« naselji tržiške občine so. Čeprav denarja vedno ni bilo na pretek in je bilo v dvajsetletnem obstoju Partizana oziroma organiziranega športa in telesne kulture treba pogosto prijeti za kramp in lopato, imajo v Križah vzorno urejene športne naprave. Med prvimi na .Gorenjskem so asfaltirali in razsvetlili rokometno igrišče, s pomočjo samoprispevka v tržiški občini dobili sodobno telovadnico, za Sebenjami urejali smučarske skakalnice in preteklo soboto izročili namenu novo smučarsko plastično skakalnico. Ob XI. športnem tednu in 20. obletnici TVD Partizan Križe smo se v nedeljo pogovarjali s kriškimi športnimi delavci, organizatorji in športniki. Jože Demšar iz 2iganje vasi, rojen leta 1958, smučarski skakalec: »Pretekla sezona je bila zame uspešna, saj sem v mladinski konkurenci dosegel dobre uvrstitve, bil stalni član mladinske smučarske reprezentance in se uvrstil v A državno reprezentanco. Predvsem po zaslugi bratov, ki sta bila smučarska skakalca, sem se s šestimi leti tudi sam odločil za ta šport. Moja prva trenerja sta bila Marjan Pečar in Ambrož Teran, zadnja leta pa največ vadim pod vodstvom Andreja Tomina. Z novo plastično skakalnico so se v Križah pogoji za skoke zbolj-šali. Dolgo smo čakali nanjo in smo jo zato še bolj veseli. Tudi rokomet napreduje, medtem ko bi morali posvečati več pozornosti telovadbi in splošni vadbi. Tako kot druge tudi kriške športnike pogosto tarejo finančni problemi.« Peter Rezar, predsednik skakalne sekcije pri TVD Partizan Križe: »Kriški športniki dokazujejo, da se d£ s prostovoljnim delom veliko narediti, hkrati pa se želimo s športnim tednom oddolžiti pokojnemu Kristjanu Kokalju! V soboto smo odprli novo plastično smučarsko skakalnico, ki je prirejena tako za skoke starejših kot vadbo cicibanov. To ni pridobitev le za Križe, temveč"za vso tržiško občino, kjer je precej zanimanja za smučarske skoke. Dobili smo drugim klubom enake pogoje vadbe, kar je zlasti pomembno pri pionirjih. Republiška telesno-kulturna skupnost nam je pomagala z 12 starimi milijoni posojila, 5 milijonov smo zbrali skakalci z družbenimi J>rireditvami, tri milijone nam e dala tržiška telesnokulturna Vinko JeSe, trener roko-metašev TVD Partizan Križe: »Ni lahko v takem kraju kot so Križe organizirati športni teden, ki je celovit prikaz tele-snokulturnega dela v dveh desetletjih, hkrati pa vsakogar opozarja na veliko prizadevnost športnikov in športnih delavcev. Najbolj smo lahko ponosni na rokometaše in smučarske skakalce pa tudi za rekreacijo je veliko zanimanje. Križani smo se prvi odločili zanjo in jo organizirali za mlajše in starejše, s prihodom usposobljenega vaditelja pa bo delo zanesljivo še boljše. Zal manjka vaditeljev za orodno telovadbo, ki je bila včasih v Križah zelo razvita. Po več jih je letno odhajalo na tečaje, sedaj pa so udeleženci tečajev redki. Vendar brez vaditeljev in trenerjev ni pričakovati množičnosti in kvalitete.« J. Košnjek Bistrica pri Tržiču praznuje Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču praznuje že nekaj let 4. julija svoj praznik. Letos bo praznovanje še posebej slovesno, saj bo združeno s proslavljanjem 35. obletnice vstaje slovenskega naroda proti okupatorju. Prireditve ob prazniku se začenjajo danes in se bodo nadaljevale do nedelje. Danes bo v Bistrici gasilska vaja, jutri pa za Ročevnico strelsko tekmovanje med moškimi in ženskami. Sledil bo telovadni nastop učencev osnovne šole heroja Bračiča v telovadnici te šole. nato pa bn za praznično razpoloženje poskrbela tržiška godba na pihala, ki pripravlja v Bistrici promenadni koncert. Zvečer bo v osnovni šoli praznična akademija, po okolici pa bodo zagoreli kresovi. V nedeljo bo tradicionalni pohod na