PoStnina platana v gotovini.
Številka 30.	V Ljubljani, dne 28. julija 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev In upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne itev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina........K 50'—
Četrtletna naročnina .... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ........	' po ceniku. .— >
Uredništvo : Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži rnamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
=
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
2. (Ljubljana).
Konceptu! pomočniki — razbremenitev sodišč.
Že bivša a. o. pravosodna uprava je razmišdjevala, kako bi razbremenila sodnike. To vprašanje je pa postalo v osvobojeni 'domovini naravnost akutno, saj mpiijka danes kljub enoletni sodniški Pripravljalni dobi le v Sloveniji še vedno nad 30 sodnikov.
Pri številu sodišč v področju višjega deželnega sodišča je to število gotovo ogromno in postane lahko v slučaju kake epidemije — griže — španske bolezni — kakor je razsajala v letu 1919 — naravnost katastrofalno veliko. Ustava in v življenje poklicana sodniška pragmatika Onsta pa zaradi odhoda starejših sodnikov v zasluženi pokoj gotovo tudi razredčila yrste sodnikov. Ako ne bo dovoli naraS-caja. bodo z delom preobloženi sodniki drug za drugim od napora omagali in kmalu jih bo več na bolezenskem dopustu kot v službi.
Svojedobni sistem konceptnih pomočnikov. ki je služil izključno, v raabremenlr W sddtiika in se je v bivši upravi .prav dobro obnesel, je naša uprava popolnoma opustila, namesto da bi ga spopolnila. Že takratno osobje, ki se je vzelo iz v/rst nisarniških oficijantov, je svojemu namenu ustrezalo docela.	'
Kot zapisnikar pri kazenskih razpra-V;d' ie konceptni pomočnik napravil samostojno brez diktata zapisnik in nato pa tudi sodbo. Sodniku se ni bilo treba brigati za to delo, prečita! je naknadno predloženi zapisnik in sodbo, jo ev. popolni! jn stvar ie bila gotova.. Tudi vse po sod-b'. potrebne naknadne odredbe ie napravil utirjeni konceptni pomočnik sam. sod-uikii je bilo pa s tem prihranjenega . za važnejša, res sodniška dela mnogo dira-Kčga časa.
Ali bi se dalo upeljati, kakor v kazen-skih tudi v spornih stvarali konceptnega Pomočnika, sl ne upam trditi; mislim pa. ua vsaj za bagatelne stvari ali enostavne tožbene zahtevke na plačilo posolil v gotovini, v kolikor ne izdeluje že danes, pisarna teh del po sodno razbremenilnem zakonp.
, hi izvenspornem postopanju so pa onceptni pomočniki za sodnika narav-°st potrebni. Izvrševali so pod nadzor-xvV°m sodnika z eno besedo vse zapu-vnrf-i 6 'rtV'Tri — razprave, prisojila — Se i ! X skrbstvenih stvareh račune itd. od k ^ ie ^0, ^a^or rojeno, nadzoroval, zan * * Podpisal. Vse drugo opravili so
M ^P^stojno konceptni pomočniki, br,,]- najvažnejše in za sodnika naj-
i razbremenilno delo so opravljali kon-
ceptni pomočniki v izvršilnih stvareh. Njihov v tem oddelku začrtani delokrog na premične stvari je sodnik, ki je svo-iemu koncentnemu pomočniku po vsakdanji preizkušnji popolnoma zaupal, kmalu razširil tudi na nepremičnine. Vso delo od izvršilnega dovolila do razdelitve skupila v premičnih kakor nepremičnih stvareh. — izvzeti mogoče redkejši težji slučaji — je opravil konceptni pomočnik redno popolnoma samostojno. Seveda je predložil s potrebno informacijo vse sodniku v odobritev in podpis. Ta informacija je trajala par minut, k večjemu četrt ure, medtem ko je dekh s katerim naj bi se bil sodnik mudil, trajalo po cele dopoldneve. Sodnik se .je posvetil sodniškemiu delu in oddelek je bil v naj-lepšem redu, kljub temu, da je bil ravno v letih 1913 in 1914 gotovo najmočnejši dohod v zadnjih desetih letih.
Današnji vodje zemljiških knjig so nekak vzgled po mojem zamišljenih konceptnih pomočnikov. Vodja zemljiške knjige lustrira prošnjo, in pripravi — danes menda že pri vseh sodiščih, tudi re-šenje. Sodnik podpiše rešenje. vodja zemljiške knjige zopet izvrši in stvar gre nemoteno, ne da bi veliko obremenila sodnika, v najlepšem redu naprej.
Drugo vprašanje je, kdo naj postane konceptni pomočnik. Nekaj bi se jih gotovo lahko vzelo iz vrst današnjih pisarniških uradnikov. Najenostavnejša rešitev tega vprašanja bi pa bila, da se opusti'sistem pisarniških . oficijautov. Današnji pisarniški oficijanti bodo po naredbi z dne 18. marca 1919 postali v doglednem času ^koro vsi pisarniški uradniki. Mesto novih pisarniških pomočnikov ali oficijantov naj bi se sprejeli v bodoče pisarniški praktikanti. Predpisala naj bi se jim srednješolska izobrazba z maturo, stenografija, enoletna splošna vežba za pisarniškega uradnika s položitvijo I. m zemljiškoknjižnega izpita in nato 3 do 6 mesečna specijalna vežba za eno noptcl navedenih pet vrst konceptnih pomočnikov. Praktikantska doba naj bi se honorirala in štela v napredovanje, ako opravi vežbenik predpisana izpita in specijalno vežbo z najmanj dobrim uspehom.
Ti konceptni pomočniki — kako naj bi se nazivali je popolnoma vseeno —• naj bi upravljali poleg navedenega vsa dela, ki jih opravljate danes pisarniški oficijanti. Delo med vodjo oddelka in k onceptni m pomočnikom bi se dalo eventualno še natančneje porazdeliti. A v to se ne bo spuščal. Uverjen pa sem. da bi zadostovala tam, kjer so danes sistemizirani fn potrebni trije sodniki, dva sodnika in tam, kier sta sistemizirana dva. en sodnik. Sodniškega naraščaja še ne bo tako kmalu v izobilju. Ko bode vpeljana zopet trt
letna pripravljalna doba, bodo. iskali pravniki lažja in udobnejša službena mesta, kjer bodo v krajšem roku in ob manjšem najporu napredovali ravno tako hitro, če ne hitreje.
To moje razmišljenje podajam merodajnim faktorjem in organizacijam sodne pisarne sedaj, ko se bode pričelo delo o izenačenju sodnega opravilnika. Ako sprožim s tem med tovariši debato, mi bode to le v zadoščenje.
S.:
Vdovnine po uredbi z dne 28. 4.1921.
Izza zedinjenja so se državni .uslužbenci borili za zenačenje prejemkov, ki so bili v vsaki pokrajini drugačni. Po dolgem pričakovaniu je zagledala končno luč sveta uredba o prevedbi na dinarske plače z dne 28. 4. 1921 D. R. br. 60.000, ki je zenačila prejemke vseh prečanskih aktivnih državnih uslužbencev z malimi izjemami. Glede pokojnin samih ni uredba uvedla nič novega; določba čl. 3. uredbe, da je odmeriti pokojnino po dinarskih prejemkih. je razumljiva sama po S£bi in bi v členu izraženo pravilo moralo veljati tudi. ako bi tega člena v uredbi enostavno ne bilo.
Druga pa je z oskrbninami vdov in sirot. Kaj bo z družino v teh težkih časih, če mož umre, je bilo vprašanje, ki je delalo državnemu uslužbencu največ skrbi. Naravnost beraške vdovnine z malenkostnimi draginjskimi dokladami so napravljali iz vdov in sirot državnih uslužbencev stan. ki je bil obsojen na hiranje, razen če tej bedi ni odpomogel zaslužek ali podpora od druge strpni.
Imenovana uredba je izboljšala položaj tudi teh najbednejših med siromaki.
Tretji odstavek 4 čl. uredbe pravi, da se morajo uporabljati pri odmeri pokojnine vdovam predpisi § 51 in Skladnih predpisov zakona z dne 5. 8. 1914 o oskrbi deželnih nameščencev v Hrvatski in Slavoniji. Ta člen naravnost unificira pokojnine vseh vdov po prečanskih državnih uslužbencih s tem. da postavlja pravilo, da se mora odmeriti pokojnina po tem hrv. slavonskem zakonu, ki je v tem pogledu med vsemi našimi zakoni najmodernejši. In to je tudi naravno. Če sp se zenačilj prejemki aktivnih uslužbencev, imajo biti enake tudi vdovnine. Je pa tudi sicer vrlo važno, kajti pri kodifikaciji nove službene pragmatike se bode moral ozirati zakodajalec glede pokojnin na zakonito stanje, kakor ie ustvarjeno sedaj po vseh pokrajinah razim v Srbiji in Črni-gori.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani. ki ima zadnjo besedo pri odmeri
vseh pokojnin, pa tega jasno izraženega prav.Ua enakosti ne priznava. Njena okrožnica z dne 8. 7. 1.921, se postavlja na stališče. da je nameraval naredbodavce reformirati samo zneske dosedanjih vdov-nin. S tem se čl. 4 samovoljno podtika namen, katerega y besedah tega čl. 4 ni mogoče najti. Kje in na kak način sledi iz tega člena, da je naredbodavce nameraval reformirati samo zneske? V vsem tem členu ni za to najmanjše podlage. Če bi naredbodavce nameraval to storiti, potem bi bil tretji odstavek povsem odveč. Zadostoval bi v tem pogledu četrti odstavek čl. 4. ki se glasi, da se iznos in oskrbnina, izražena v pokojninskih zakonih v kronah, jemljeta v enakem izmeru enot v dinarjih. Le tedaj bi bilo dopustno govoriti, da so se reformirali samo zneski vdovnin. Pokojnina vdove po uradniku v XI. čin. razr. bi znašala potem 800 din., ona po uradniku v X. č. razr. 1000 din. itd.
Naredbodavce na ni krenil na to pot. Sprejel je v uredbo glede vdovnin samostojen odstavek in ustanovil glede odmere vdovnin nekaj povsem novega. Sprejel je določilo hrvatskega zakona za vse Predane in dal s tem vsem vdovam enake pokojnine. Modificiral je to določilo samo z določbo, da je jemati zneske hrvatskega zakona v enakih zneskih v dinarjih. To misel ie izrazil v drugem stavku tretjega odstavka. In samo toliko je naredbodavce reformiral zneske.
Vsaka druga trditev pa ie napačna in nedopustna.
To naziranje potrjuje tudi razvrstitev misli v odstavke in stavke v tem členu. Drugi stavek tretjega odstavka je popolnoma razumljiv samo v zvezi s prvim stavkom in tudi naravnost potreben. Kajti v zakonu z dne 5. 8. 1914 so izraženi Iznosi vdovnin v kronah in te v kronah Izražene Iznose prevaja ta drugi stavek na dinarje. Prav nič drugega ue izraža ta stavek. To naziranje podkrepljuje okolnost, da ta stavek ni postavljen v 4 čl. kot samostojen odstavek, marveč kot drugi stavek tretjega odstavka. Tvori z osnovnim pravilom tretjega odstavka neraiz-družJiivo celoto in organsko dopolnjuje to pravilo. To pravilo pa se glasi, da se odmerjajo vdovnine po Jirvatskem zakonu. a da se zneski, navedeni v tem zakonu jemljejo v dinarjih, ne več v kronah.
Enako glaseči se četrti odstavek 4 čl. se more nanašati samo na ostale predpise o oskrbninah predvsem na pokojnine državnih uslužbencev samih. Sicer bi bilo popolnoma nerazumljivo, zakaj se ponavlja v 4 čl. eno in isto besedilo pred-idočega stavka in to še v samostojnem j odstavku
Omeniti moram le. da namen nared- | bodavca še ni uredba. Kot zakon ali ured- j ba more veljati samo .pravilo, izraženo v | stavkih zakona ali uredbe, ne pa namen j zakono- odnosno naredbodavca, ki v besedilu samem ni našel izraza. Čl. 4 po-fl stavlja pravilo, da je odmeriti vdovnino po imenovanem1 zakonu. Samo to je mogoče izvajati iz besedila čl. 4 in n[č drugega.
Okrožnica pa v tem pogledu tudi ni dosledna. Če se nanaša vse določilo le na zneske, ne uvaja pa povsem novega določila, kako mora trditi potem, da le s tem določilom razveljavljen § 6 našega pokojninskega zakona iz leta 1896? Eno naziranje izključuje drugo.
Poleg te osnovne napake ie zagrešila imenovana okrožnica še drugo. Okrožnica trdi namreč, da citira čl. 4 samo § 51 hrv. zaik. Kakor sem navedel, besedilo člena zgorai citira v čl. 4 poleg § 51 izrečno še skladne predpise zakona. Kot § 51 skladne predpise moramo smatrati z ozirom na
gori razloženo vsa ona določila, ki govore o temeljni odmeri vdovnine. Te skladne predpise pa ima § 71 v L. 2.. 3., 6. in 8. odstavku z edino izjemo, da v.zgoje-valni prispevki otrok materine vdovnine ne smejo presegati. Posebno velja to glede 8. odstavka § 71, ki daje vdovi v prvih treh mesecih vdovnino in vzgojevalne prispevke v višini zadnje plače umrlega aktivnega državnega uslužbenca. To sledi tako iz tega. da je napedbodavec zena-čil vdovnino — ne pa samo reformiral zneske — kakor tudi iz tega, da ima razlika med aktivno plačo moža in med vdovnino značaj vdovnine in se tudi zaračunava pod naslovom pokojnin.
Glede drugih navedb okrožnice, ali veljajo tudi po čl. 4 prejšnjim bistveno enaki predpisi po hrvatskem zakonu ali pa po naših prejšnjih, ne bom govoril, ker je to le teoretske važnosti.
Opomniti pa moram še na eno, tudi kardinalno napako okrožnice delegacije. Okrožnica 'zrečno trdi, da ostaja drugi odstavek § 8 z dne 14. 5. 1896 štev. 74 drž. zak. še nadalje v celoti v veljavi. To je pogrešno. Vzgojnina za eno dete glasom 4. odstavka 4 čl. uredbe ne srn,e presegati zneska 600 din., ne pa 600 K kakor do.sedaj.
Delegacija ministrstva financ, se bo držala pri odmeri pokojnin vsekakor načel. izraženih v njeni okrožnici. Ker so ta po mojem mnenju v nekaterih točkah napačna, ie stvar prizadetih samih, da proti taki odmeri rekurirajo in izposlujejo pravično odmero vdovnine.	,
Nabavljalne zadruge in Savez.
Kakor ie bilo pričakovati, se je vendar nričelo snovanje Nabavi jalnih zadrug. Sicer smo čakali dolgo, no na vendar bolje enkrat kot nikoli. Zadruge so tu, niso pa še pričele z delovanjem, ker večina čaka na delovanje Saveza. Kaikor se je svoječasno poročalo, se je Savez pač ustanovil. iz vinjenih dopisov pa sledi, da Savez še ne v radi«.
Ne vem sicer, kai je vzrok temu zavlačevanju. vendar bi bilo vsekakor na mestu da se od časa do časa poroča, v kakem Stadiju se zadružništvo nahaja, da ne bo vednega nezadovoljstva s strani zadruži ikov in s tem spojenega nezaupanja.
Pač si nekatere nove nabavlj. zadruge pomagajo same za silo; ten* same naročajo blago in ga razpečavajo:	vendar
večina zadrug tega storiti ne more, ker nima ne v to potrebnih sredstev in ne kredita. Vsekakor so zadruge vsled zavlačevanja j>ri Savezu znatno oškodovane. Ne morejo se poslužiti svot. ki so se nabrale iz pridržanih draginjskih doklad in drugih v to svrho nabranih prispevkov. Na vsak način tedaj ven s Savezom in na delo. da ne bo nepotrebnega zabavljanja!
Sicer pa tudi s Savezom samim delovanje zadrug še ne pojde tako gladko, kot bi si želeli. Nočem odrekati zmožnosti bodočim Saveznim funkcionarjem in zmanjševati važnosti Saveza, marveč hočem opozoriti le na sledeče dejstvo: Savez, ustanovljen za vse nabavljalne zadruge, naj bo centralni organ, ki nadzoruje in urejuje delovanje posameznih zadrug ter jim dobavlja blago, ki ga rabijo za razpečavanje. To delo je pa tako ogromno da ga brez škode za celoto ne bo mogel sani opraviti. Potrebe posameznih zadrug so tako raznolike, da bo nemogoče njim samo iz enega mesta ustreči. Tudi ustanovitev skladišč posameznih pokrajinskih središčih temu ne
bo mogla docela odipomoči. ker bodo na ta način le preveč odvisna od centrale; zlasti pride ta moment v poštev pri zadrugah, ki so krajevno daleč ločene ter bi bdo oddajanje blaga letem združeno z ve-1'kirni časovnimi zamudami in ogromnimi transportnimi n. stroški (kjer ni železnic).
Zato bi bilo na vsak način priporočati ustanovitev podsavezov. ki bodo na eni strani centralni Savez razbremenili *.e.r vodili skladišča za včlanjene zadruge. Delo bi se tako vršilo enotnejše in različnim potrebam primerneje. Podsavetzi pa naj se ustanove že na okrožju v okviru novih pokrajinskih oblasti, da ne bo kasneje nepotrebnega dela. V prvi vrsti pa naj prične delovati Savez!
—k—.
Molkov A.
Razžaljene!.
In užaljene!! Eden ga zmečka in stlači v žep. drugi ga odloži mirno, potem zakolne treiji godrnja na glas. četrti vrača »Naš Glas« pošti itd. — in le malo jih je. ki umevajo jiamen in nalogo javnega glasila. Vsak trenutek je kdo razžaljen, užaljen, ozlovoljen; »prizadeti« se družijo, nastopajo že korporativna vračajo list. slovesno protestirajo in si »prepovedujejo« tako in enako pisavo. Zabledeli urednik se tiplje za srce, se oprošča na vse strani: toda vse nič ne pomaga. Zdaj si že kmalu ne bo tipal sedeti poleg okna; kajti vsak trenutek je opasnejši: že letč v njegovo sobo papirnate bombe — zmečkani »Naši Glasi«. — Zdaj — zdaj bode počil morda tudi ieldenohladni revolver... »Urednik, skrij se v klet iti ondi se ustreli z lastnim žurnalom...!« Vsepovsodi revolucija v duši in — propast srčnih čednosti. Pa s šalo vstran! Kaj vendar se je pripetilo? Guj-
mo!
»Naš Glas« je pred meseci prijavil serijo člankov, ki ž njimi primerja dohodke vseh panog d>rž. nameščencev. Član-kar je poleg drugih tudi primerjal dohodke učiteljstva z dohodki ali plačami profesorjev in drugih uradnikov. Velezani-mivi članki! Ne. da hi učit. udiruž. ovrglo podatke o svojih plačah, ampak ono je protestiralo in — izstopilo v znak protesta iz osrednje zveze javnih nameščencev. Vprašani po povodu za izstop, so odgovorili unisono:
»Ker nas napadate, nam očitate Je-oriborjene plačice.«
Sai ni res’ Mi smo citirali po javno dašenem zakonu vaše plače in jih Pn" •iali s plačami ostalega uradništva.
smo zgolj konštatirali in sklepom* tevali izenačenje vseh plač.	..
»Prej pa nas niste videli, nas ubogi >
, zaničevancev, najslabše plačam n icev ?«
Smo videli, oj dobro!
»Tn? — Zakaj nam pa tedaj niste —
Ali vam kdo zavida? Tudi zdaj? gor vam; toda ne odrekajte nam Pra'
cs, da tudi mi ne bi smeli stremeti za ko ugodnim gmotnim položajem i^ »vprov! Ali ste že pozabili, kako srn vodno potegovali baš mi za ya i stan ? Ali nismo vodno m iz vsega a pozdravljali vsak vaš ^^et za išanjem vašega gmotnega P	‘ g
nismo vedno moralno P<>dbir .
iteve po izenačenju prejemko z	j
avnega uradništva?, Vprasuiemo. A' o kdaj protestirali, če ste v vaših h prlmeriall svoje dohodke z dohod . uradni,tva? Prelistajo stare ... .Učitelje, in ondi .boste tf* K"°. trske serije resolucij.- prošeni, l
stov. polnih »zavisti« do uradniških plač! Smo vam li vse to pisarjenje šteli v zlo? Za vits smo bili mi takrat »beati posiden-tes«: mi smo bili takrat za vas nekak vzor. ki so se za njim obračali vaši hrepeneči pogledi, ki so za njim koprnele vse vaše misli in želje. Nismo bili tedaj velikodušni. pač pa smo bili odkriti, dobri vaši prijatelji, ki smo vsekdar lomili konja tudi za vaš blagobit. Na skupni pri-bsk in ker je bila sila res velika, so vam regulirali plače in — sijajno vam prvim.! JPrav. Ostalo mradništvo je čakalo m upalo z zaupanjem. Varani smo bilw Spro videli smo po letih mučnega pričakovanja, da se je. kolo sreče po našem pogonu zasukalo v škodo nam: zdaj smo mi spodaj!. Učiteljstvo nam šteje v zjo, če se oziramo navzgor, za zdajnimi »beati po-sidentes«. za vzorom ... Dolžnost vaša Jh bila. da bi baš vi zdai zasukali svoja j^opja za naš blagobit; — ne. da bi se kolo zopet zasuknilo, pač pa nam bi po-•nagali. da bi se vam vsaj približali... ^1 nam zidaj ne prožite rok v pomoč, vi ste se okreniii od nas vstran! Prijatelja spoznavaš v nesreči. V boju za eksistenco ste nas nenadoma: ostavili same. zdaj, ko ste z našo pomočjo shodili... Bili smo v um toliko časa pri srcu. dokler ste nas trebali. Izločili ste se iz Osrednje zveze, krenili ste na lastna pota. Oslabili ste nas! Kor ste bili preslabotni sami zase, smo 'Pi vam pomagali potresti drevo: slučajno in ker ste bili najbolj gladni, padel je snd vam prvim v roke. Veseleči se sadu, stc nekoliko pozabili na nas. ki smo še vedno čakali pod drevesom ...; sami smo bili preslabi. Ko smo naposled izrekli že-ij0 do enakem sadu. brez zavisti, ste vi Pobegnili s svojim sadom v otroškem strahu. da bi ga vam rnoirda mi ne iztrgali iz rok. Pobegnili ste in ste nas osta-vPi oslabljene pod drevesom, ki še Ima Sadovi Prijatelji, če ste tovariši: vrnite se in nam vrnite uslugo z uslugo! To je vaša dolžnost!
. Tudi sodniki prihajajo, razžaljeni dvigajo roke v obrambo in slovesno protestirajo radi »Jerale«.
Naš sodni stan se smeši! Mi sodniki v’endar nismo taki — debeluhi — pože-Uihi — zaspanci...! Vidim ga. ubogega utednika. kako se tolče ob čelo. kako si ^u*i zadnji šop las; kajti že zdavnaj je ^'vomil nad samim seboj. Toda on je edno korekten, takten, gentieman in -uno se klanja pred ljudmi, polbogovi n bogovi, osobito pred onimi, ki kosijo z Paragrafi; zato je sklenil, dajjode -rebil literaturo vseh pravih in nepravih urikatiur... Vsa beletrija naj se oluši ■materijalizma, verizma, nevtralizma. kri-.eizma. zabavizma in zabavljizma! Od-»N r.ai-1re^ bode prevladoval v bdetriji Vf.- ™-« zgolj duh — angel, z umom in ,*!? brez telesa. Odslej naprej naj se reiivajo v podlistkih sivopene. poSastne šk • e •' na<^ črtico pa stresajo jok in t :/IUa^e z zobini ■ • • vrag vedi. kaj naj •se »n. Ol.«t da bode zadovoljeval vse-
stransko!
lien trenutek je kdo užaljen, razža-žaJ!- .Tudi posamezniki protestirajo ražin lTen'' čc iim urednik črta kako besedo K k bravi ja stavke... C e bi pa vedeli, s.. P. urednik razveseli vsakega dopi-
ostr* ima i?lavo in ne bi sodili tako
nia Cfer!,m ccnseo: Ce se kdo ne stri-vurj-ii o ' ali onimi izvajanji, nai ugo-le^il • ‘^dašajte se s protiargumenti, po-Tirjajte odgovorov, vi dopisuje Kjc ste- vi razžaljenci. užaljenci? je i„te vsi vi, »duševni delavci«? Molk redkokdaj pravi odgovor; molk.
vztrajni, ni dokaz modrosti. Tu in tam. res, da desetim odgovori, kdor molči (ker ponavadi pritrjuje), še višja pa je resnica, da stotera usta zatvarja oni. ki o pravem času odgovarja!
Predlog zakona
o državnih uradnikih, poduradnikih in službenikih.
(Konec.)
Gl. 169. V primerih izgubljene pokojnine radi kake obsodbe službenika samega ali njegovih obiteljskih članov pripada letem vendarle v namen vzdrževanja 50c/o one svote, ki bi jim drugače pripadala. izjemo tvorijo obsodbe za nečastna dejanja.
Čl. 170. Vdova ali hči, ako izgubi z omožitvijo pokojnino, a postane zopet vdova, dobi pravico na izgubljeno penzijo, ako jej po smrti drugega moža ne pripada pokojnina; če jej pa pripada, tedaj sme izbrati večjo. Prav tako se vrača pravica do penzije tudi dlrugim obiteljskim članom, ako so jo izgubili radi pridobitve kakega .drugega vzdržavanja. pri katerem zakon predpisuje izgubo pokojnine, a so to vzdržavanje zopet izgubili, in sicer takrat, ako obsro.ji tudi drugače pogoj za nadaljnje prejemanje penziie.
Gl. 171. Deca, ki so telesno ali duševno za delo nesposobna, dobivajo penzijo tako dolgo, dokler trnja ta nesposobnost, ako nimajo kakega drugega dohodka, iz katerega bi se mogla vzdržavati in ako niso izgubila državljanstva.
Gl. 17ž. Odloke o pokojninskih prejemkih državnih službenikov m njihovih obiteljskih članov rešujejo rasorne uprave. centralne alt oblastne ter jih izročajo interesiranim strankam, a za državo oni finančni oblasti, ki jo določi finančni minister.
Obe stranki imata pravico pritožbe na'glavno državno kontrolo v tekiu 15 dhi , po prejeti rešitvi.
Cl. 173. Dolg umrlega državnega službenika se ne sme poplačati iz pokot-ninskih .prejemkov njegove obitelji; za dolgove na. ki jih naredjg uživalci pokojnine no službenikovi smrti, v kolikor ne obstojaj0' posebni izvršilni Ceksekutivni) propisi, se ne sme vzeti več kot ena četr-tin^a obiteljske pohojnine brez njihovih doklad za odplačila. V tem primeru mora ostati vsota, določena po čl. . čista.
Čl 174. Po smrti državnega službenika. bodisi aktivnega ali upokojenega, dobi njegova obitelj ali ktdor je po .naročilu oolasti izvršil pogreb, pogrebne stroške povrnjene v visočini enomesečne plače ajl pokojnine, odnosno najmanje 500 dina-jev. ako bi bila mesečna plača ali pokojnina manjša. Pri tem se ne vračunava. plača onega meseca, v katerem je ••lužbenik umr1.
Gl. 175. Nihče ne sme uživati svoje oenzije v tujini (v inostranstvu) brez dovoljenja finančnega ministrstva, a če se da bako odobrenje, je veljavno najmanje ža 3 leta.
Gl. 176. Penzljski fondi in rentni za-.vodi oseb v državm službi se bodo likvidirali s posebnim zakonom, ki se bode izdal
Vsi pokojninski prejemki, dosedanji in bodoči se izplačujejo iz državnih Sredstev.
Gl. 177. Odpravijo se odtegljaji vseh dosedanjih prinosov. službenih taks prvih mesečnih prejemkov, odnosno povišanih plač. kakor: plačevanje taksnih mark. (koikovanje) na dekrete in priznanice za plače in pokojnine.
Vsi dokazi pri odmerjanju penzije in vse opravilo v tej smeri se oprosti plačevanja taks.
Gl. 178. Pokojnine, ki jih uživajo penzionirane osebe po sedanjih zakonih, ostanejo nespremenjene; vendar se ministrski sosvet pooblašča, da uredi na predlog finančnega ministra njihovo povišanje z dokladami na penzije v duhu tega zakona.
Davek na plače In pokojnine.
Gl. 179. Državni uradniki plačujejo davek in sicer: Od plače in stanarine:
Uradniki	od XI. do	incl. IX.	razreda	l"/°
.	od VIII. do	, VI.	,	2%
„	od V. do	* III.	„	30,o
„	od II. in prvega razreda .	.	4°/0
samo od temeljne plače!
Na pokojnine sploh se plačuje po 1% davka, razun tedai, če niso s posebnim zakonom oproščene vsakršnega davka. Ustavijo se vsi drugi davki državnih uradnikov in upokojencev!
Gl. 180. Davek, ki ga plačujejo državni službeniki, se ne more povišati z nobenimi drugimi državnimi, samoupravnimi ali drugačnimi dokladami, primečki, pridevki i. t. d.
Gl. 181. Na doklade, s tem zakonom ustanovljene, ne plačujejo uradniki nobenega davka.
Gl. 1S2. Poduradniki in sluge ne plačujejo ne od plače, niti od doklade, kakor tudi ne od pokojnine nobenega davka.
VI. Prehodne odredbe.
Gl. 183. Razporedbo vseh državnih službenikov na stopnje v smislu tega zakona izvršile za ta posel določene resorne komisije, ki jih bodo postavili resorni starešine vsak v svojem področju.
Te komisije bedo delovale v duhu tega zakona Jer po direktivi, dobljeni od posebne vrhovne, razporedne komisije, ki jo sestavi ministrski savet na predlog' finančnega ministra iz najmanj (9) devetih višjih državnih uradnikov raznih resorov in določi enega za predsednika.
Pravila za njihovo delovanje se bodo izdala; a definitivna razporedba vseh državnih službenikov se končno izvrši z naredbo ministrskega sveta.
Gl. 184. Vsakemu službeniku se naznani njegova razporedba. Kakor v tem primeru, tako tudi v vsakem, drugem se državni, službenik lahko pritoži radi prikrajšane pi avice, ki mu jo daje zakon, na državni savet in sicer v roku in pod pogoji. ki so predvideni v zakoniku za državni savet.
Gl. 185. Državnim službenikom kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovdncev se priznava celokupni čas. ki so ga prebili l>rei 1. decembrom 1918. leta v javni službi v kateri izmed držav. Lz katerih je sestavljena kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev, ako se jim je priznala ta služba tudi po zakonih teh držav za državno.
VII. Končne določbe.
Gl. 156. finančni minister ter oni za »ustavotvorno skupščino« in »izenačenje zakonov« izdava sporazumno navodila za izvedbo tega zakona.
Gl. 187. Ta zakon se mora prilagoditi v vseh svojih določbah tudi na upokojence, ki so bili že poprej upokojeni.
Gl. 188. Ta zakon postane veljaven in dobi obvezno moč ž dnevom, ko ga podpiše krali in so ga objavile »Službene Novine« v Beogradu. ■
Vestnik.
Iz finančne kontrole. Sem sicer načelen nasprotnik vsakega pritoževanja In jadikovanja, toda ne najdem sredstva, da bi to človeško hibo odgnal, če mi tako-rekoč sama sili iz ust. Ako bi mi ne bilo nič za ugled svoje službe, bi gotovo tudi na to »pihal«; ker gre pa tu ravno za ugled urada. — ergo moja tožba!
Lahko si b.o vsakomur predstavljati, kakšen vtisk bi n. pr. napravilo, če bi kdo izmed nas po Ljubljani. Zagrebu ali Beogradu hodil v docela obnošeni, obledeli, prepeleli in skoro že nerabni obleki in po vrhu še v »sandalah«, ki niso bile nikdar za sandale napravljene! In bi vprašan, kdo in kaj da .je, odgovoril, da je finančni organ! Mislim, da bi ob takšnem prizoru rdečica zalila vpraševalca in vprašanca. Prepričan sem tudi, da se ne motim, če trdim, da s tako zunanjostjo državni uslužbenec le podpira protl-državne elemente; sai se jim na tak način daje novo gradivo za hujskanje zoper centralizem in vladni sistem. Če tožimo. da ne dobimo lepše oziroma nove obleke, dobimo v odgovor na to gotovo vprašanje: A tvoja plača? Toda. gospoda moja, na plačo čaka že sto drugih lukenj, ki jih je treba zamašiti, ki so tudi življenjska potreba, za kar .gg. tovarišem gotovo ni treba komentarja. In nato se me opozarja na drugovrstne 'uslužbence, ki jim1 ena obleka zadostuje za več časa. Toda prosim, če bi kdo onih drugovrstnih tovarišev moral čestokrat do 45 km dnevno zunanje službe opravljati, a ne po sodnijskih ali davčnih hodnikih hoditi, bi danes od njih slišal ravno iste tožbe.
Zato apeliram na kompetentne gg. v imenu vseh gg. tovarišev, da se te kričeče nedostatke odpravi, da se nas obleče in obuje vsai človeka dostojno, kec sicer bodo ljudi — kazalci boleli.
R—-a.
Nabavitalne zadruge In železniška tarifa. P.o uredbi z 5. decembra 192(L št. 29 »Ur. lista« plačujejo nabavljadne zadruge za prevoz blaga po državnih železnicah do minimalnih postavkah. Ker je nazira-nje blago odpravljajočih železničnih organov različno ter se nekateri postavljajo na stojišče, da velja ta ugodnost le za blago, doposlano od Saveza nabavljalnih zadrug, ne pa tudi za ono, poslano od privatnih tvrdk direktno zadrugam, medtem ko drugi to ugodnost priznavajo vsem. pošiljkam. namenjenim nabavljalnim zadrugam. bi bilo želeti, da se. izda izrečno navodilo s strani ministrstva saobračaja, da ne bodo zadruge neopravičeno oškodovane ali vsaj začasno prikrajšane za | preveč plačane prevozne stroške.
»Borba«. Organ za sveopće interese pomoćnih činovnika državnih ureda za Bosnu i Hercegovinu. Ta polmesečnik pomožnih uradnikov, dnevničarjev (di-urnistov) in vobče nižjih državnih uslužbencev izhaja v Sarajevu. Glavni urednik mu je M. Talirević. Na leto stane 72 kron. na pol leta 36 K. na četrt leta 18 K. l astnik »Borbe« je Zemaljski Savez pomoćnih činovnika za B. in H.. Kralja Petra ulica br. 1. Uredništvo nas je naprosilo. naj min javimo točno adrese udruženja naših oficijantov, ker jih potrebuje za skupni nastop pri sestavi pragmatike. Poživljamo vse oficijante, da se z dopisnico javijo nemudoma na zgornji naslov. »Borba« hoče postati osrednje glasilo pomožnega uradništva. Odzovite se. tovariši!
Sodno - pisarniški in zemljiškoknjižni uradniki, ki so v smislu a. o. celokup. min. naredbe z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št. 20, zamudili prositi za vra-čtmanje nevračunljive službene dobe v pokojnino, se po dobljenih informacijah poživljajo, da vlože takoj te prošnje službenim potom, da se jim dovoli odplačilo po citirani naredbi predpisanih posebnih prispevkov.
Sodna-Pisarniški in zemljiškoknjižni uradniki se opozarjajo, da je pošiljati društvene dopise m naslov tajnika Antona Zorkota, kanclista pri poverjeništvu za pravosodje in ne na imenovani urad.
Finančna kontrola. S pozivom na notico v zadnji številki »Našega Glasa« glede izdaje pravilnika za finančno kontrolo se člani obveščajo, da je posredoval piedsednik »Gsrednje zveze«, gosp. poslanec Reisner v tej zadevi pri finančnem ministrstvu. Pravilnik je sicer dovršen, toda najdelikatnejša stran, to je gmotna stran pravilnika, še ni odobrena ter je zadeva sedai v pregledu pri generalni direkciji državnega računovodstva. Gosp. prof. Reisner je interveniral 'pri načelniku dotičnega oddelka drž. računovodstva, gosp. inšpektorju Klasu, da bi se stvar kolikor mogoče pospešila. Gospod K'las ie sicer z delom več kot preobložen, vendar pa ie iz posebne uslužnosti obljubil. da bo rešil najprej našo zadevo. Gospodu tovarišu-nkandidatu . za uradniška mesta finančne kontrole, ki v nekem drugem članku iste številke lista izraža bojazen. da bodo nekateri tovariši izključeni od napredovanja na uradniška mesta. ako bi obveljali pogoji zakonske predloge objavljene v 21. številki »Našega Glasa«, se v njegovo pomirjenje in v pomirjenje ostalih prizadetih tovarišev pripominja, da so te določbe le predlog zakona, nikakor pa še ne zakon sarn. Ta predlog zakona nima torej nikakega vpliva na izdelavo našega pravilnika. Sicer
pa bo_k predlogu zakona zavzela Osrednja Zveza svoje stališče in stavila izpre-minjevalne predloge. Kakor je bilo že v okrožnici na kratko označeno, se je določil v okviru društva pragmatični odsek, ki ima nalogo, da stavi k določbam, katere tangirajo finančno kontrolo, a se v sedanji obliki » ne skladajo z bistvom te inštitucije, izpreminjevalne predloge po svojem zastopniku v Osrednji Zvezi. Poleg nedostatka, katerega omenja dotični članek, so se opazili v predlogu zakona še drugi taki nedostatki. Ker pa več oči več vidi. se vabijo vsi tovariši, da omenjeni predlog zakona natančno preštudirajo in svoie pomisleke naznanijo društvenemu vodstvu.
A.Mihelič, Ljubljana
: Šelenburgova ulica 1. ■
: ..................15—3 :
S Trgovina sščetlnastimllz- S I delki. Galanterija in par- ■ f umerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
■	marijaš, whist„ primorka*. ;
■	_ ■
Samopomoč
gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Kočevju, r. z. z omej. zavezo, se je razdražila in je prešla
v likvidacijo.
Upniki se poživljajo, naj se zglasijo pri zadrugi do 15. 8. 1921.
Načelstvo.
Davčni sluga
želi svojo službeno mesto zamenjati. Prednost imajo oni tovariši, ki so nastavljeni na Dolenjskem ali Gorenjskem.
V slučaju sporazuma se plačajo polovične event. tudi popolne selitvene stroške. Ponudbe na upravništvo „NAS GLAS .
■■i
■ KSUaiKii
S
VELIKA Na	drbno! BOGATA
■	:: : Solidne cene! :: -
ZALOGA	IZBIRA
h® s rs
fiffi
■
■
■
8
■
:
modnega blaga. Srajce, samoveznice(kravate), nogavice Ul novejšem kroju.
PHVA KRIJSK! MILU
Š
m
■
Ki
85—
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
Naročajte in širite „Naš Glasi
B(9
I«
M. ZADRUGA 2 0. J J Ulili
dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polic na daljšo dobo in proti malim moselnim odplačilom :: 7% obresti.
4%-
Prošnjo se rešujejo zelo hitro.
Zahtevajte prospekt I
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dachs. — Tiska Učiteljska tlakama v Ljubljani.