Bistriško planino, kjer bo množično zborovanje delovnih ljudi in občanov tržiške občine. Srečanje na Bistriški planini bo obenem tudi osrednja prireditev v počastitev dneva borca v tržiški občini. M. Krsnik Prijetno počutje na Vodiš ki planini Cas dopustov je tu. Cas oddiha. Kam torej na letne počitnice? Na morje? V planine? To se v tem trenutku sprašuje marsikdo. Za nekatere je ob našem Jadranu preveč hrupno. Drugim ne ustreza huda vročina ob morski obali. Tretjim ni všeč življenje v natrpanih hotelih... Prav zato, zaradi miru, ki ga je mogoče najti le še malokje, se vse več naših počitničarjev odloča za preživljanje dopusta v planinah. Ne preveč visoko, gor, denimo, v triglavskem pogorju, pač pa v nižjih planinskih predelih, tam, kjer se hribi dvigajo komaj tisoč ali nekaj več metrov visoko. In taka je Jelovica. To so prostrane gozdne planjave, kamor se je moč povzpeti iz Selške doline, iz Bohinja in Radovljice, iz Krope in še iz kakega drugega gorenjskega kraja. Jelovica je namreč iz leta v leto vse bolj prepredena s številnimi prometnimi »žilami«, s cestami, po katerih gozdni delavci spravljajo les v dolino. Morda bi kdo pomislil, da je to področje še danes odmaknjeno od sveta. Pa ni! Kajti bližnjo Pokljuko, Rovtarico in Vodiško planino pozna že marsikdo. Te kraje poznajo predvsem borci, partizani, ki so se na tem področju borili v zadnji vojni, v zadnjem času pa se v jelovške gozdove podaja tudi vse več izletnikov. Izredno dobro je obiskan predvsem partizanski dom na Vodiški planini, ki je bil zgrajen natanko pred petnajstimi leti. Pobudo za gradnjo je dal znani partizanski borec Ivan Bertoncelj-Johan. Danes v njem preživljajo dopust borci NOV, pa tudi drugi obiskovalci. Pred dnevi, ko sva bila s fotorepor-terjem Francetom na obisku na Vodiški planini, sicer dom še ni bil v celoti zaseden, zato pa so vse prenočitvene in »prehrambene« zmogljivosti oddane v prihodnjih dveh mesecih. Gostje se na Vodiški planini, na svežem zraku, v miru, v čudovitem okolju zares odlično počutijo. Vsaj tako pravijo! Anica Grzetič, doma s Križne gore pri Škofji Loki: »Ze deseto leto sem kuharica tule v domu na Vodiški planini. Sicer pa stanujem v Radovljici. Štiri brate sem izgubila v zadnji vojni. Dva sta padla prav tule v bližini — na Lipnici. Zato me vsako pomlad znova in znova vleče sem gor. Na Vodiško planino pridem kakor hitro skopni sneg. Potlej pa tu ostanem do sredine oktobra. Dela je veliko. Prav včeraj smo čez poletje, seveda zato, da bo mleko, dobili iz Poljč ,na posodo' dve kravi. Tudi molzem sama. Prihodnji teden bom dobila v .oskrbo' še dva prašiča. Pa kruh pečem sama, kuham, perem . . . Te dni mi je k sreči prišla v pomoč še ,naša' Milka.« Anton Pegam, doma iz Mišač: »Najmanj petdeset let že prihajam na Vodiško planino. Saj veste, le desetletje manj sem tudi jager'. Kaj počnem tu? Malo gospodinji pomagam. Predvsem pri sušenju sena. Med vojno sem bil velikokrat na tem področju. Boril sem se v Prešernovi brigadi, v Škofjeloškem odredu pa sem bil namestnik komandanta minercev. Tečaj za minerca sem naredil v Gorjah nad Cerknom. Na tem področju, na Jelovici, so se odigravale težke borbe. Velikokrat smo morali voziti -anjence na varno v dolino in jim pomagati. Tu mi izredno ugaja. Rad prihajam na BV9Ž zrak. In kot opažam so tudi ostali ljudje zadovoljni.« Anica Golar iz Virmaš pri Škofji Loki: »Na Vodiški planini, tule v partizanskem domu, sem bila lani Partizanski dom na Vodiški planini prvič. Moža je na oddih poslala občinska organizacija ZZB NOV Šk6f-ja Loka. Jaz pa sem oskrbo v domu plačala sama. No, saj penzion niti ni visok. Lani sva bila z možem tu teden dni, letos ostaneva prav toliko. Toda letos penzion, torej prenočni-no in hrano, plačujeva sama. Zares nama je všeč. Prav sinoči so nas obiskali lovci in od srca smo se nasmejali ob pripovedovanju njihovih .lovskih laži'. Tudi prihodnje leto bom zagotovo prišla sem gor. Predvsem junija, ko še ni toliko ljudi. Med vojno sem bila aktivistka, mož pa je vojni invalid.« Franc Alič, doma iz Kranja: »Na oddih sem prišel z ženo. Ze dolgo sva se pripravljala, da bi dopust vendarle enkrat preživela v tako prijetnem okolju. Občinski odbor ZZB NOV v Kranju nama je tako letos omogočil prijetno bivanje v partizanskem domu na Vodiški planini. Zelo hvaležna sva jim za to. Vodiško planino sem spoznal še, ko sem stanoval v Bitnju. Borci smo bili kar dvakrat tule na izletu. In že takrat je bil kraj vsem izredno všeč. Boril sem se v 2. četi, 1. bataljona, 1. slovenske brigade v Sovjetski zvezi. Kaj delamo v prostem času? Obiskujemo znane partizanske kraje. Tu je bila ustanovljena Jelovška četa, tu so se odigravale mnoge pomembne partizanske bitke. Sem 100-odstotni vojaški invalid.« Antonija Planin&ek, doma iz Stražišča pri Kranju: »Tudi lani sem bila tu. Prav tako v juniju. Veste, iščem mir! In tega je zdaj tu več kot dovolj. Kaj me privlači sem gor? Prav lahko vam povem! Lepa narava, mir, čist zrak, prijetno vzdušje, prijazni ljudje ... Človeka prav zares vsako leto kar vleče gor. Sobe v domu so lepe in čiste. Prav tako je odlična hrana. Lani in letos mi je 10-dnevno letovanje na Vodiški planini pripravila sindikalna organizacija iz ZP Iskra. Lahko vam povem, da bom sem odslej prihajala vsako leto. Pa čeprav na svoje stroške. Tu je kotiček, kjer si odpočiješ živce, da lahko potem spet z vso vnemo poprimeš za delo.« Angela Vidmar, doma iz Pod* rečja pri Domžalah: »Po poklicu sem gospodinja. Na Vodiški planin' pa sem na dopustu že desetič. In to desetič zapored. To pa ni malo. Na* vadno prihajam na dopust v julij0 ali avgustu, letos pa sem z? spremembo prišla nekoliko prej Sem članica krajevne organizacija ZZB NOV v Domžalah. Kljub temu pa oskrbo v domu plačujem sama. S sostanovalci se vedno odlično razumemo. Smo kot ena družina. Ve?' krat obujamo spomine na nekdanje čase, pa tudi na krajše sprehode odhajamo. Vsako leto mi prostor v domu rezervira občinska organiza-cija ZZB NOV iz Domžal. Se bom prišla na Vodiško planino, saj m> morje ne ustreza.« Franc Gorjanc, doma iz Predo* selj: »Šele prvič sem letos tule v ten*1 domu. Ampak, če bi vedel, da je tU tako prijetno, bi zagotovo prišel %e prej. Sem invalid. Poškodbo noge> dosti hudo poškodbo, sem dobil le na bojišču med prvo svetovno vojno-Istočasno sem na pašo na Vodiško planino pripeljal tudi čebele. In seveda je z menoj tudi žena. Hrana je odlična, zrak čudovit, okolje pa prav tako. Kaj počnemo v prostem času-Zvečer velikokrat kramljamo dolg0 v noč, obujamo partizanske sporn1" ne, obujamo spomine na prvo in drugo vojno vihro, gledamo televizijo ... in dan je kar nekam prekratek« Prav radi bomo še prihajali gor.« Andrej Golar, doma iz Virm** pri Škofji Loki: »Sedem dni bom ostal tu. Tudi lani sem sedemdnevni oddih preživljal v tem domu. M*"** vojno sem se boril v Selški in Poljan* ski dolini. Najhujše trenutke sem preživljal na Žirovskem vrhu in Luši v Selški dolini. Tu so me belo* gardisti tudi ranili. Boril sem se Škofjeloškem odredu. Bil se v mine1" skem vodu. Zdaj sem 60-odstotni valid. Tudi na otvoritvi doma na VO' diski planini sem bil. Takrat so tu1 igrali Avseniki. Prav prijetno je bil0" In že takrat sem sklenil, da se bom na Vodiško planino še vračal. Zdaj sem upokojen že šest let. Prej sem bil zaposlen v lesni industriji Je*0* vica v Škofji Loki. Skratka, všec nam je tu!« Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan