CELJSKI TEDNIK CELJE, 25. MAJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 17 — CENA 50 PAR (50 S DIN) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA + Sprejet program celjske cinkarne REPUBLIŠKI IS O PREDLOGIH ZA UREDITEV VPRAŠANJ V ZVEZI Z EKK Republiški IS o predlogih 0 ureditev vprašanj v zvezi 1 EKK Izvršni svet je na svoji zad- nji seji pod predsedstvom staneta Kavčiča obravnaval poročilo o delu začasne ko- misije za urejanje proble- mov v zvezi z likvidacijo EKK Velenje, s katerim je ta komisija dala predloge za dokončno ureditev vprašanj, a zadevajo EKK. Komisijo je imenoval izvršni svet 14. aprila letos. Na podlagi strokovnih ana- liz je komisija ugotovila, da bi bilo uplinjevanje velenj- skega lignita nerentabilno. Cena plina, kot kažejo raču- ni, ne bi T)ila ekonomična in sprejemljiva za potrošnike. Komisija je predlagala, naj bi sprejeli program celjske Cinkarne. Cinkarna bi takoj začela s pripravljanjem naro- čil in gradnjo naprav za sin- tezo amoniaka ter proizvod- njo ureje in kasneje amon- sulfata. Komisija je tudi predlaga- la, naj republika, ki je ga- rant za najeta posojila, pre- vzame materialne obveznosti glede odplačevanja naročene a neizkoriščene opreme. Li- kvidacijski odbor bo po do- govoru z izvršnim svetom in sodelovanjem Splošne gospo- darske banke skrbel za kar najbolj primerno odprodajo tiste opreme, ki bo po pro- gramu Cinkarne ostala ne- uporabljena. Izvršni svet je peročilo in predloge komisije v celoti sprejel; Pri tej svoji odloči- tvi je upošteval tudi mnenje Kemijskega instituta Borisa Kidriča v Ljubljani in Sploš- ne gospodarske banke SRS, ki ,sta prav tako zavzela od- klonilno stališče do uplinje- vanja premoga. Izvršni svet bo napravil tudi ustrezne pravne in organizacijsko ka- drovske ukrepe za to, da se bodo sprejeti sklepi dosled- no in učinkovito uresničeva- li. Sklenil je tudi predložiti o tem vprašanju ustrezno poročilo skupščini. (Po DELU) Zaključena prva faza Tovarna Aero je zaključila prvo fazo rekonstrukcije. V' Petek so namreč svečano otvorili novi obrat za proizvodnjo lepilnih trakov v Šempetru in obrat tehniških papirjev v felju. Svečanosti so se poleg številnih predstavnikov javnega ^vljenja celjske in žalske občine udeležili zastopniki neka- krih celjskih podjetij kakor gostje iz inozemstva. Obrat v Šempetru sodi med najsodobnejše v Evropi, Prav tako je z najsodobnejšimi stroji opremljen tudi obrat tehniškega papirja v Celju. Po besedah direktorja Rada Jen- ^ bo ta okoliščina omogočala enako produktivnost kot jo dosegajo v drugih razvitih deželah. Novi prostori merijo 8.900 kvadratnih metrov, zgradil pa jih je Ingrad v manj ko 11 mesecih. Rekonstrukcija bo omogočila podjetju letno realizacijo ko 6 miljard S dinarjev. Trbovlje pred praznikom Triinštirideset let je minilo od velikega spopada 1. junija 1924 med napredno rudarsko njladino in Orjunaši, šestin- dvajset let od ustanovitve re- virske čete in dvaindvajset let od osvoboditve, petnajst let od proglasitve prvega ju- nija za občinski praznik Tr- bovelj. Dosti dolga je doba, ki so se v njej zvrstili pomembni dogodki, dosti se je spreme- nilo v tem času. Trbovlje pa vztrajno nadaljuje začeto pot, se razvija in ustvarja vse ti- sto, za kar so se mnogi bo- jevali v vsem tem dolgem ča- su. Ljudje so ohranili v spo- minu velika dejanja in spo- štujejo napredne zamisli nek- danjih borcev za pošteno in človeka dostojno življenje. Na vse te velike dogodke in na vse velike predhodnike bo- ja za socialistično stvarnost se bodo tudi letos prvega ju- nija spomnili ob občinskem prazniku v Trbovljah. S šte- vilnimi kulturnimi in šport- nimi prireditvami bodo ma- nifestirali svojo življenjsko radost današnjega časa, ob- činska skupščina pa bo na svečani seji ocenila uspehe in nakazala potrebe razvoja v občini. S spominsko svečanostjo in s polaganjem vencev na gro- bove se bodo spomnili tudi vseh tistih, ki so se neustra- šeno potegovali za pravice ru- darskega mesta, a niso do- čakali velikega trenutka zma- ge in ne morejo uživati plo- dov svojih prizadevanj. Posvetovanje urednikov V petek je bilo v Celju po- tovanje glavnih urednikov Fftlh pokrajinskih listov, ki rajajo v Sloveniji. Uredniki 0 lajveč govorili o sodelova- je med pokrajinskimi listi ^ v tej zvezi načeli tudi vsebinskih in finančnih ^ašanj, s katerimi se sre- sJ®j° Prt izdajanju pokrajin- [*lh glasil. Ti listi predstav- no pomembno družbeno vlogo na področju informira- nja, saj je njihova tedenska naklada preko sto tisoč izvo- dov. Prav zaradi svoje pomemb- nosti, so na posvetovanju me- nili, da bo potrebno pokra- jinska glasila vsebinsko še iz- boljšati ter poceniti stroške. Tako bodo listi še bolj do- stopni slasti tistim bralcem, ki iz različnih razlogov ne posegajo po dnevnem časo- pisju. Zato je med zaključki posvetovanja tudi težnja, da bi bilo koristno na Sloven- skem čim prej ustanoviti združenje pokrajinskih listov. S sodelovanjem v okviru združenja bi prav gotovo v marsičem izboljšali kvaliteto listov in racionalizirali poslo- vanje. -ma ZBOR ŽELEZNIČARJEV Na Teharju pri Celju je bi- lo pretekli teden dvodnevno posvetovanje predstavnikov članov združenja jugoslovan- skih železarn. Govorili so o formiranju in delitvi dohod- ka v ekonomskih enotah. Pr- vi dan so udeleženci poslu- šali referate in koreferate, drugi dan pa so po živahni razpravi sprejeli zaključke. Posvetovanje je letos vodil ing. Janez Barborič, udeležilo pa se ga je približno 80 ljudi iz Raven na Koroškem, Jese- nic, Zenice, Iljaša, Skopja, Smedereva, Siska, Nikšiča, tjubije, štor in koksno ke- mijskega kombinata Lukovac. Takšna posvetovanja so po- stala že tradicionalna, letos pa je bilo v Celju prvič tako izredno veliko udeležencev — predstavnikov družbenopoli- tičnih organizacij, samouprav- nih organov in finančnih strokovnjakov. Z našimi besedami govoriš, z našimi srci čutiš, z na- šimi mislimi misliš. Živiš in deluješ za nas, ki smo tvoje ljudstvo in zato si ti naš! če ti želimo srečo, jo želimo sebi. In želimo ti jo s najbolj iskrenimi mislimi, iz srca in z najbolj prisrčno besedo. Mnogo smo skupaj doživeli, mnogo trpkega in žalost- nega, a vse bridkosti se sprevračajo v zadovoljstvo in bla- gostanje, ki ga iz dneva v dan občutimo bolj živo. V vsem dobrem je veliko tvoje dobrote in v vsem hudem je se več tvoje tolažbe in poguma. Kdo bi mogel v teh nekaj besedah povedati vse tisto, kar si storil za nas in Jugoslavijo! Zato zakličimo iz naših duš: še dolgo bodi z nami — naš! Izpolnite trenutke vašega oddiha s skodelico NA KRATKO DVE KOMEMORACIJI Celjski občinski odbor pro- stovoljcev — borcev za se- verno mejo 1918—1919 je dne 16. maja v Braslovčah obi- skal grob literata in narod- nega buditelja Srečka Pun- cerja, pred 48 leti padlega borca za slovensko Koroško. Pri žalni slovesnosti so sode- lovali celjski in braslovški člani društva ter šolski upra- vitelj E. Roessner in Lojze Kronovšek kot predstavnika krajevne skupnosti. Dne 19. maja pa je številna delegacija celjske organizaci- je koroških borcev iz let 1918 do 1919 počastila spomin v obrambi Koroške pred 48 le- ti padlega junaka Franja Mal- gaja s komemoracijo ob nje- govem grobu v Šentjurju pri Celju. Slovesnosti se je ude- ležila tudi šolska mladina šentjurške pionirske organiza- cije. M. R. CICIBANI ZA DAN MLADOSTI V torek, dva dni pred dne- vom mladosti, so cicibani celjskih varstveno vzgojnih ustanov pripravili izredno pri- srčno slovesnost. V veliki dvorani Narodnega doma so nastopili s celo vrsto glasbe- nih, telovadnih, ritmičnih točk, ki so navdušile tako naj- mlajše obiskovalce kot tudi njihove spremljevalce. Otroci so nas spet presenetili in reči moramo, da so se nadvse po- trudili. Seveda pa to velja tu- di za njihove prizadevne to- varišice. ŽIVA IZLOŽBENA OKNA Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja je prejšnji teden spet priredilo svojo žepno modno revijo, ali, kot jo imenujejo, »2iva izložbena okna«. Z njo so občinstvu želeli pokazati, kaj vse lahko kupijo v nji- hovih poslovalnicah za bliža- joče se poletne dni. Med šte- vilnimi modeli velja zlasti omeniti lepe obleke blejskega proizvajalca Vezenina, nekaj prikupnih kopalnih oblek, ki so kar tekmovale med seboj po originalnosti in — ceni. Pri tem so nedvomno zmaga- le kopalke pariškega modne- ga salona Nine Ricci, ki sta- nejo od 26 do 29 tisoč starih dinarjev. GOSTOVANJE KOMEDIJE V sredo, 31. tega meseca bo ob 20. uri v SLG Celje go- stovalo zagrebško mestno gledališče Komedija z delom Dama Foja Sedma božja zapo- ved: kradi malo manj. Delo je režiral Anton Marti, med igralci pa bosta nastopila tudi Sanda Langerholz in Vlado Krstulovic. To bo zad- nja predstava za vezani abo- nma in izven. Celje VEDNO VEČ AVTOMOBILOV V konjiški občini v zadnjih mesecih zelo hitro narašča število motornih vozil. V do- brih petih mesecih se je nji- hovo število povečalo za okrog 200. Med posameznimi vrstami avtomobilov je v zad- njem času zlasti veliko če- ških škod, poleg tega pa tu- di fičkov, volkswagnov in še nekaterih drugih znamk. Te- mu primerno narašča seveda tudi število voznikov motor- nih vozil, saj tudi domače av- tomoto društvo prireja vsako leto po več tečajev za nove voznike. Žalska konferenca ZK??? Vsebina občinske konference ZK v Žalcu ne more biti dejanski odraz dela komunistov na področju ob- čine, kajti če je prevladovala mlačnost in indiferent- nost delegatov, ki so jih osnovne organizacije izvolile, da začrtajo in sprejmejo smernice za bodoče delo, je lahko to komaj zadovoljiva ocena. Konferenca ni dala poglob- ljene in analitične ocene in smernic o dinamičnih premi- kih v gospodarstvu, družbe- ni in gospodarski reformi, re- soulciji, kot najosnovnejšemu dokumentu slovenskih komu- nistov, ne o vprašanjih na- daljnjega razvoja samouprav- nega sistema in ne o vpraša- njih etatizma in birokratizma, ki še živi, zatem o nacional- nih vprašanjih, ki so se v zadnjem času pojavljala in ne samo o reorganizaciji par- tije, je toliko bolj nerazum- ljivo, ker se tudi komunisti žalske občine s temi proble- mi verjetno srečujejo. Samokritičnost delegata, ki je kritično ocenil delo ko- munistov v žalski občini in poizkusil to opravičiti, da se komunisti še niso znašli, da se bore med starim in no- vim, je za konferenco pre- malo. Uvodni referat dosedanjega sekretarja Jožeta Cerjaka je konferenci nakazal določene probleme, o katerih bi naj razpravljali. Med te vsekakor sodijo gospodarske razmere v občini, tembolj, ker je v občini večino predelovalne industrije, ki uvaža surovine, medtem ko je letošnji izvoz v prvem tromesečju za 49 od- stotkov manjši od izvoza v istem obdobju lani, ko je predstavljal le eno tretjino celotne proizvodnje. Zatem dejstvo, da je število član- stva v ZK že šest let skoraj enako vpričo vse večje aktiv- nosti neoklerikalizma, da po- nekod osnovne organizacije ZK niso vključene v proces družbene in gospodarske re- forme, da se čuti pasivizaci- ja komunistov na terenu — probleme, ki jih navaja tudi resolucija, smo žal slišali še- le ob koncu ... »Kljub »razbijanju leda« za diskusijo bi konferenca obšla vse te probleme, če se le ne bi našlo deset delega- tov, ki so načeli in osvetlili konkretne probleme, s kate- rimi se komunisti v žalski občini srečujejo. Med te vse- kakor sodi razprava I. Debe- laka, ki je načel vprašanje sprejemov v ZK in delo ko- munistov v kolektivih, Vid- marjeva razprava o javnosti dela v ZK, kritična ocena R. Cilenška, ko je razčlenjeval nacionalne in mednacionalne odnose, o katerih komunisti malo, če sploh razpravljajo in pa razprava prosvetne de- lavke z žalske osnovne šole, ki je nakazala vzroke za idej- ne odklone mladih, ki so po njenem mnenju v preobreme- njenosti prosvetnih delavcev, predvsem pa v nezadostni materialni opremi šolstva. Konference se je poleg čla- na CK ZKS Toneta Skoka, udeležil tudi Zvone Dragan org. sekretar občinskega ko- miteja ZK v Celju ter delega- cija komunistov in sekretar občinskega komiteja ZK iz Bačke Topole. J. SEVER „Sinalco" iz Celja Vodstvo celjskega obrata »Mleko« KK Žalec se je pravočasno pomujalo za no- vost — novo vrsto renomi- rane zahodnonemške osve- žujoče pijače »Sinalco« in »Sinalco kola«. Ta teden bo »Sinalco« že na slovenskem tržišču, s čimer bo odstranje- na znatna vrzel v potrošnji brezalkoholnih pijač. Pijači »Sinalco« in »Sinalco kola« sta znani po vsej Evropi: prva je izdelana iz naravnega koncentrata pomaranče, li- mone in mandarine, druga pa iz umetnega dodatka Pri izbiri in odločitvi tipa pijače je bila tudi za naše razmere odločilna okoliščina, da pijačo poznajo in pijejo po vsej Evropi. To je zani- mivo tudi s turističnega vi- dika, saj je prav v polet- nem času, torej v turistični sezoni potrošnja osvežujo- čih pijač največja. Licenco, surovine in embalažo je KK Žalec kupil z lastnimi sred- stvi, prav tako polnilno li- nijo in uredil poseben izvodni obrat v ta nar^ Pri »Mleku« so se 2a ^ proizvodnjo pripravljali 3 leto. Za začetek namerava*^ pripravljati in polniti oba t »Sinalco« osvežujočih nr v dveh izmenah, sicer pa vj polnilnica s svojo zmogijjJ0 stjo zadostila potrebam Sloveniji, za katere področ' je »Mleko« tudi dobilo ^J6 cesijo razpečavanja. p0 J?' bližnih računih bo zmog] polnilnica pripraviti dnevi* več kot 40.000 stekleničk. Za potrošnike bo nem^. zanimivo, da bosta obe oqv« žujoči pijači v ceni dostop nejši od »Pepsi cole«, ki £ za Slovenijo predraga zarajf visokih prevoznih stroški ugotovili, da so od plani- ranja povprečja odskočile jamo nekatere. To velja zlasti ja brezplačne zdravniške pre- vede (zanje so porabili več jjot 40 odstotkov celoletnega jneska), pa tudi izdatki ja zdravila, zobozdravstvene usluge in podobno. Ugotavlja- mo torej, da struktura naj- višjih izdatkov v skladu Nravstvenega zavarovanja kmetov ni bistveno drugačna od sklada zavarovanja delav- cev. Izdatki za zdravila so pač narasli tu in tam pred- vsem zaradi višjih cen in uvedbe nekaterih dragih zdra- vil. K temu pa so svoje pri- spevale tudi lekarne, saj so ne glede na višjo ceno obdr- žale enako maržo in je očit- no, da bodo tako ustvarile višji dohodek tudi tudi ob nespremenjenem obsegu pro- daje. Skupaj je bilo izdatkov v prvem tromesečju dva mili- jona 336 tisoč novih dinarjev, dohodkov pa dva milijona 66 tisoč. V odstotkih to pomeni, da je sklad za zdravstveno zavarovanje kmetov zaključil prvo tromesečje letošnjega leta v dohodkih s 26 odstotki letnega plana, Y izdatkih pa z '29,5 odstotka. Na zadnjem zasedanju skupščine komunalne skup- nosti zavarovanja kmetov pa so sprejeli tudi sklep o uved- bi izrednega prispevka. Gre za problem, o katerem so člani skupščine že velikokrat govorili. V skladu zdravstve- nega zavarovanja kmetov je namreč v obdobju pred le- tom 1966 nastal dokajšen pri- manjkljaj, ki ga še niso iz- ravnali. Zato je sklad ne- likviden, kar povzroča vrsto težav. Primanjkljaj, o kate- rem govorimo, pa ni majhen. Gre za 614 tisoč 671 novih dinarjev. Člani skupščine so 1 upravičenim oklevanjem sprejeli odločitev o uvedbi izrednega prispevka, saj je !e-ta dokajšnja obremenitev, zlasti če upoštevamo, da pri- spevek, ki ga kmetje plaču- jejo za zdravstveno zavarova- nje že zdaj, ni majhen. To- da ko so izkoristili vse mož- nosti, da bi primanjkljaj čim- bolj zmanjšali, so morali po- seči še po zadnjem — izred- nem prispevku, ki ga bodo kmetje iz brežiške, celjske, mozirsike, sevniške, konjiške, šentjurske, šmarske in žal- ske občine plačali kot en in pol odstotka od letošnjega katastrskega dohodka, kmet- je iz laške in sevniške občine pa v odstotku 0,5. čeprav bi bilo precej nerealno, če bi pričakovali stoodstotno izter- javo. pa se bo potem, ko bo denar začel pritekati, stanje v skladu bistveno izboljšalo. Ne bi bilo prav, če ne bi omenili izredno tehtnih be- sed članov skupščine, ki so odločno povedali, da družba kmetom nalaga prevelike ob- veznosti. Treba bi bilo upo- števati, so dejali, da je refor- ma zajela tudi kmetijstvo in z njim vred prav tako zaseb- ne kmetijske proizvajalce. Kmet ima cel kup dajatev, ki so iz dneva v dan večje, tako da še vedno nikjer ne vidijo tiste perspektive v kmetijstvu, o kateri toliko govorimo. Zato bi bilo prav, če bi o položaju kmeta v sedanjem obdobju kdaj raz- pravljale tudi občinske skup- ščine, kajti že nekajkrat se je zgodilo, da so o kmetijstvu govorili tako, kot da bi pri nas sploh ne bilo več privat- nih kmetijskih proizvajalcev če torej ocenjujemo seda nje stanje v skladu zdrav- stvenega zavarovanja kmetov in če se moremo zanesti na podatke iz prejšnjih let, po- tem lahko pričakujemo, da bo sklad zaključil leto ob vsaj kolikor tolikšni skladno- sti dohodkov in izdatkov. Tembolj. ker bodo člani skupščine prav gotovo z vse- mi silami poskušali vplivati na znižanje izdatkov. Povsem očitno je, da se kmetje za svoj sklad veliko boli bojijo kot delavc; T T? Od Trebč do Križan vrha Občani v Zgornjih Trebčah pri Bistrici ob Sotli so začeli graditi cesto, ki bo povezova- la preko Vojnega vrha ta za- selek s Križan vrhom. Prebi- valci teh zaselkov na Kozjan- skem preurejujejo nekdanje vaške kolovoze, ki so komaj služili za volovske vprege, v sodobne ceste. Zgornje Trebče obsegajo de- vetdeset gospodinjstev. Obča- ni, nekateri so delali tudi po ves mesec, so sami zbrali sredstva in s prostovoljnim delom opravili večino del. Manjka jim le za povračilo stroškov pri prevozu gramo- za, kar bo prispevala krajev- na skupnost v Bistrici ob Sotli. -ez Po štajerskih cestah je furati fajn . . . Da bi rešili star tip avtomobila in stare štajerske ceste, predlagamo novi tip volksvagna, ki bi se obnesel celo na hitrih cestah. GRENKA RESNICA, KI BI JI NAJ BOTROVALA REFORMA Košček vsakdanjega kruha Zgornje savinjsko prebival- stvo preveva dvoje želja: da bi se po asfaltu m cestah, za katere sami prispevajo debel dinar, vozilo mnogo domači- nov na delo, m da bi se po teh istih cestah pripeljalo čimveč turistov. In tako ostajajo le želje poleg slabokrvnih kolon, ki se pretakajo po tem asfaltu in cestah v idilični dolini. Slovenci smo upravičeno ponosni, da smo delaven na- rod. Ponosni smo tudi na na- šo skromnost v željah, ki le redkokdaj prerastejo okvire realnih možnosti. Marsikdo je v nedavni zgodovini to iz- koristil, zdaj pa kaže, da tu- di sami moramo včasih ubra- ti te strune. Zaradi objektiv- nih in subjektivnih vzro- kov . . Zaradi fraz, s kateri- mi smo si gradili politične kariere, zaradi fraz, s kateri- mi smo meglili in zamegljevali dejansKt možnosti. Zaradi dejanske demagogije v času, ko smo tako radi kazali s prstom na kogarkoli, ki je upravičeno podvomil v fraze. V Zgornje Savinjski dolini, v mozirski občini ni bilo ni- koli razen lesne — dobro razvite industrije. Niti prede- lovalne niti obrti, ki bi pre- segla potrebe večjega kraja. Možje v nekdanjih okrajih in v sedanji občini so se tru- dili, da bi primamili kakšne-, ga »boljšega« partnerja s po- sameznim proizvodnim obra- tom ter tako vsadili vsaj ne xaj industrije v ta, od pla- nerjev pozabljen kraj Nego- tovi svoje lastne sposobnosti pa so nekatere manjše pro- izvodne enote priključevali ali preobraževali. Sem sodita usnjarska obrata v Rečici in Titanov obrat na Ljubnem. Dva od teh obratov sta že razformirana. Več deset ljudi je ostalo brez dela. Ta števil- ka ne bi bila nikakor vsiljiva, če ne bi to bilo področje brez večjih možnosti zaposlovanja v drugih panogah. Tako pa je iz rečiškega obrata ostalo mnogo nezaposlenih, prav ta- so pa tudi na Ljubnem. Res- da ljubenski obrat ni nikoli dosegel tolikšnega števila za- poslenih kot so predvide- vali (270), kljub temu pa tudi 70 zaposlenih nekaj pomeni. Toliko je bilo namreč zapo- slenih ob začetku hiranja, ki ga niso mogle zajeziti niti delegacije na relaciji Mozirje — Kamnik, od sindikalne ravni pa do posredovanja sa- mega predsednika občinske skupščine. Ostali, ki so primorani delati, saj nimajo drugih možnosti za preživljanje, se vozijo že poldrugi mesec v Kamnik. Kljub temu, da si niso delali utvar o zaslužku, 90 jih zadnji mesečni pre- jemki osupnili. Gena, Marija, Francka, Betka s Savinjskega vrha, Marija, Berta, Štefka, Fanika, Neža, Ančka, Reza Majda, Marjanca, Olga in še nekatere z Ljubnega ter Ma- rije in Olga iz Luč dobe namreč za svoje delo le okrog 35 tisoč starih dinar- jev. To ni vsota, ki bi spro- žila vik in krik, če pa k te- mu dodamo, da morajo same plačati prevoz in da jim po odbitku članarine ostane okrog 15 tisoč Sdin (ena je morala še štiri tisočake vrniti, ker ima posojilo), da gredo od doma ob pol dvanajstih in še prej in se vračajo po polnoči, pa lahko le bežno dojamemo vrednost njihove- ga zaslužka. »Nekako moraš živeti,« pravijo patetično te delavke. To ni najhuje. Huje je tisti Damoklov meč, ki visi nad njimi v obliki groženj: »Ko- mur ni prav, tu so knjiži- ce ...« Kljub temu so v to- rek nekateri stavkali. Sami se zavedajo, da si s tem niso izboljšali ekonomskega polo- žaja, vendar so na ta drasti- čen način poskusili opozoriti nase »Bili smo na občini, prosili smo sindikat, vodstvo podjet- ja, pa ne pomaga. Vsi nas odpravljajo z enim stavkom: TOVARIŠI, TO JE REFOR- MA,« se pritožujejo žene. »Ali smo me krive, če je vodstvo zanič? Naj zato me plačuje- mo, če drugi ne znajo gospo- dariti? Kdo pa je prišel na Ljubno in rekel v nekdanji mizarski delavnici: TO BO VELIK OBRAT, in so nas začeli snubiti. Hvala bogu, dela je bilo, toda 35 tisoč na Ljubnem je nekaj drugega kot 15 m še manj tisoč v Kamniku po dvanajstih urah ..« Njihova vprašanja ostaja- jo brez odgovora ali pa: KOMUR NI PRAV ... In tako vztrajajo v upanju na boljše. Morajo, ker jih čakajo doma nepreskrbljeni člani družine, ker imajo vsaj socialno, pa še za pokojnino se šteje. . Ob tem pa se upravičeno vsiljuje vpr?'anje ali bi do tega prišlo, če bi vodstvo Titana upoštevalo ali sploh vi- delo realne razvojne možno- sti, ki bi temeljile na pamet- ni ekonomiki, upoštevajoč družbene in gospodarske pro- cese. To tembolj, ker bi bili že takrat lahko slutili, da bo ekonomska zakonitost ponud- be in povpraševanja trčila tu- di ob njihove izdelke. J. SEVER NA KRATKO BAZEN V TRBIŽU Ljubenski gasilci leto s po- žari na srečo še niso imeli veliko dela, tako da se v le- po urejenem gasilskem do- mu že dolgo niso pripravlja- li za večjo akcijo. Gasilsko društvo ima 65 članov, od tega 37 operativcev, vodi pa ga predsednik JOŽE BRU- NET. Odločili so se, da bodo le- tos zgradili manjši bazen v Trbižu, ki bi ga uporabljali v primeru požara. To jim bo vsekakor uspelo, saj tudi nji- hovi rezultati v zadnjih šti- rih letih kažejo veliko pri- zadevnost. Tako so si z last- nimi sredstvi kupili motor- mobil, za katerega je prispe- vala še 2 milijona SD ob- no brizgalno in gasilski avto- činska gasilska zveza. PRIZADEVNI LUČANI Na poti v Logarsko dolino se potnik rad zaustavi v maj- hnem naselju Luče — zara- di prijaznih in prizadevnih ljudi. Predvsem prizadevnih. Dosedaj so s prostovoljnimi akcijami uredili dva TV pre- tvornika in elektrificirali svoj kraj. Lani so z lastnimi sredstvi — samoprispevek — kupili avtobus za prevoz šolskih otrok, letos pa pripravljajo izgradnjo kanalizacije. Zanjo že imajo pripravljen milijon starih dinarjev, vendar boža potreben material premalo. Ko bodo končali s to akci- jo, bodo pričeli z nabira- njem sredstev za nakup mr- liškega voza. OBNOVA POKOPALIŠČA Pokopališče na Ljubnem je bilo nekaj časa kamen spo- tike med ljudmi, saj ni bi- lo urejeno. Spomenike so po- stavljali brez vsake načrtno- sti. Lani pa so pričeli poko- pališče preurejati, za kar so sredstva zbrali občani sami. Odločili so se, da bodo letos dokončali spodnjo stran, pri- hodnje leto pa še zgornjo, kjer je otroško pokopališče. NOVA TRGOVINA V LJUBNEM Ljubno v Zgornji Savinjski dolini veliko pričakuje od turizma. Poleg znanih flosar- skih balov je tu še prijetna okolica, hotel in možnosti za izlete. Naloga, ki so si jo ob- čani zastavili že pred časom, je ureditev trga, da bo res podoben trgu. Ljubno bo kmalu dobilo še novo stavbo — trgovino s sadjem in zele- njavo, ki jo prebivalci težko pričakujejo. Trgovino v Ljubnem bo uredil Agropro- met iz Šempetra. Z dogradit- vijo te stavbe bo trg dokonč- no urejen. TEDNIK, 25. MAJA 1967 3 NA KRATKO VELIKO DOBRE VOLJE Občani črešnjevca in Kri- žan vrha pri Bistrici ob So- tli grade cesto, ki bo pove- zovala obe naselji z glavno cesto v Trebčah. Cesta bo dolga nekaj več kot 3 kilo- metre, sredstva pa so prispe- vali v glavnem občani sami, razen 200 tisoč starih dinar- jev, ki jih je prispevalo gozd- no gospodarstvo. SPREJEM MLADINE V ZM Mladinski aktiv v Pristavi bo za dan mladosti sprejel v zvezo mladih 20 učen- cev. Sprejeti bodo na sveča- nosti ob tabornem ognju v Sodni vasi. Učenci in mla- dina iz Pristave bodo pripra- vili krajši kulturni program. GRADIJO VODOVOD V zaselku Kamenče in Gli- nje grade občani vodovod, ki bo oskrboval z zdravo in pitno vodo 34 gospodinjstev. Sredstva za gradnjo so obča- ni zbrali sami, 800 tisoč S din pa je prispeval tudi žal- ski kmetijski kombinat. UREDITEV POTOKA V Zgornjih Gorčah pri Bra- slovčah so občani že vrsto let s prostovoljnim delom reševali vrsto problemov. Tu- di letos so začeli z delom pri urejevanju potoka, ki ob nalivih poplavlja, in pa z ure- ditvijo poti, ki bi povezova- la to naselje z braslovškim jezerom. Zaradi pomanjkanja denarja so prosili krajev- no skupnost v Braslovčah, da bi jim dodelili sredstva za plačilo prevozov. VARNOSTNA OGRAJA Občani Novih Pariželj, na- selja v Polzeli, bi radi zgra- dili varnostno ograjo prti mo- stu preko Savinje. Tik ob mo- stu je namreč cesta speljana ob desnem bregu Savinje, pa je nevamo&t, da bi kdo zdiiknil v Savinjo. UREDITEV KANALIZACIJE Vaščand Rakovlja, vasi pri Braslovčah so prispevali 25 tisoč S din na gospodinjstvo za ureditev kanalizacije. Sred- stva so že zbrali. Z deli bodo začeli v prihodnjih dneh. UREJANJE PLOČNIKOV V teh dneh so v Braslov- čah začeli urejati pločnike, ki so bili poškodovani pri asfaltiranju ceste skozi trg. Krajevna skupnost je prispe- vala cement in gramoz, osta- lo pa bodo opravili prebival- ci s prostovoljnim delom. Ta dela in pa ureditev fasad — sodijo že v priprave za ob- činski praznik. V MEDNARODNEM TURISTIČNEM LETU Braslovško jezero je zad- nja leta postalo znan in pri- ljubljen kraj za nedeljske iz- lete. Ker pot do njega vo- di skozi trg Braslovče, so prebivalci naselje primerno uredili ter se potrudili, da nudi turistu čimlepši vtis. Na zadnjem zboru volilcev v Braslovčah pa so sklenili, da bodo primerno uredili tudi vse okoliške vasi, saj bo tu- rista vodila pot od jezera tu- di k najbližnji ali drugim vasem. Za vse to so se odlo- čili, ker so tudi sami hoteli čimveč prispevati k medna- rodnemu turističnemu letu. SPREHOD PO STAREM PISKRU — OD ROČAJA DO ROČAJA ŽIvI|0iije nI predpis ® Kaj je pokazalo devet let samouprave v Starem Piskru ® Uspehi so večji, če ni okrnjeno človeško dostojanstvo % Rehabilitacijo ne pogojuje škripanje ključavnic, temveč zaupanje vase in vrednost samega sebe. V življenju sem dvakrat poslušal zvenket ključev, ki so me prisiljevaili, da sem bil to stran svobode. Pa čeprav je bilo to le za kratek čas, vse- eno nimaš prelepih občut- kov. Mnogo sem slišal in bral o življenju v zaporih. Dva sem videl: kazensko po- boljševalna dcim v Mariboru in Stari pisker. Oba sta pri- šla v tisti del zgodovine, ki ti povzroči srh po telesu, ko zaslišiš^ime. Ko sem danes zrl v ključ, ki se je zavrtel za nami in se po nekaj metrih znašel znova na soncu, res, da ga je bilo le za dobro prgišče, vsenaokrog so bili zidovi, mi je malo odleglo ... Ne vprašaj me bralec, kaj mi je ostalo od vseh vtisov iz sedanjega Starega piskra v spominu. Morda to, da je notri skupina zapornikov, ki dela v komisiji za lepo ve- denje ... čudno zveni, pa je vendar- le res. Kakor je tudi res, da je ta komisija ena izmed več komisij, ki jo tvorijo zapor- niki. Vodstvo sedanjih ob- činskih zaporov je namreč pred devetimi leti na svojo odgovornost vneslo nekaj, za tisto obdobje revolucionar- nih prijemov: zaporniško sa- moupravljanje. Upravnik Jože Kosmatinec nam je sicer že pred obho- dom celotnega objekta, razen tistega dela, kjer obtoženci razmišljajo o deliktu pred obsodbo, povedal nekaj stva- ri, ki so spremenile doseda- nja pojmovanja o življenju v zaporu. »Rehabilitacijo ne pogo- juje samo škripanje ključav- nic z omejitvijo prostosti, temveč zaupanje vase vsake- ga, ki je obsojen, da biiva tu. Praksa kaže, da so uspe- hi večji, če ni okrnjeno člo- veško dostojanstvo. Poglejte primere: k nam prihajajo ljudje, ki so se težko znašli v družbi, ki ne dohajajo tempa življenja. Tu so posta- li najboljši, vredni zaupa- nja. Imamo pa nekaj ljudi, ki se vedno znova vračajo, ker niso sposobni živeti brez kontrole. Toda ti so redki.« V predalu hranijo pisma, ko se nekdanji od družbe ob- sojeni ljudje zahvaljujejo vod- stvu zaporov, ker so jim omogočili, da so prav tu (!) »našli samega sebe«, življe- nje je pač tako, ljudje se eni bolj, drugi težje prilagajamo življenjskim normam, človek bi verjel, da so imeli ob ome- jitvi čas (vendar že nekoliko pozno) razčiščevati sami s sa- bo in družbo o stvareh, ki so jih pritisnile ob zid. V Starem piskru oziroma sedanjih občinskih zaporih je ves sistem grajen na lastni odgovornosti 'in samoupravi. Na delu Vsi so že nekaj dni po prihodu vključeni v delo. Srečaš jih ob brusilnih stro- jih, za mizarsko mizo ali strugarskim strojem. Vsak po svoji sposobnosti in možno- sti. Imajo svojo gospodar- sko komisijo, da to ni le forma priča dejstvo, da so v teh prostorih proizvedli veči- del opreme za rekonstrukci- jo prostorov, ki danes pred- stavljajo vsekakor nekaj dru- gega kot pa klasiično predsta- vo zaporov — od kuhinje do prostora za bivanje, kultur- no udejstvovanje ali počitek. Zatem komisija za red in čistočo, katere delo se odra- ža na vsakem koraku. V vseh prostorih namreč odse- va neverjeten red in čistoča. Komisijo za lepo vedenje ... V nekem oddelku sem sre- čal več mladih, premladih ljudi, ki so v svoji rosni mladosti ugriznili v kislo ja- bolko s svojim junaštvom na cesti s tujim avtomobi- lom ali kako drugače na še bolj človeka nevreden na- čin. Mlad, visokorasel fant mi je z enim stavkom pove- dal kako je zašel sem: »Veselila me je tehnika, sam sem pa bil preživahen, nič se mi ni zdelo nemogo- če. ..« Drugi, ki je pired nekaj meseci še stružil avtomobil- ske dele, v Mariboru, tudi tu struži... »Avtomobile smo zmikali, nekaj smo jih tudi razbili...« To je dejal tako neprizadeto, kot da je po- hodil dinar na cesti. Govoril je zviška in redkobesedno. Imel sem občutek, da je kljub svojim sedemnajstim letom spregledal nekaj, če- mur se je njegova mati vse življenje udinjala — pošteno- sti. Srečal sem tudi tiste, ki so ob srečanju umaknili po- gled, verjetno iz bojazni, da nismo dojeli njihove krivde. Skupaj žive in skupaj ustvar- jajo. Komaj diplomirani in- ženir, ki je v neizpetem slav- ju ob diplomi z avtomobi- lom pretrgal nit življenja so- državljanu dela s človekom, ki ga verjetno ob drugi pri- ložnosti ne bi srečal... Nek- danji zmikavt dela z ramo ob rami s človekom, ki je s pestjo branil pravico, oba, vsak po svoje se rehabiliti- rata. Malo je povratnikov. Ena, ki je tu med najde- lavnejšimi, se po določenem času vrača. Ne more se znaj- ti, pa čeprav ima možnost, volje ji primanjkuje, kljub temu, da je že sama mati... Tako smo šli, od vrat do vrat, od kljuke do kij vike, iz prostora v prostor. Srečeva- li smo ljudi katerim na uli- ci ne bi prisodil, da jih bom srečal kdaj bu, na tej strani svobode. Pomočnik upravni- ka nam je povedal, da vod- stvo zapora že nekaj let uspe- va vzpostavljati stike s pod- jetji, ki sprejemajo tudi pomoči najbolj potrebne, g je med temi ni nobenga J}' vratnika. Ta vez, ki poi^ nekaj več kot samo ^ vodstva je tembolj drago?3 na, ker pomeni za marsife6' ga tisti korak, ko prestop nazaj v družbo v resnici r!y stvo, boleče rojstvo, ker ^ vrača v življenje z občutkom krivde, pa čeprav jo je pjT čal. Kljub temu so nam p^ vedati, da se marsikaj podjetje otepa teh, vcas* proti svoji volji krivih, toda teh je manj, kajti za marš;, katerega so poskrbeli, da je začel živeti človeku dostojn0 življenje. To je pa največ, to je tisto za kar so ti in p^ dobni domovi. Zdi se mi pa da je teh več ravno iz tega in podobnih domov kjer de. la človek s človekom br^ klenih paragrafov. Zato je tu. di več milijonska investicija tembolj opravičena. J. Sever Vodstvo občinskega zapora v razgovoru z novinarji (Foto: J. Sever) Naš poklic je dvakrat težak Jože Benčan Z visoko zavihanimi rokavi je vrtel grebljice in poravna- val oglje. Tokrat je bil pred- sednik sindikalne podružnice, pripravljalec čevapčičev in točaj. »Zdaj, ko sem ostarel, me nič več ne moti,« je dejal in si obrisal oči, v katere je dim nagnal solze. »Prej, ko sem bil mlad, ta- krat da. Nisem imel prostih ne noči ne sobot ne nedelj in praznikov. To je bil tudi vzrok, da je v milico priha- jalo le malo mladih.« JOŽE BENČAN je že 22 let uslužbenec milice. Rojen je bil pred 43 leti v Strmcu pri Postojni. Pred štiriindvaj- setimi leti so ga predajali pazniki italijanskih zaporov drug drugemu. Ko se je ta- krat razsulo, so ga spustili, povezal se je z osvobodilnim gibanjem. Pri nekem napadu so ga ujeli, skupaj z dvema bratoma se je znašel v Da- chau... Takoj po vrnitvi je vstopil v narodno zaščito v Postoj- ni. Bil premeščen v Maribor, zatem v Ljubljano dn konč- no v Celje, kjer je še danes. Jože Benčan je znanec z uli- ce. Srečaš ga na križi- šču pred pošto, ko usmerja promet, najdeš ga na posta- ji, ko pomaga reševtti pro- bleme s sprevodniki in ne- zaželenimi potniki... »Veš, ta naš poklic je dva- krat težak, če si strog, te občani gledajo po strani, če si blag — pa nadrejeni.« Počasi je obračal čevapči- de, da se ne bi zapekli.*Pri- hajali so prvi »gostje« kole- gi, tovariši. Bilo je namreč ob prazniku, njihovem praz- niku, ki so ga poživeli s pik- nikom in tekmovanji. »So ljudje, ki priznajo, da so storili prekršek, mnogo jih pa je, ki ti tega za mile- ga boga ne bi priznali.« — Občani trde, da ste mi- ličniki prestrogi. Je to res? »Poslušaj, pri vsakem delu grešimo. Nihče ni nezmotljiv. Od nas zahtevajo, da smo psihologi, tolažniki, mehaniki, družinski pomirjevalci, da moramo biti vedno razpolože- ni, predvsem pa, da bi mo- rali požreti vse, kar komu pade v glavo. Mi bi morali biti v večini primerov krivi za. dejavnost drugih. Poglej najnovejši primer. Soproga ne- kega občana je sama s si- nom trikrat prišla prosit za pomoč nas, ker je bil mož pijan in je razbijal. Trikrat je moj tovariš šel tja. Tret- jič so moža s silo odpeljali do iztreznitve v zapor. Da- nes ima tožbo na sodišču, ker je baje ta moj tovariš, ki ga poznamo že leta in le- leta kot izredno mirne- ga, premdmega in milega člo- veka — udaril z gumijevko njenega moža po očesu... Razumeš?! v teh 22 letih, kar sem miličnik, sem doživel marsikaj, zato me tudi mar- sikaj več ne čudi!« Kolikokrat se mi je zgodi- lo, da mi je kakšen ob ka- znovanju navrgel: na, da boš imel za firklc vina ... Kar sem prd milici, nisem še ni- koli dobil, niti ne vem, da bi kdo drug dobil, en sam dinar zato, ker sem jih toli- ko in toliko kaznoval. 1950. leta sem imel eno uni- formo in ene čevlje. Pri čev- ljarju sem sedel in čakal, da mi jih je popravil. Pa nisem nikoli tožil.« Oblekel si je suknjič in se prelevil v višjega vodnika rd- lice. Popoldne sem ga srečal pred železniško postajo, tam. kjer je del njegovega delov- nega mesta. J- & Nevaren vlomilec Peter Oižič je že star znanec sodišč, saj je bil že petkrat kazno- van. Star je šestintrideset let, po poklicu pa je kamnosek, vendar brez zaposlitev. Za štiri vlomne ta eno navadno tatvino je bil tokrat obsojen na dve leti in dva meseca zapora. Maja 1966 je vlomil v stanovanje Vinka Siršeta v Šempetru 66 a. V stanovanje je vlomil tako, da je odrinil vhodna vrata, ki so, sicer zaklenjena, pod težo popustila. Ci- žič je iz stanovanja odnesel moško obleko, suknjič, volneno jopico in pet kravat. Vrednost vseh ukra- denih predmetov znaša 1200 novih dinarjev. 21. junija 1966 je Francu Radi- šku lz Žalca 26 odnesel iz stanova- nja dve moški obleki, dve potoval- ki, plašč, dvoje hlač, moške čevlje, nogavice in bundo ter mu s tem povzročil za 2200 novih dinarjev škode. V stanovanje je obtoženi prišel tako, da je razbil okensko šipo in se splazil v notranjost. V noči od 2. na 3. februar 1966 je Engelbertu Vizjaku iz Vrbja 47 ukradel bundo, dežni plašč, dve rjuhi, gojzerice, kovček, moško obleko, dva suknjiča, prevleko za odejo in še nekaj drugih predme- tov. Tudi v to stanovanje je prišel tako, da je razbil šipo na oknu ta se potem splazil v hišo. 11. julija 1966 je oškodoval Ama- lijo žiTovnak iz Zgornjih Roj za 1015 novih dinarjev, ko ji je ukra- del več oblek in drugih predmetov. 5 novembra 1966 je pred kinom Partizan v Žalcu ukradel moped, vreden 1300 novih dinarjev, last Mirana Albrehta. V Žalcu je obtoženi Peter Cižič ukradel pred tem Še dva mopeda, za kar ga je občinsko sodišče v Žalcu obsodilo na sedem mesecev zapora, to kazen pa je ob izreku upoštevalo tudi Okrožno sodišče v Celju oziroma tričlanski senat pod predsedstvom sodnika Vekoslava Tanka, pred katerim se je obtoženi tokrat zagovarjal. Obtoženec je sprva zanikal, da bi storil našteta kazniva dejanja, kasneje pa je pod težo dokazov le klonil ta priznal. Na kraju storjenih kaznivih dejanj so namreč našli prstne odtise, za katere je kasneje ekspertiza poka- zala, da so obtoženčevi. Ker so pri njegovih sorodnikih našli nekaj ukradenih predmetov, so ga usluž- benci javne varnosti prijeli in ga zadržali v preiskovalnem zaporu. Sedaj bo imel obtoženi dovolj časa, da bo premišljeval o svojih nepo- štenih dejanjih ta bo morda po dolgem času le ugotovil, da vlomi, tatvine ta druga kazniva dejanja vodijo le v zapor. Nikoli več ne bom kradel je istega dne pred istim senatom Okrožnega sodišča v Celju izjavil sedemindvajsetletni Ferdinand Meh, kmetijski delavec brez zaposlitve, potem ko se je znašel na zatožni klopi zaradi tatvine 800 novih di- narjev. Zanimivo Je, da podobno izjav- ljajo mnogi obtoženci, vendar šele potem, ko so že v rokah pravice. Potem prosijo sodnike, da bi Jim kazen odpustiti, češ da bodo vso škodo povrnili ta da ne bodo ni- kdar več storili kaznivega dejanja- Na tisto, kar so že storili, pa T trenutku pozabijo. Omenjeno vsoto denarja je obto- ženi ukradel Mariji Dobelšek j* Raven pri Šoštanju. Tam je več- krat delal, zato ga Je oškodovan® poznala in mu j« zaupala. PoV®" dala mu je tudi, da ima denaJj Nekega dne se je namreč obtoženi Meh napil, vlomil v omaro v sta- novanju Dobelškove ta lz knjig® med perilom, kjer je imela shr* njen denar, vzel osemdeset tis£ čakov. Denar je skril doma, ven®* ga je kasneje Izročil miličnikom- ki so ga vrnili oškodovanki. Za storjeno kaznivo dejanje 1® bil kaznovan na šest mesecev » pora, kazen pa mu Je sodišče : tožilo za eno leto s pogojem, tem času ne bo storil novega ** tnivega dejanja. y TEDNIK, 25. MAJA 1967 4 MALA ANKETA Pred praznikom Trbovelj ysako leto 1. junija praznuje občina Trbovlje svoj 0raznik. Takšni prazniki so si vedno precej po- dobni, vendar se vselej dogodi marsikaj od praz- nika do praznika. Zato smo povprašali Trbovelj- ske, kaj bi nam povedali ob letošnjem občinskem prazniku? STANE ŠUŠTAR, direktor de- lavske univerze: Razveseljivo je, da zdaj dokončujejo ureditev vo- dovoda, hitro napreduje tudi gradnja nove termoelektrarne, kljub težavam v občinskem pro- računu je za šolstvo, zdravstvo in kulturo namenjenega več de- narja, vendar še vedno ni pra- vega zanimanja za izobraževa- nje. Če pogledamo celoto, so se Trbovlje od leta 1924 do danes občutno spremenile, a še vedno so mesto rudarjev. SILVA KOLANDER, gospodi- nja: Trboveljske trgovine niso vedno najbolje založene, do dru- gih krajev pa imamo slabe zve- ze. Potrebovali bi kakšno cesto, bodisi v Celje ali v Ljubljano. Letos bodo razne prireditve, a mi bomo že na dopustu. Ne vem sicer dosti, a menim, da je le- tos v podjetjih bolj slabo, še najbolje gre v cementarni. Sicer v Trbovljah dosti gradimo, veli- ko je novega, toda vsega naen- krat vseeno ne zmoremo LUDVIK STRGARŠEK, rudar: V Trbovljah precej podiramo, potem pa spet zidamo, toda z gradnjo gre bolj počasi, četudi gre. Stanovanj je vsako leto več Zdaj bo kmalu urejen nov vodo- vod, ki ga napeljujejo že v me- stu. Toda nujno bi potrebovali še urejeno cesto. Med vsemi predlogi se navdušujem za za- savsko cesto proti Ljubljani, če- tudi bi ne bilo odveč, kolikor bi uredili tudi vse drugo, kar ie v zamislih JELKA VLCEK, »Elit«: V na- šem majhnem kolektivu se moč- no trudimo, četudi ^mamo šte- vilne težave, predvsem kadrov- skega značaja. Dosti delujem v mladinski organizaciji. Mladina v Trbovljah se rada navduši za marsikaj, a potem pogosto oma- ga pred samo rešitvijo. Kljub temu smo v marsičem , uspeli Med zadnjimi uspehi lahko ome- nim srečanje z borci na čebinab in Vrheh, pripravljamo pa se še na proslavo tridesetletnice SKOJ JELKO POTOČAN, učitelj: V Trbovljah vse prepogosto spre- minjamo načrte in če bi upora bili denar, ki smo ga dali za na- črtovanje, za komunalno ureja- nje, bi bilo že marsikaj nareje- no. Zdaj bomo imeli sicer vo- dovod, potem bomo lahko ure- dili tudi ceste in tako d^lje. Predvsem pa bi rad poudaril, da je v zadnjem obdobju zelo zaži- velo mladinsko športno in kultur- no delo, četudi je malo ljubitelj- skih mladinskih voditeljev. V Trbovljah so v zadnjih letih zgradili precej novih stano- vanj. Samo med leti 1961 do 1966 so jih zgradili 661 (538 v družbenem in 123 v zasebnem sektorju). Za gradnjo teh stanovanj so uporabili blizu 45 milijonov novih dinarjev. Za obdobje 1967—1970 predvidevajo še 710 novih stanovanj s skupno površino 40 tisoč kvadratnih metrov, za kar bodo predvidoma potrebovali 55 milijonov novih dinarjev. Na ■sliki stolpnica v Trbovljah z 72 stanovanji Turistično društvo v Hrastniku in celjsko avtoturistično podjetje Izletnik sta v Hrastniku zgradila paviljon, ki bo hkrati ekspozitura celjskega Izletnika in avtobusno postaja- lišče. Paviljon še ni povsem urejen, a vendar ga občani že s pridgm uporabljajo Dan mladosti v Zagorju Letošnji dan mladosti so v Zagorju praznovali z dalj- šim programom, že 14. maja je organiziral mladinski od- sek planinskega društva orien- tacijski pohod, približno hkrati so zaključili tudi s športnimi tekmovanji v na- miznem tenisu, šahu, nogo- metu in rokometu. Danes so ves dan na spo- redu razna športna tekmova- nja med mladinci in pionirji vseh osnovnih šol. V večer- nih urah bo tek po zagor- skih ulicah, nato pa v delav skem domu oddaja »Pokaži, kaj znaš.« V soboto bo v mladinskem klubu ples, v nedeljo pa bo do za zaključek prireditev iz- vedli še izlet v neznano s kolesi. KDO BO POROČAL? V konjiški občini so za sklepanje zakonskih zvez pri posameznih matičnih uradih pooblastili naslednje odbor- nike: za matični ikoliš Slo- venske Konjice Paniko Šuc in Franca Strmriška, za matič- ni okoliš Loče Lubaj Maiev ža in Avgusta Slatineka in za matični okoliš Vitanje Fran j a Maroška in Edija Kosa. Konferenca komunistov zasavskih Te dni in v začetku junija se bodo zvrstile občinske kon- ference Zveze komunistov v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Komunisti in delovni lju- dje v Zasavju so osivojili re- solucijo sedmega pJenuma in konference bodo prvi dokaz, kako so komunisti začeli ures- ničevati načela in stališča iz resolucije, hkrati pa bodo konference omogočile izme- njavo stališč in izoblikovanje napotil za neposredno ures- ničevanje resolucije. Na občinskih konferencah v Zasavju bodo sprejeli tudi nova načela organiziranosti Zveze komunistov. V Hrast- niku in Zagorju ob Savi so se odločili za teritorialni prin- cip, kar pomeni, da bi bile v prihodnje osnovne organi- zacije samo na terenu, med- tem ko se v Trbovljah zavze- majo, da bi ostale osnovne organizacije tudi v prihodnje še v večjih delovnih organi- zacijah (Rudnik, Strojna to- varna, Cementarna, Termo- elektrarna), drugi komunisti pa bi bili organizirani na te- renu. Revirski področni ko- mite ZKS pa bi postal skup- ni organ občinskih konferenc ZK Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi -nk Občinska konferenca SZDL Na prvi seji občinske kon- :erence SZDL v Trbovljah so sprejeli pravila občinske or- ganizacije SZDL, volilna ko- misija je poročala o volitvah, Stane Hodej pa je govoril o nalogah SZDL v prihodnjem obdobju, v čemer se je po- sebej zadržal pri uresničeva- nju gospodarske reforme, o delovanju družbenih služb in o vlogi ter nalogah občinske skupščine v zdajšnjih okoli- ščinah. Na seji so izvolili tudi or- gane konference. Za predsed- nika so izvolili inž. Nika Pinteriča, za predsednico pa Anko Raušl, ki bosta funkciji opravljala volontersko, za se- kretarja občinske konferen- ce SZDL v Trbovljah pa so izvolili Stanka Hodeja. Za članico zvezne konferen- ce so izvolili Lidijo šentjur- oevo, za člane republiške konference pa Miho Marinka, Zoro Gosak in Staneta Ho- deja. -nk- DARILO TOVARIŠEM Svojim stanovskih tovari- šem, ki so delali v hrastniški steklarni vse do odhoda v pokoj, so izročili ob nrazno- vanju prvega maja lepo da- rilo. Centralni delavski svet hrastniške steklarne je na- menil svojim upokojencem dva in pol milijona starih di- narjev za- praznično obdari- tev. -sš NA KRATKO VEČ ZA KULTURO IN TELESNO VZGOTO Na zadnji seji sveta za kul- turo in prasveto ter sveta za telesno vzgojo v Trbovljah so razdelili denar za letošnjo dejavnost teh organizacij Kulturne in telesno vzgojne organizacije bodo imele le- tos osem odstotkov več de- narja kakor lani. Devetintri- deset starih milijonov dinar- jev so razdelili po ustaljenem ključu: 15% za vzdrževanje domov, 21% za kulturo in 64% za telesno vzgojo. Zahteve in želje društev so bile sicer znatno večje, a tu- di z najboljšo voljo niso uspeli doseči drugačne delit- ve. Toda s smotrno porabo dodeljenega denarja bodo mogla društva pokazati ustrezno dejavnost. RUDNIK NEKAJ POD PLANOM Aprila so rudarji v rudni- ku Trbovlje-Hrastnik nakopali 2600 ton premoga manj kot so predvideli s planom, toda kljub temu so dosegli 95.500 ton izkopa. Proizvodnja je bila nižja zaradi pomanjka- nja produktivnih delavcev v jami Hrastnik in zaradi tež- kih slojev v obratu Dol. Za- radi manjše proizvodnje sta se v primerjavi z marcem znižali jamska in rudniška storitev. -nk- VEDNO VEČ CEMENTA Cementarji iz Trbovelj so do konca aprila proizvedli skoraj 74 tisoč ton cementa, v aprilu pa blizu 18.500 ton. Aprilski proizvodni načrt so presegli skoraj za desetino. Nova nakladalna naprava, ki jo zdaj gradijo, bo že v dru- gi polovici leta pripomogla k bolj uspelemu transportu cementa. -nk- TRBOVELJČANI GOSTUJEJO Po gostovanjih »Vesne« in »Zarje« v Avstriji so zdaj go- stovali tudi trboveljski tam- buraši v Ljubljani, kjer so nastopili 13. maja na oddaji »Pokaži", kaj znaš«. V Trbovljah je znova zaži- vel tudi zabavni ansambel »Veseli rudarji«, ki je 13. maja nastopil s svojim no- vim programom v Sloven- skem Javomiku. »Veseli ru- darji« bodo gostovali še v nekaterih drugih krajih Slo- venije (tudi v Celju), junija pa bodo nastopili v Trstu, kamor jih je povabilo PD Vesna s Križa, ki praznuje štirideseti etnioo. 0 nezgodnem 1 zavarovanju (Nadaljevanje) .Pačilo premije velja za le- dni naprej, če ni drugače govorjeno. Prva premija se plača ob vročitvi police, po zneje pa ob rokih določenih v polici, sicer se zaračunajo zamudne obresti. Kdor skle- ne zavarovanje, mora sam skrbeti za pravočasno plači- lo, razen v primerih, kjer je dogovorjen inkaso po zastop- nikih. V tem primeru ne pre- neha zavarovanje po preteku 60 dm, temveč mora zavaro valnica določiti naknadni rok plačila in zavarovanje ugas- ne šele po preteku tega ro- ka, če ni sledilo plačilo. Brez pismenega opozorila in na- knadnega roka pa ugasne za- varovanje po preteku 1 leta od dospelosti. Prijava nezgode mora biti podana zavarovalnici pisme no v 60 dneh po nastali ne- zgodi oziroma v istem roku ko zavarovančevo stanje to omogoča. Prijave po tem ro- ku upošteva zavarovalnica le v primeru, če prekoračitev roka ne vpliva bistveno na ugotavljanje okolnosti nastan- ka in posledice nezgode. Ob nastanku nezgode je zavaro- vanec dolžan takoj poiskati zdravniško pomoč ter se rav- nati po zdravnikovem navo- dilu glede zdravljenja Dati mora vse potrebne podatke, ki jih zavarovalnica zahteva v prijavi nezgode, zilasti po- polen opis dogodka, even- tualno prejšnjo invalidnost — skratka odgovorita mora na vsa vprašanja ustrezne tisko- vine. Stroški zdravniških pre- gledov, s katerim zavarova- nec uveljavlja in dokazuje svoje zahtevke iz pogodbe, gredo v breme zavarovanca, a zavarovalnica irna pravico zahtevati tudi druga kasnej- ša pojasnila o važnih okolno- stih v zvezi s prijavljeno ne- zgodo. Ugotavljanje pravic zahteva v primeru smrtne nezgode predložitev dokazili, da je smrt res posledica nezgode, a v primeru invalidnosti mo- ra zavarovanec poleg druge- ga predložiti tudi dokaz o končni stopnji invalidnosti. Ta se odreja po posebni ta- beli invalidnosti, ki tvori se- stavni del pravilnika. Spori glede obveznosti zavarovalnice Ako se pogodbeni stranki ne zedinita glede obsega po- sledic nezgode, lahko pove- rita ugotovitev dvema izve- dencema — zdravnikoma za obe stranki. Ako se tudi ta dva ne sporazumeta, poda svoje strokovno mnenje tretji izvedenec, izbran od obeh prvodmenovanih. V primeru, da stranki ne pristopita na ugotovitev izvedencev, se ugo tavlja višina obveznosti v rednem sodnem postopku pri sodišču pristojnem po prebi- vališču tožnika. Stroške izve- dencev plačata obe stranki, vsaka polovico. Izplačilo zavarovalne vsote mora opraviti zavarovalnica v 30 dneh po ugotovitvi viši- ne obveznosti brezobrestno, pozneje pa z obrestmi po splošnih predpisih, če je zna čaj poškodb zaradi nezgode tak, da se končna stopnja in- validnosti ne more določiti kmalu po nezgodi, lahko iz- plača zavarovalnica akontaci jo v višini minimalnega od sto tka, za katerega zdravnik jamči, da bo zanesljivo ostal tudi po končanem zdravlje- nju. Končno stopnjo invalid- nosti določi zdravnik po kon- čanem zdravljenju, ko se po- sledice ustalijo. Stanje po treh letih od nastanka ne- zgode se smatra v vsakem primeru kot dokončno. Dnev- no odškodnino izplača zava- rovalnica maksimalno za 200 dni. Odpoved zavarovalne pogod- be je možna od vsake po- godbene stranke v roku treh mesecev pred potekom teko- čega zavarovalnega leta. Upra- vičenci zavarovanja so obi- čajno v polici navedeni Ako pa temu ni tako, pride v po- štev zakon o dedičih, torej otroci in zakonec v enakih deležih, dalje zakonec in star- ši na polovico itd. Ako pa je upravičenec mladoletna ose- ba se izplača po pooblastilu skrbstvenega organa staršem oziroma skrbniku ali pa na- loži v banko kot pupilna vlo- ga. (Se nadaliuie) TEDNIK, 25. MAJA 1967 5 Na letošnjem celjskem mladinskem pevskem festivalu bo ponovno nastopil dekliški zbor Kanizsay Dorottia iz Budimpešte pod vodstvom dirigenta Imre Tibora. CELJSKI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL ^Prireditev naj bo naš praznik" Še teden dni je do VII. mladinskega pevskega festi- vala. Kot je o zadnjem festi- valu dejal pirof. Mladem Poza- jid iz Sarajeva, >xmu je dala globoko vsebino želja, da bi ostvarili življenjsko radost in mir med ljudmi.« Takšna bo tudi vsebina letošnjega festi- vala. Da bi naše bralce podrob- neje seznanili s prireditvijo, smo naprosili za razgovor glavnega tajnika MPP Jurče- ta Vrežeta. Kako je poskrbljeno za organizacijo festi- vala? 9 Na festivalu bo sodelo- valo nekaj čez 2500 pevcev. Poskrbeti smo morali za okrog tisoč nočnin za ino- zemce in za 1500 ležišč za do- mače pevce. Te bodo rade vo- lje sprejeli starši celjskih obrok, dijaški domovi in tudi bližnji turistični kraji, kot Rimske Toplice, Laško, Do- brna, Velenje, Rogaška Slati- na, kjer bodo imeli inozem- ski zbori skupaj z domačimi svoje koncerte. Tuda z go- stinskimi podjetji se je po- sebna komisija dogovorila za enotni jedilnik in enotne ce- ne, pri čemer so gostinci ob- ljubili, da bodo izkazali pev- cem vso pozornost. Pripraviti bodo morali 8 tisoč obrokov. Prav tako so svoje delo opra- vile tudi druge komisije. Celje nima več repre- zentativnega zbora. S čim se borno predsta- vili? % Da je imelo Celje nekoč dva reprezentativna zbora, je bilo potrebno zelo veliko za- vzetosti, vztrajnosti in ide- alizma. Mislim, da brez tega tudi v bodoče ne bo šlo. Ce- lje se bo na festivalu pred- stavilo s tisoččlanskiim skup- nim zborom pred spomeni- kom zmage na šlandrovem trgu, z otvoritvenim koncer- tom zborov I. in II. osnovne šole, medtem ko nas bo v tekmovalni skupini zastopal zbor učiteljišča (edini tovrst- ni zbor v "Jugoslaviji). Pre- pričani smo, da bo svojo,, nalogo dostojno opravil. Kaj bi lahko rekli o tujih zborih? § To so resnično najboljši zbori med najboljšimi — gle- dano v svetovnem merilu. Vsi se zelo veselijo nastopa na festivalu, saj pričakujejo nekaj velikega. Vse kaže, da se je festival bolj uveljavil zunaj kakor doma. V okviru festivala bo posvetovanje glasbenih %pedagogov in medna- narodna razstava učnih pripomočkov za glasbe- ni pouk. Kdo bo sode- loval in kakšni so lah- ko praktični rezultati teh prireditev za naše konkretno okolje? £ Vsa dosedanja posveto- vanja v okviru festivalov so bila močna spodbuda za na- predek glasbene vzgoje. Le- tos bodo sodelovali glasbeni strokovnjaki iz Maribora (Vlado Golob), Ljubljane (Pa- vel šiviic), Zagreba (Zlatko Gregoševič), G-raza (Rudolf Schwarz), Bremna OPdersig dr. Franz), Brna (Ctiral Ko- houtek), Libereca (Milan Uherki) in Schaffhausna (Ed- win Vdllinger). Zanimive bo- do zlasti teme inozemskih gostov, kot glasbena vzgoja na gimnazijah, skrb in vzgo- ja glasbeno pedagoškega ka- dra, glasbena vzgoja v pionir- skih domovih in mladinsko zborovstvo na češkem. Na razstavi bodo sodelovale sko- raj vse evropske založbe, nje- ne praktične koristi pa bo- do v tem, da bomo prikazali tovrstno literaturo v Evropi opozorili na vrzeli doma. Vaše sporočilo pev- cem in poslušalcem! 9 Pevcem želimo, da bi v Celju doživeli čim več lepega m se čim bolje uveljavili na tekmovanjih; zborovodjem, da bi dobili novih spodbud in hkrati potrdilo, da je bilo njihovo dosedanje delo pra- vilno; poslušalcem pa, da bi v pesmi mladih src našli čim več lepote in svoje sozvočje. Prireditev naj bo Celjanom "esnični praznik! dhr STANF KAVČIČ: Samoupravi j an j e Pri Delavski enotnosti je pred nedavnim izšla 4. knjiga Staneta Kavčiča Samoupravljanje. Knjiga je po te- matiki razdeljena v dva dela: v prvem so razgovori Staneta Kavčiča z uredništvi Dela, Naše žene, Oslo- bodjenja, Socijalizma, Radio televizije Ljubljana, zbra- ni pa so tudi njegovi govori in članki iz Teorije in prakse ter drugih revij in časopisov, medtem ko naj- demo v drugem delu daljšo, aktualno in zanimivo raz- pravo Spremembe v rimsko katoliški cerkvi. V njej Stane Kavčič podrobno razčlenjuje stališča Pija XI., Pija XII., Janeza XXIII. in sedanjega papeža Pavla VI. do socializma in komunistov, to je katoliško doktrino v obdobju zadnjega pol stoletja. Avtor obravnava reli- gijo, zgodovino krščanstva, koncil, dialog z nekatoličani ter vero in cerkev v Sloveniji v preteklosti in danes. Iz tega poglavja povzemamo nekaj misli: »Normalizacija naših odno- sov z Vatikanom daje široko možnost svobodnega verskega življenja in nemotenega de- lovanja cerkvi na tistih osno- vah, za katere je pripravlja- lo pot Oirilmetodijsko dru- štvo že tudi v preteklosti ob podpori slovenskih škofov. Predvsem zmaga politike Ja- neza XXIII. in Pavla VI. odpira nove možnosti delo- vanja naše duhovščine kot tistega činitelja, ki s svojimi stališči lahko zelo mnogo vpliva, da cerkev in vera po- stajata čedalje bolj zgolj po- prišče izpovedovanja verske- ga prepričanja in pozitiven činitelj utrjevanja patriotič- ne in socialistične zavest Nekateri komunista v tem verskem življenju vidijo ne- varnost za socializem. Sma- trajo, da je to dokaz, da re- volucija ni dosledna, da se krha ostrina njenega noža. So razočarani, ker vera še ni izumrla. Zato jih razburjajo verske manifestacije in se začudeni sprašujejo, zakaj oblast vse to dovoli. Ti poja- vi govore o tem, da se isto- veti klerikalizem z vero; da se z bojem proti politizaciji vere in cerkve hoče uničiti tudi vero in cerkev. Vse to pa so nevarne politične utva- re. Samo svoboda vere lah- ko omogoča uspešen boj zo- per politizacijo vere in cerkve. Samo stvarne spre- membe v družbi, samo re& ideološko in znanstveno !>0 lo, ne pa antireligiozni v/.' lahko širijo znanstveno sistični svetovni nazor ^ ljudmi. Toda to je težka • zelo dolgotrajna preobra^ Sedanje stanje pa je ^ da tudi pri nas v Sloveniji 3 in še dolgo ne bo sociali^j? brez religioznih množic, z^' je potrebno na omenjena pJ zadevanja cerkve in ščine kakor tudi vemijj0 odgovoriti z vsem potrebuj razumevanjem, s popolno to. leranco njihovih verskih p^ treb. še več, z isto občut^ vostjo se moramo boriti & svobodo nevere kakor tudi & svobodo in pravico vere. Br^ tega spoznanja in takega r&- nanja komunisti tudi daj^ ne morejo imeti neposred^ zveze in vpliva na n^ žice. ..« »Glavna nevarnost, vabljiv skušnjava in možnost defor maoije cerkve v Sloveniji je v tem, da bi se cerkev in z njo vera politizirala na novih družbenih osnovah. Obstal jo težnje, da bi se cerkev\ političnem smislu moderni^, rala in da bi doživela tak preporod, ki bi jo sicer od- daljil od nekdanjih antisoci- alističnih izdajalskih in belo gardistionih pozicij klerika- lizma, ki bi jo pa vendar za- držal v našem družbenem si- stemu kot pomembno politij. no silo, ki bi s svojim ideo- loškim, političnim in duhov- nim vplivam v čimširSe® obsegu sodelovala pri obli- kovanju našega javnega živ- ljenja in pri reševanju so- dobnih družbenih problemov. Taka preobrazba cerkve ii vere bi nujno' končala v ne oklerikalizmu...« »V interesu cerkve in ver nikov kakor tudi v skladu i duhom sprememb v katodišk cerkvi bi bilo, če bi se tud cerkev sama in zlasti duhov ščina upirala takim neokleri kalnim političnim načr tom .. .« Na nedavni občinski dramski reviji v Vojniku je na- stopilo z uspehom tudi prosvetno društvo Zarja n Trnovelj. Na sliki prizor iz Mladosti pred sodiščem Hansa Tiemayerja. LIKOVNI SALON Razstava grafike in plastike Pretehtana, uravnovešena razstava grafičnih listov (Marjan TršarJ in plastike v železu (Dušan TršarJ vzbuja v gledalcu ugodje, ki presega zgolj estetska doživetja. Marjan Tršar je izšel iz prve generacije študentov ljubljanske akademije. Po diplomi je absolviral special- ko pri prof. B. Jakcu. Na šte- vilnih razstavah se je kaj kmalu uveljavil, kritiki pa so podčrtali kvaliteto njegovih umetnin. Slikar se je poglobil v na- logo, ki ni majhna, ko z va- riacijo kompozicije in tonske osnove gradi kolekcijo, ki je izvirna po invenciji. Sleherni list diha nadpovprečno raven. Površinska obravnava je rah- lo reliefna, kultura tonskih medsebojnih odnosov pa pri- vlačna. Pozornega obiskoval- ca bo zanimal prav sleherni list. Umetnik je imel mnogo samostojnih razstav doma in v zamejstvu. Ukvarja se tudi z zidnimi dekoracijami. (Fre- ske\ mozaik — Zagorje, Ba- nja Luka, Ljubljana, Bar- benga in Caslano v ŠviciJ. Po- leg tega deluje na eseističnem tn kritičnem področju. Dušan Tršar, akademski ki- par, je končal študije pri prof. Borisu Kalinu v kipar- ski specialki. že med študi- jem je prejel Prešernovo šol- sko nagrado, čeprav je umet- nik kipar — figuralist, so njegove figure dokaj odmak- njene od naše tradicionalne predstave o figuraliki. člove- ško telo je osnova, ki jo li- Jcovio preoblikuje, razstavlja in sestavlja v kubuse. Nje- gov Stari pes je nekaj izred- nega, saj je na moč živa fi- ziognomija prepričljivo izpo- vedna. Tršar kipari v železu, ko posamezne plošče in plo- ščice vari in oblikuje v stoje- če figure. Površino sleherne plastike skrbno oblikuje s kemičnimi sredstvi, da tako doseže zdaj toplejšo zdaj hladnejšo »patino«. Dušan Tršar si je ustvaril lasten likovni svet; je domi- selna in samosvoja ustvarjal- na osebnost. A. S. Prisrčna slovesnost Upokojeni prosvetni delav- ci celjskega območja prireja- jo že več let vsako prvo sre- do v mesecu redne sestanke. Ob tej priložnosti pripravlja- jo literarna predavanja, govo- rijo o vtisih s potovanj in podoibno. Kot kaže, so v vsej Sloveniji edini, ki vztrajajo pri tej redna obliki združeva- nja. Predsedniško dolžnost opravlja 84-letni upokojeni šolski nadzornik Riko Pestov- šek, medtem ko je literarni vodja znani mladinski pesnik in pisatelj Pranjo Roš. Na zadnjem sestanku so se stanovski kolegi spomnili 75- letnice znanega šolskega in zgodovinskega muzealca iz Hrastnika Lojzeta Hofbauer- ja. Ob tej priložnosti so po- udarili njegove velike zaslu- ge za razvoj rudarskega re- virja in šolstva. Jubilant je pravcata živa zgodovina hrastniške doline. Zato so mu poklonili diplomo, ki jo je ilustriral celjski slikar pro- fesor ščuka, 25 verzov v obli- ki akrostiha pa mu je sesta- vil njegov dolgoletni zvesti prijatelj tovariš Roš. Slavlje- nec je bil ganjen, saj je bila to resnično lepa pozornost. Drugi del zadnjega sestan- ka pa je bil posvečen litera- turi in so v njem Stane Tr- čak in Metka Ra-jner in Pra- njo Roš brali svoje stvaritve. Mali godalni ansambel celjske glasbene šole je pod vodstvom Dušana Sancina z velikim uspehom nastopil na II. javnem nastopu v ponedeljek v Narodnem domu. Ohranimo lepoto narave Ob tednu varstva narave Misli se krešejo pri vpra- šanju, kako vpeljati ponovno harmonijo med človekom in naravo. Misli sodobnega člo- veka so uperjene v naravo, ki ni samo polna smisla in pomena, temveč je tudi lepa, tako da se ljudje v njej po- čutijo prijetno in zadovoljno. Zaradi vsestranske gospo- darske, etične in moralne vrednosti narave, njenih le- pot, naravnih in zgodovin- skih spomenikov, neprecen- ljive rekreativne vrednosti za mestnega in industrijske ga človeka, moramo dobro preudariti, predno posežemo s svojo roko in tehniko v na- ravo. Na novo moramo pre- udariti vse naravne zakone ter jih skušati uporabiti za- vestno pri oblikovanju naše- ga okolja, če bomo tako zavestno in preudarno posto- pali z naravo in njenimi le- potami, ne bo usahnil človek v pustinjii — zdravju in du- ševni svežini škodljivi indu- strijski pokrajini in v brez- dušno urejenih mestnih sta- novanjih in spalnih objektih, kjer se sicer človek potaplja v izobilju standardizirane blagovne proizvodnje. V člo- veku moramo vzbuditi smi- sel za naravo, ki mu vrača duševne in telesne moči človek mora najti pot v na- ravo, redno vst-k dan ali vsaj vsak teden v dela prostem času. Naša domovina, zlasti naše Pohorje nudi delovnemu člo- veku ob vsakem času, poleti in pozimi, spomladi in v je- seni, podnevi in ponoči, mla- dim in starim, planincem, turistom, športnim turistom lovcem, ribičem, smučarjem in ljubiteljem narave, izobi- lje naravnih, zgodovinskih & kulturnih zanimivosti. ® vsem tem, skromno in v legrafskem« stilu opisali Pohorje, kako je bilo nekaj; kako je danes in kako bi se razvilo v smislu tura- ma, nudi pregledno snov kAl1' ga »TURIZEM NA POHOR- JU«, kjer je sodelovalo kih petindvajset vidnih stro- kovnjakov in turističnih Pu' blicistov a izide koncem seca maja. Knjiga stane * subskripcij-i le osem ND, P? izidu pa bo stala deset ND- Možnost plačila v obroki Naročila še ta mesec na slov: Zbornik »PO JU°~ SLAVIJI«, Maribor, po^JJ predal 20. FRAN JO NOV^ TEDNIK, 25. MAJA 1967 6 DOM r * * ' DRUŽINA Kratki nasveti Kuhanje pravilnega čaja isajbolj udomačena oblika .porabe so čaji. Nežnejših Jlov rastlin, kot so cvetovi, Ijjti in cela zelišča, ponavadi ^ kuhamo. To je važno pri ^niilicah, ki pri vrenju iz- ^be hlapljivo eterično olje ^ $ tem tudi zdravilni uči- nek — pili bi samo obarva- jo vodo. Isto velja tudi za baldrijan, uporabljamo sicer j.orenine, vendar bi pri ku- hanju eterično olje izhlape- lo, Za skodelico čaja vzame- jo ščepec ali dva droge, prelijemo z vrelo vodo, po- bijemo in pustimo, da se primerno ohladi. Korenine, lubje in plodove postimo vreti, vendar po na- radi ne več kot pet minut, nato jih odstavimo in poča- kamo, da se čaj ohladi. kako pripravimo čaje na hladen način Čaj lahko pripravimo tudi na hladen način, strokovno pravimo temu maceriranje. Tako delamo predvsem pri ze- liščih, ki vsebujejo mnogo sluzi, na primer pri s!ezenu in slezenovcu. Vrenje in gretje spremeni sestavo sluzi in ta- ko bi bil čaj brez vrednosti ali pa bi se ta močno zmanj- šala Sluzaste droge prelije- mo s hladno vodo in pustimo stati nekaj ur. Nato odlijemo in pred uporabo na hitro ma- lo pogrejemo, da je čaj pri- meren za pitje, ali pa ga pi- jemo kar hladnega. zelišča namočena v alkoholu Za pripravo tinktur upo- rabljamo razredčen alkohol ali dobro domače žganje. Zre- zano drogo namočimo v al- koholu in pustimo stati 8 dni. Medtem večkrat preme- šamo. Zatem tekočino odlije- mo, in jo, 6e je motna, pre- cedimo skozi čisto platneno krpo. Tako pripravljamo grenčice encijana, pelina in baldrijanov izvleček. Uživa- mo po kapljicah ali pa upo- rabljamo za razkuževanje ran. Vedenjske motnje otrok Vzroke, da začne otrok pri- hajati v konflikte z oko- ljem, je treba iskati pred- vsem v nezadostni in za- nemarjeni vzgoji. Pri tem ne mislimo samo na ak- tivno vzgojo, to je tako, ki jo roditelji dajo otrokom, ampak tudi na pasivno, ko otrok sam opazuje starše, nji- hovo obnašanje in na vse ostale vplive okolice na otro- ka. Vsekakor nosi največ od- govorrosti pri tem družinska atmosfera, ne smemo pa po- zabiti druge vplive: socialno poreklo samo, pretirano zasi- pavanje otroka z razkošjem, ko ne pozna meja svojih že- lja, na drugi strani pa po- manjkanje in slabi zgledi v socialno šibki družini; nada- lje dvorezna vzgoja med sta- rimi starši in roditelji, ali pa med roditeljema samima, ne- zakonski otroci, hiperpro tekuvna vzgoja edinca, po- manjkanje osnovne nege, ne- ustrezni vzgojni problemi i.p. Vsi mentalni higieniki se strinjajo, da zasuče otrokovo pot ne samo grobo zanemar- janje s strani staršev, ampak večletno pomanjkanje materi- ne topline, predvsem v pr- vih treh letih razvoja, poseb- no, ko so npr. otroci zaradi zaposlenosti mater ločeni od le-teh, pa čeprav ne pogreša- jo materialnih bonitet. Iz te- ga razloga najdemo vedenj- ske motnje pri otrocih, ki izhajajo iz razdrtih zakonov, ali pa zakonov, kateri se še samo formalno držijo sku- paj: tudi tu ne dobi otrok občutek varnosti. V večini slučajev najdemo te izkristalizirane oblike: la- ganje, neubogljivost, kraje, prevare, bezanje od doma in od ]5ouka, krutost do drugih otrok in živali, nagnjenost k potepanju in prerani seksu- alni aktivnosti. Pri zadnjem ni vodeči motiv zadovoljitev seksualnega nagona, ampak želja za kičenjem, želja, da ne zaostajajo za svojimi so- vrstniki ali sovrstnicami in negotovost lastnega položaja v družbi. O laži lahko govorimo pri otrocih šele takrat, ko vidi- mo, da nekdo zavestno ne govori resnice in to z določe- nim motivom, najčešče zara- di želje po dobičku. Veliko- krat predstavlja oviro, da otrok ne osvoji smisla za res- nico, samo laž vzgojitelja, pa če je še tako majhna. Naj- večkrat je laž zaradi strahu pred kaznijo. Vsakdanje laži izhajajo iz poniževalnih situ- acij, da se pritegne pozor- nost in izstopa oseba sama, ali pa da se zmanjša vred- nost drugih. V skrajni liniji se za lažjo krije želja, da se kaka oseba afirmira in za- dosti svojim potrebam kljub oviram. Otrok si često izmi- sli zgodbe o lastni osebnosti, vsebina tega pa so skrite že- lje, ki jih iznaša že kot dej- stvo v realnost. Vsako laž je treba resno jemati in ji iska- ti vzrok. Tudi o kraji lahko govo- rimo šele takrat, ko otrok loči svoje lastništvo od tuje- ga in seveda ve za svoj pre- stopek. Včasih se krije za krajo želja otroka, da razpo- laga z nečim, kar imajo dru- gi, ali da si kupi kakšen uži- tek oziroma pridobiti tako na ugledu. Pri skupinskih vlomih naj- demo često voditelja, ki s podvigi želi samo navdušiti ostale in se tako afirmirati. Kraja je često mašilo za zmanjšano skrb staršev, npr. po rojstvu mlajšega brata ali pa kompenzacija nekega pri- krajšanega užitka. Bežanje od doma in od po- uka ni redko pri šolskih otro- cih. često najdemo za vzrok strah pred strogo vzgojo in občutek neugodja pred dolž- nostmi. Večkrat je beg de- monstracija razočaranja po neki kazni ali — po njiho- vem — krivici. Beg motivira notranji nemir, želja za sa- mostojnostjo in želja za od- cepitvijo od doma. V kljubovalnosti najdemo večkrat prikrito agresijo, raz- na stanja razburjenosti, ki jih naredijo vzgojne napake. Posebno pubertefcniki so več- krat v kljubovalnem odnosu, kar lahko privede v prave afektivne krize, bežanje od doma in v poskus samomora. Sporno je vprašanje, kakš- no vlogo ima pri vsem tem kino, slabo čtivo in alkohol. Kaj če mladina v svoji nego- tovosti hlasta po tovrstnih zabavah, ne pa da jih le-ta kvari? Kdaj v praksi vidi zdrav- nik ali svetovalec otroka z naštetima simptomi, ni samo odvisno od izrazitosti motnje, ampak od višine in prosvet- Ijenosti okolja — staršev, kdaj to opažajo. Nasploh so v večini primerov tovrstne motnje vedenja otrok zname- nje za psihohigiensko ne- zdravo družinsko okolje, če pa vemo, da npr. ustvarjajo napeto atmosfero otrokovi ne- vrotični starši, alkoholiki, ali starši, ki so čustveno iztirje- ni, potem je jasno, da bomo s samim vodenjem otrok ma- lo koristili, dokler ne uspe- mo psihoterapevtično voditi starše. DR. MARIJAN PREGL Za dobro voljo Miha: To je pa res čud- io. Kadarkoli si pred so iiščem te obsodijo. Luka: To se ti zdi čud- no? Ko je pa toliko para- grafov zoper enega same- ga človeka! XXX Režiser igralcu: Več temperamenta, več tempe- ramenta! V vašem umira- tju ni nobenega življenja! XXX Oče: — Franci, ti pa pri- hajaš danes iz šole zelo dobre volje. Franci: — Učitelj me je pohvalil. — Tega si pa res ne morem misliti. Kaj pa je rekel učitelj? — Žigovčevemu Janezu le rekel, da bo kmalu bolj neumen kot jaz. XXX Učenec drugega razreda fe moral za domačo nalo- go opisati konja. Svojo nalogo je napisal takole: »Konj je koristna žvoal. Ima štiri noge, po eno na vsakem vogalu in rep na irugem koncu. Na prvem koncu pa ima konj glavo. Ne tako kakor slon, ki ima rep spredaj in zadaj. Konj je edina šival, Tci no- H čevlje in je spodaj iz Železa. Toda čevljev ne se- suje, ko gre spat. če bi bil jaz konj, bi bil rajši krava, ker ji ni treba de- teti.« XXX — Povej mi, oče, kaj fe matrona? je vprašal prvo- Soleč. — To je stara, spoštlji- va gospa, kot je naša sta- ra mama, je odvrnil oče. — Kajne, potem je pa stari oče patron!? — Zdaj se lahko spet osvestiš, sodnik je pri- sodil enajstmetrovko! Zobozdravstvo velik problem Ob besedi zobozdravstvo se vsakdo spomni na hude bo- lečine, zatekline in težave, ki jih je kdaj moral pretrpeti. Mimogrede nam misel uide na luknjo v zobu, ki zaboli ob vsakem dotiku, jedi ali pitju in nam lahko zagreni mnogo dni in noči. Toda ma- lokdo pri tem pomisli, da bi se dalo vsem tem težavam uita. Obolenja zob in žvečne- ga aparata se bolezni sodob- nega, civiliziranega človeka, do katerih j« prišlo zaradi spremenjenega načina življe- nja in prehranjevanja. Hrana današnjih ljudi ne ustreza po svoji sestavi in po svojd konsistenci, ker je v glavnem industrijsko predelana in s tem oropana svojih bistvenih kvalitet: trdote in važnih se- stavin. Obenem je dandanaš- nji človek v svojo hrano vne- sel dosti ogljikovih hidratov, ki izredno kvarno vplivajo na zdravje zob in ki jih v preteklosti ni poznal. Zato pa tudi ni poznal zobnih am- bulant in zobozdravnika, če pri tem pomislimo, da je zobna gniloba obolenje, ki mu je podvrženo že tudi pri nas celotno prebivalstvo in da nas zdravljenje zob stane težke milijone in miljarde di- narjev, da pa je škoda nepri- merno večja in pravzaprav neprecenljiva, če pomislimo na vsa obolenja, ki izvirajo iz pokvarjenih zob, kot so obolenja prebaivii, srca, led- vic, sklepov, živčnega sistema itd., da je potem caries (zob- na gniloba) zelo huda bole- zen, še vedno jemljemo vse premalo resno. Da bi preprečili pojav kariesa je treba v prvi vrsti spremeniti prehrano v smi- slu povrnitve k zdravi, čim bolj nepredelani hrani. Zdra- va hrana naj vsebuje dosti zelenjave in sadja ter mleka, črtati bi pa morali z jedilnih listov ogljikove hidrate: raz- ne slaščice, pecivo, čokolado, bonbone, karamele, testenine itd. Predvsem je taka diet- na hrana važna za otroke, katerih organizem je v raz- voju. Seveda mora biti hra- na, ki jo zaužijemo, primer- no trda, da ob žvečenju čisti zobe in utrjuje dlesni. Ob vsem tem ne smemo zanemariti ustne higiene, ki je tudi eden izmed dejavni- kov za ohranitev zdravih zob. Zobna ustna higiena pa po- meni čiščenje zob vsaj tri- krat dnevno, po možnosti ce- lo po vsaki hrani, obvezno pa vsak večer pred spanjem. Nujno pa je tudi redno obiskovati zobozdravnika, ki do svetoval še druge profi- laktične ukrepe, kot je upo- raba fluorjevih preparatov, odvajanje od raznih razvad, konzultacije s strokovnjaki drugih medicinskih panog itd. Zobozdravstvena služba bi morala v borba proti nasta- janju in širjenju zobne gnilo- be posebno skrb posvečati naši mladini, — šolska in predšolski. V tem pogledu so vse pomurske zobne am- bulante že dosegle gotove uspehe. V vseh večjih krajih, kjer je to bilo možno, so zo- bozdravniki pregledali in po- zdravili šolske otroke. 'Isto- časno so v okviru zdravstve- ne vzgoje svetovali in učili šolarje, kako naj se pravilno hranijo in čistijo zobe ter jim tudi priporočali fluorjeve tablete, ki zavirajo nastanek zobne gnilobe. Vsi ti ukrepi in prizadeva- nja zobozdravstvene službe imajo samo en namen: odre- šiti našo mladino ter vse na- še občane tegob, ki jih pri- našajo s sabo gnili zobje. To pa je obenem borba za zbolj- šanje zdravja in borba za odpravo žariščnih obolenj, ki izhajajo iz pokvarjenih zob. DR. MARTIN TOTH Letošnja moda Letošnja visoka moda spo- štuje potrebe sodobne žene. Kreatorji so sicer skrajšali krila, pa zato »oblekli« noge, ki bodo dopolnjevale toalete. Te so pastelnih barv kot kri- la ali čevlji ali popolnoma kontrastnih barv, pisane in progaste. Mladostna moda terja lah- ko, mehko in praktično bla- go, kot so gabardeni, lanena m bombažna platna. Barve so skladne, kot na primer rdeča in oranžna, {ti ji pristoji zelena. Opazna je sveža zelena barva, podobna barvi solate. Moderne so vse barve cvetja, sadja in zele- njave. Letos bo prav tako v modi marinarsko modra bar- va, toda samo v kombinaciji z belo barvo in pozlačenimi gumbi v stilu mornariških častnikov. K temu je dodati še vpliv abstraktne in afriš- ke umetnosti, mešanice čr- nega, belega, okra in vijoli- častega. Kupujem ZVITOREPCA Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka«, OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKICAN • objavlja razglas za prosta delovna mesta: Dva rejca plemenskih krav NA EKONOMSKI ENOTI MURSKA SOBOTA Dva rejca plemenskih krav NA EKONOMSKI ENOTI PETANJCI Izbrani kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. — Poseben pogoj je poskusno delo, ki bo trajalo dva meseca. Prijavljenci naj bodo zakonci, ker je na obeh ekonomskih enotah na razpo- lago družinsko stanovanje. Nastop dela po dogovoru. Rok za prijave je 10 dni po tej objavi. OBRAT ZA KMETIJSTVO R/VKIČAN 7 TEDNIK — VESTNIK Reorganizacija m Na zadnjem zasedanju zvezne skupščine v prejš- nji sestavi so sprejeli med drugim tudi zakon o reor- ganizaciji zveznega izvrš- nega sveta in zvezne upra- ve. Namen je dvojen: pr- vič gre za čim bolj do- sledno oblikovanje izvrš- nega sveta kot politično izvršilnega telesa zvezne skupščine in drugič za takšno organizacijo zvezne uprave, da bo čim samo- stojneje delovala v okviru svojih pristojnosti. Zakon je pravzaprav le dosledna izpeljava načel, ki so bila opredeljena z ustavnimi spremembami. Te so na videz formalne, saj je npr. določeno, da *vezni sekretarji po po svojem položaju ne bodo več člani izvršnega sveta. Sprememba pa je globlja, saj se s tem ostreje loču- je odgovornost zvezne uprave za svoje delo. Pa tudi pri ukinitvi nekate- rimi zveznih sekretariatov gre za globlji pomen. Ostanejo namreč le štirje: aa gospodarstvo, za finan- ce, za notranje zadeve in za zunanjo trgovino — to- rej na področjih, kjer je potrebno zagotavljali enot- nost gospodarskega siste- ma v državi. To pa hkrati pomeni, da so s tem moč- neje poudarjene pristojno- sti republik na teh področ- jih, lcjer naj le-te samo- stojno urejajo zadeve v skladu s svojimi razmera- mi, možnostmi in potreba- mi. Z/vezni izvršni svet se torej bolj usmerja na zve- zno skupščino kot najvišji samoupravni organ v dr- žavi in seveda tudi na dru- ge samoupravne organe, katerih predstavnike bo odslej vabil tudi na svoje seje. Zvezna uprava pa se oblikuje po zakonih in v skladu s politiko skupšči- ne ter njenega izvršnega sveta. V. JARC ■ DR. MARIJAN DERMA- STIA ODSTOPIL — General- ni direktor skupnosti jugoslo- vanskih železnic dr. Marijan Dermastia je odstopil. Med razlogi za svoj odstop navaja, da se je ves čas, kar je bdi generalni direktor, trudil za irazvoj delavskega samouprav- ljanja na železnici, vendar ne tako, da bd to pripeljalo do tehnološke in ekonomske dez- integracije železnic. V tem ni uspel in je naletel na nerazu- mevanje tako v administra- ciji kot tudi v samoupravnih organih. ■ TOBAČNA VOJNA — Med ljubljanskim podjetjem »Tobak« in ljubljansko toba- čno tovarno se je razvnel spor, katerega posledice čuti- mo samo kadilci. »Tobak« je namreč zahteval, naj mu to- varna dostavlja tobak v tra- fike, čemur pa se je tovarna uprla, ker to ni v rabi v tr- govskem poslovanju in bi bilo celo v nasprotju z zakonom. Ker tega pogoja tovarna ni sprejela, je podjetje »Tobak« sklenilo, da ne bo prodajalo izdelkov ljubljanske tovarne. ■ PROST VPIS NA UNI- VERZO — Vpis na ljubljan- sko univerzo bo tudi letos hrez omejitev, kakor je skle- nil univerzitetni svet. Novin- ci se morajo prijaviti naj- kasneje do 15. julija. UREJA MIRO ZAKRAJŠEK NOTRANJA POLITIKA VELIKA IZBIRA KMETIJSKIH STROJEV — Na novosadskem sejmu je bilo toliko vrst in znamk kmetijskih strojev, da se mnogi kmetje z denarjem v žepu niso mogli odločiti, katere bi kupili. Foto: J. Petek Proizvodnja ureje in amonijaka Nove investicije na podlagi opreme bivšega energokemičnega kombinata Velenje v Cinkarni Investitor novega, spremenjenega in zmanjšanega pro- grama bivšega energokemičnega kombinata Velenje bo Cinkarna Celje. Tak predlog je bil sprejet na zadnji seji republiškega izvršnega sveta. Prejšnji program energo kemičnega kombinata Velenje, ki je temeljil na vplinjeva- nju premoga in oskrbovanju Slovenije s plinom, ni bil rentabilen. Tako je spričo dejstva, da naročene opreme za prvotni program energo- kemičnega kombinata ni bi- lo mogoče odpovedati brez velike izgube, tudi prišlo do ideje o novem zmanjšanem in spremenjenem programu, posebej še, ker Slovenija ni- ma nobene baze za razvoj organske kemije. Po tem pro- gramu bo v celoti odpadlo vplinjevanje premoga, v njem pa bo ostala proizvodnja amonijaka in ureje in sdcer kot je bilo predvideno 30.000 ton amonijaka in 46.000 ton ureje. Ta del prejšnjega pro- grama je sicer glede na ce- lotno prvotno predvideno in- vesticijo relativno majhen, je pa zanimiv glede na prihod- nji razvoj organske kemije pri nas. Ker pa je Cinkarna že prej sprejela svoj perspek- tivni program proizvodnje umetnih gnojil, danes proiz- vaja 60.000 ton superfosfata) ki naj bi dosegla letno 250.000 ton mešanih gnojil, bo po- trebno, da se bo njena zmog- ljivost povečala še za dodat- nih 30.000 ton amonijaka po- temtakem na 60.000 ton. Ce- lotna količina amonijaka bo v kombinaciji z žvepleno kislino, ki jo Cinkarna že proizvaja, zagotovila letno 120.000 ton amonsulfata, ki je poleg ureje izredno važno du- šično gnojilo. Iz novozgraje- nih naprav bo Cinkarna po- temtakem pridobila letno 46 tisoč ton ureje, 120.000 ton amonsulfata in 4000 ton amo- nijaka. Z omenjeno količino amonijaka bodo pri nas za- čeli izvajati poskuse za nje- govo neposredno uporabo v kmetijstvu, uporabili ga bo- do deloma tudi za predelavo v druge kemične proizvode. Cinkarna amonijaka ne bo pridobivala iz sinteznega pli- na na bazi premoga kot je bilo predvideno po prvot- nem predlogu energokemič- nega kombinata. Sintezni plin bodo namreč proizvajali s »krekingom« 50.000 ton lah- kega bencina letno. V prihod- nosti pa naj bi lahki bencin nadomestil zemeljski plin. Letna vrednost omenjene nove proizvodnje bi bila oko- li 13 milijard novih din. Ta- ko se bo celotna vrednost proizvodnje cinkarne dvigni- la od sedanjih letnih 30 mili- jard starih dinarjev na 43 milijard. Število zaposlenih pa se bo povečalo le za okoli 300, to je od sedanjih 2100 na 2400. Celotna proizvodnja naj bi stekla konec 1970, pri- čemer pa bi posamezni obra- ti začeli obratovati postopno že prej. Omenjena nova investicija, ki se je bo lotila Cinkarna, se ujema s perspektivnim pro- gramom kemične proizvod- nje Cinkarne in tudi s pro- gramom izgradnje druge faze, ki ga namerava Cinkarna uresničiti v kooperaciji z ne- katerimi drugimi pomemb- nejšimi podjetji kemične in- dustrije v Sloveniji po 1.1970. Z njeno uresničitvijo bi do- bili tudi široko bazo za raz- voj organske kemije v Slove- niji. I. J. ■ POPUSTI NA ŽELEZ- NICI ZA MLADINO — V ZŽTP sporočajo, da znese po- pust za skupinska potovanja mladine 70 odstotkov ne gle- de na to, ali kupijo povratno vozovnico ali potujejo le v eno smer. Popust velja do 31. decembra. ■ POSLANICA OKTOBRA — Zvezni odbor za proslavo 50-letnice oktobrske revoluci- je je objavil poslanico, v ka- teri poziva, naj bi ta dogo- dek čimbolj svečano proslavi- li, saj je naša revolucija sestavni del Velikega oktobra. ■ OSNUTEK TEZ O RAZ- VOJU ZKJ — Komisija za razvoj in reorganizacijo ZKJ je objavila teze ter jih s tem predložila v javno razpravo. O njih bo centralni komite ZKJ razpravljal prihodnji me- sec. KKONIKA ■ TITO ZNOVA PRfr. SEDNIK REPUBLIKE _ ~ skupni seji vseh petih J/' rov zvezne skupščine so j sipa Broza Tita znova izV0' v za predsednika republike, -j ko je zdaj petič zapored vzel to funkcijo. Po slove^ izjavi je imel predsednik daljši govor, v katerem se j dotaknil vseh poglavitJ! problemov naše notranje j? zunanje politike. Ko je rdi o mednarodnem položaju je posebej poudaril, da pj vzemajo ZDA s svojo agresj j,o v Vietnamu nase odgov0t nost pred vsem svetom & ustvarjanje nevarnosti tretie svetovne vojne. . ■ KONSTITUIRANA ZVE- ZNA SKUPŠČINA — Za pr^ sednika zvezne skupščine ^ izvolili Milentiija Popovi^ dosedanjega generalnega ^ kretarja zvezne konferenc SZDL. Podpredsednikov je 5 med njimi tudi dr. Mariji Brecel j, predsednica zbora na' rodov pa je postala Vi>Me-P 408«, katerega model kažeta po- snetka. Na zgornjem ima letalo razprostrta rotorja in je priprav- ljeno na navpični vzlet, spodnji pa kaže letalo z zloženima rotorjema v vodoravnem letu. Transportno letalo, ki so zanj pripravili načrte v tovarnah »Messerschmitt«, bo zmoglo nad 750 km na uro. NOV PRiPOMOCEK ZA SLEPE Nalivnemu peresu podobna napra- va, ki so v njej trije britanski znanstveniki razporedili drobcene elektronske aparate, oddajajo zvo- ke različne višine, že na prvih po- skusih se je zelo obnesla kot pri- pomoček slepim: človek brez vida je nalil kropa v čajnik brez nevar- nosti, da bi se opekel; slepi mamici je aparat z višino tona povedal, koliko mleka je še ostalo v stekle- nici za dojenčka; slepi po njegovi zaslugi spozna, koliko piva je v čaši (slika) aparat zaznava žaromete bližajočega se avtomobila. OBLEKA IZ BANKOVCEV Novost na trgu papirnatih oblačil t. j. iz bankovcev sestavljeno oblači1^ jev. Ce lastnici v lokalu ali drugod — plača. Navdih za obleko, ki jo manekenki Jeanine Bartlett pred ^ film »Nekaj dolarjev več«. Pravijo, telesnega stražarja ... UREJA lV ^arna« obleka z mini krilom, ( "Materialom« vred 750 dolar- je, lahko odtrga zaplato in j^.Judity Brawer pomerja na ™lco v Los Angelesu, je dal takšne obleke potrebovala Po I. L. Tdriessu: Brodolomca na Koralnem morju Riše: Miha Alič 11. Vsak se je lotil svojega posla, vse pa je navdajala ista strahljiva misel: »Mer!« Z zadržanim dihom so čakali, kdaj se bo ja- dro napelo. Splav se je malone neopazno pre- maknil — smer: severozahod. V grozi so se spogledali. »Kmalu bo zapihal dobri veter s Tihega oceana,« jih je bodril prvi krmar Clare, »in nas pognal proti kopnemu. Potem bomo pluli lepo počasi na sever in se ob pravem času obrnili na zahod proti Timoru.« Se dva dni in dve noči so krpali splav in ga vezali, toda moči so jih že zapuščale. Pri- voščiti so si smeli komaj pol koščka pre- pečenca na dan in pol požirka vode. Otrplih nog, nepopisno utrujeni, vnetih oči in ust- nic so čakali novega dne, ki se je kopal v krvavordečem vzhodnem obzorju. Nenado- ma se je iz sijajočega bakrenega morja po- kazal otok. Tedajci je Jakec zagrabil mor- narčka Johna za ramo in pokazal nazaj. Mornar je hripavo kriknil. »Morski pes!« Velikan jo je lahkotno mahal za njimi. Po- tem je nekajkrat zakrožil okoli splava, me- ril posadko s svojimi krvoločnimi, zelenimi očesci, in spet zaostal. Vendar je še zmeraj drsel za njimi. »Vsi do kolen v vodi,« je zagrgral mor- nar, »in nobene puške!« 12. Podoba je bila, da se zveri nikamor ne mudi. Enakomerno je rezala gladino za spla- vom. »Naslaja se, hudič, potem pa bo na vsem lepem šavsnil in konec...« je hripavo dejal mornar. Jezik se mu je mukoma pre- mikal po izsušenih ustih. »Prazne marnje,« se je zadri prvi krmar. »Nože na kole! Pa hitro!« Jakec je pomenljivo pogledal prijatelja Johna. Kaj pa, če jih pride še več! Vse do- poldne so s svojimi okornimi kopji prežali na psa, ki je spet neutrudno krožil okrog splava. Naposled se je tako približal, da je eden izmed mornarjev že zavihtel kol. »Ne!« je kriknil krmar. Počakaj, da bo čisto blizu!« Spet so se postavili v prežečo držo in se pritajili, pes pa je krožil in krožil, do- kler ni bil že čisto blizu. Tedaj je zamahnil mornar Cean. Pes je izginil v vrtincu pene. »O, tri sto kosmatih, kaj ste pa nare- dili!« je zastokal prvi krmar in se prijel za glavo. »Postavite se s hrbtom k hrbtu. Če pridejo, glejte, da ne izpustite niti enega!« Morje je bilo dolgo povsem mirno. KRIŽANKA Vodoravno: 1. visok ženski glas, 7. naglas, poudarek, 12. oprema, pohištvo, 14. slovnični člen, artikel, 15. visok gorski vrh, 16. štorklja, 17. ljubkovalno žen- sko ime, 18. velika vojvodinska reka, ki se pri Slankamenu izli- va v Dravo, 19. prid, dobiček, 21. štiri z rimskimi številkami, 22. pristanišče v Izraelu, 23. stara dolžinska mera, 24. ime našega fizika in strokovnjaka za vesolj, ske polete Cermelja, 26. najvišji čin v mornarici, 28. skupno ime za vrsto plazilcev, 29. glina, 30. gumijasta ploščica pri hokeju (naša pisava), 31. glavno mesto afriške države Gane, 33. ugled, renome, 37. eno od agregatnih stanj snovi, 38. narodno moško ime (Egidij), 39. oddelek rimske konjenice, 41. okrajšava za »opus«, 42. vražni obesek v ob- rambo proti zlim silam, 44. du- hovščina, 45. ljubljanska restav- racija, 47. žara, 48. zdravilna ra- stlina, ki raste na močvirnih kra- jih, 49. eno od severnoameriških Velikih jezer, 51. povodec, 52. porcelanska glina, 53. fotografsko stooalo. Navpično: 1. vrsta, 2. nauk o svetlobnih pojavih, 3. vnetje ra- ne, 4. poškodba, 5. ime ameriške filmske igralke Gardner, 6. ke- mični znak za natrij, 7. pomla- danski mesec, 8. iz premoga na- rejeno industrijsko kurivo, 9. ke- mični znak za klor, 10. glavni števnik, 11. glavno mesto stare mezopotamske države Asirije, 12. skupek celic, 14. glas ob sprožitvi orožja, 16. nizkokaloričsno kuri- vo, ki ga kopljejo na barjih, 19. barva igralnih kart, 20. delo kme- ta za graščaka v srednjem veku, 23. pravljično bitje, 25. začetnici ruskega pisatelja in dramatika (»Cešnjev vrt«), 27. manjša reka na Dolenjskem, ki teče mimo Mokronoga, 28. svetopisemska oseba, ubijalec lastnega brata, 30. volneno ogrinjalo, 31. tovarna obutve v žireh, 32. oziralni zai- mek, 33. glavno mesto sovjetske republike Litve, (240.000 prebival, cev), 34. nekdanje mesto v južni Italiji s starogrško filozofsko šo- lo, 35. priganjač tlačanov, 36. otočje v severnem Pacifiku, ki v loku veže Ameriko in Azijo, 37. garant, 38. naše ime za glavno mesto Piemonta v severni Italiji, 40. urejena zbirka lisitin, 43. ime za črnega psa ali mačko, 44. ka- jenje, 46 moško ime, 48. oblika razcvetja, 50. kemični simbol za aluminij, 51. kratica za »Varnost- ni svet«. / REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. scena, 6. pšenica, 13. Levar, 14. diromedar, 15. Al, 16. Daniel, 18. Moro, 19. sek, 21. sar- kom, 23. Lim, 24. tiri, 26. Ga, 27. ham, 29. SA, 30. Aida, 32. korist, 34. Zabukovica, 37. Lahore, 38. ok. la, 40. du, 41. Ota, 42. en, 44. avša, 46. Est, 48. Adamič, 51. ako, 52. skip, 54. nektar, 56. es, 57. Kantri- da, 58. start, 61. Erotika, 62. Tin- ca »Tonček, zdaj si spet ti na potezi!« »Le kako morete jeziti ubogo ljub- ko žival? Kot pametnega človeka vas je lahko sram...« Trenutek resnice v Porurju V Porurju najbolj občutijo gospodarske težave, ki tarejo Zahodno Nemčijo Kot nekatere druge zahodnoevropske države tudi Za- hodno Nemčijo že nekaj mesecev tare gospodarska kri- za. Mnoge tovarne delajo več dni v mesecu s skrajša- šanim delovnim časom. Avtomobili še daleč ne gredo tako dobro v denar kot prejšnja leta. Gastarbeiter, tuji delavci, ki jih je v Zahodni Nemčiji na stotisoče in sto- tisoče, množično zapuščajo državo, če zmanjka dela, ga najpre zmanjka za tujce, potem šele za domačine. Med temi tujci je tudi veliko Jugoslovanov. Tudi za marsikaterega izmed njih je zmanjkalo dela. Morda najbolj živo občutje tegobe gospodarske krize v Porurju, v območju premoga in jekla. Z jeklom in premo- gom, ki ju je kriza hudo pri- zadela, je povezana usoda štirih milijonov zahodnonem. Stih družin. Zaradi zmanjša nja premogovne in metalur- ške industrije bo izgubilo de- lo kakih 60 tisoč rudarjev in delavcev. Kakih dvajset tisoč pa jih bo moralo oditi v po- boj. Večina delavcev se pri- pravlja na čase varčevanja, saj v mnogih tovarnah v po- runskem bazenu že zdaj dela- jo s skrajšanim delovnim ča- som. ENO MESTO SE PRELIVA V DRUGO Pojdimo iz Diisseldorfa v Duisburg, ki je daleč le kakih 80 kilometrov. Peljemo se s tramvajem, ki je nabito poln rudarjev in delavcev. To je pravi tramvaj, ne vlak, in na njem prodajajo med drugim klobase z gorčico, črn kruh, golaš in pivo. S temi tramva- ji in z vlaki je mogoče pre- potovati dobršen del Porurja. Ce bi sestavili vse proge, bi dobili tir dolg 10 tisoč kilo metrov, kar bi zadostovalo za progo od Kolna do Vladivo- stoka na sovjetskem Dalj- njem vzhodu. Zraik je črn. Sonce je videti prekrito s tančico celo takrat, kadar je nebo popolnoma jas- no. Profesor Schmeek iz Es- sena, ki je eden izmed tistih strokovnjakov, ki bi radi oči- stili ta umazani zrak, je ugo- tovil, da dve tretjini sončnih žarkov ne moreta prodreti skopzi gosto plast železovega in premogovega prahu ter delcev kemičnih snovi, ki nenehno lebdijo v zraku nad rurskdm bazenom. Ker tako rekoč vedno primanjuje son- čnih žarkov in ker je zrak nenehno umazan in okužen, je veliko ljudi bolnih. V Oberehausnu se petnajst ot- rok izmed stotih rodi z rahi- tisom, visok pa je tudi odsto- tek novorojenčkov z astmo aii bronhitisom. Med odrasli- mi pa zasledimo vedno več merov raka na pljučih: zdaj že 50 primerov na 100.000 ljudi, kar je žalosten evropski rekord. SENČNE STRANI DRUŽBE »Zdaj smo spet začeli od- krivati die Schattenseiet), senčno stran naše družbe. V letih blagostanja smo poza- bili nanjo. Zdaj se začenjamo zavedati slabosti in šibkih točk našega gospodarstva in ugotavljamo, da smo v mar- sičem zaostali za časom.« Ta sodba nekega socialdemokrat- skega politika, ki sem ga srečal na svojem potovanj« po Zahodni Nemčiji, izraža pogosto prepričanje t da je zdaj prišel trenutek resnice. V vseh takih pogovorih je čutiti ost proti Erhardu, ki sicer pri socialnih demokra- tih ni bil nikdar kaj prida priljubljen, vendar pa so ga imeli sicer Nemci zvečine kar radi Vlada, pravijo zdaj, je po. rabila velikanske vsote de narja zato, da je ohranila pri življenju porurske premo- govnike. Uvoznikom je nabi la visoke dajatve, tako da se jim skorajda ni splačalo uva- žati smeriškega premoga, ki je bil cenejši od nemškega. Potem je na isti način izločila iz tekmovanja nafto, ki je bili nanjo. Zdaj se začenjamo nevarna premogu. In napo sled je še plačala »baronom« 25 mark za vsako tono nepo- rabljenega premoga. GORE NEPRODANEGA PREMOGA Državna blagajna je torej zaradi teh izdatkov hudo tr- pela. Kakšni pa so bili rezul- tati take politike? V Porurju se je nakopičilo 20 milijonov ton neprodanega premoga Nafta, ki priteka po naftovo du nizozemske obale v Po- rurje, uspešno nadaljuje voj- no s premogom. Po tem naf. tovodu priteka polovica vse nafte, ki jo potrebuje nemška industrija. Tudi jeklarska industrija je zaradi visokih cen doma- čega premoga, ki so ga tako nespametno ščitili, zdaj v resnih težavah. Na tujih tr- gih tuja konkurenca spodriva nemško jeklo. Celo zahodno- nemška industrija kupi več kot petino jekla, ki ga potre- buje, v Italiji, Franciji in drugod. Samo »baroni« torej uživajo sadove politike prej- šini je vlade. »Baroni« kljub krizi še vedno služijo denai s premogom. Erhard je torej napravil napako, ker je hotel po vsej sili pomagati premogovni industriji in metalurgiji, ki sta bili zabredli v težave. Njegovi nasledniki doslej še niso našli ustreznega načina za rešitev krize, ki je zaradi tega nastala, če bi hoteli zmanjšati proizvodnjo pre- moga na devetdeset milijonov ton letno, kot bi rad gospo- darski minister Schiller, bi morali odpustiti na tisočje rudarjev, razen tega pa skraj- šati delavni čas in zmanjšati plače. Kruipp je n. pr. že sklenil, da bo zmanjšal plače 55.000 zaposlenim za 5 odstot- kov. Zdi pa se, da tudi ukrepi, ki jih je doslej predlagal minister Schiller, niso dovolj, pa čeprav naj bi po teh pred logih vlada zagotovila 600 ti- soč do 1,4 milijona dinarjev kot podporo vsakemu de- lavcu, ki bi bil pripravljen opustiti delo v rudniku in se zaposliti drugje. Vendar pa je težko prepričati rudarja, naj menja poklic, pa čeprav na državne stroške. Zdi se torej, da bo ena izmed neo gibnih posledic gospodarske krize večja nezaposlenost. Minilo bo precej časa, preden bodo lahko v Porurju z vla- dno podporo zrasle druge sodobne tovarne. Zakaj »ba. roni«, ki drže v rokah 440 milijonov kvatdratnih metrov zamlje, se temu upirajo, ker menijo, da bi jim to okrnilo stare privilegije. Zdaj je že docela očitno, da se po Porurju širi strah in malodušje. V enem letu je iz teh krajev odšlo 140.000 ljudi, zvečine mlajših od 35 let. Naravni prirastek ne mo- re nadomestiti te izgube. Po- rurje, ki je bilo nekoč ža- rišče nemške industrije, se zdaj. prazni. Za nemško go- spodarstvo je to nekaj čisto novega, neznanega in bo prav gotovo vplivalo tako na gospodarstvo kot tudi na politiko. Lepotica Daljnega vzhoda Burna zgodovina in burna sedanjost britanske kronske kolonije Hongkong šestega maja so delavci v tovarni plastičnih mas v Hongkongu protestirali, ker so lastniki tovarno začasno zaprli; niso namreč hoteli ugoditi zahtevam delavcev. To je bil povod za hude nemire, spopade s policijo in protibritanske demonstracije. Hkrati so se začele pro- tibritanske demonstracije tudi v Pekingu in Kitajska je postavila britanskim oblastem v Hongkongu pet zahtev, med drugim, da morajo ugoditi vsem zahtevam delav- cev, prenehati z »vso fašistično dejavnostjo, izpustiti vse zaprte osebe, kaznovati vse krivce, ki so »zagrešili krvava grozodejstva« in zagotovtii, da se kaj takega ne bo več zgodilo, čemu tak pritisk? Mnenja o tem so raz- lična, vendar pa je skoraj gotovo mogoče trditi, da Kitajska ne bo šla do konca, se pravi, da ne bo »vrgla v morje« britanskih oblasti, ker bi si pač s tem napra- vila veliko škodo. Oglejmo si nekoliko burno zgodovino te britansko mini-kolonije ter njeno današnjo vlogo in pomen za Kitajsko. Prvi Evropejec, ki je pri- piul do južnih obal Kitaj- ske, je bil Portugalec Jor- ge Alvaretz. Ta se je leta 1513 zasidral pred Ma- caom. Z Alvarezom je do- potovala v te kraje še pra- va množica portugalskih trgovcev in mornarjev, ki so leta 1577. z izgovorom, da hočejo uničiti gusarje v tem delu sveta, Macao preprosto zasedli in tam so ostali vse do današnje- ga dne. Macao, ki je prav- zaprav mesto z 280.000 pre- bivalci, med katerimi je 97 odstotkov Kitajcev, je še dandanašnji portugalska kolonija, privesek na veli- kanskem telesu Kitajske, ki bi ga, če bi ji balo do tega, lahko zmečkala z me- zincem leve noge. Britanci so prispeli v ta del sveta več kot pol- drugo stoletje za Alvare- zovm. šele leta 1699 je pri- plula v Južno kitajsko morje ladja vzhodno in- dijske družbe »Maccles- field« in takrat so začeli Britanci trgovati z Kitajci. Potem je vsako leto prišla ena britanska ladja in z njo britanski trgovci, in mnogi od teh so tam tudi ostali. Sčasoma so v ki- tajskem mestu Kanton os- novali tudi svoje naselje. Trgovina med Britanci in Kitajci" s.e je kmalu ome- jila na dva poglavitna ar- tikla. Britanci so iz Kan- tona izvažali čaj, na Ki- tajsko pa so uvažali opij. Azijski New York Danes je Hongkong »azijski New York«, »me- sto greha«, »Lepotica Dalj- nega vzhoda«, mesto, v katerem živi na površini 1000 kvadratnih kilome- trov štiri milijone ljudi, od tega 98 odstotkov Ki- tajcev. To je na eni strani mesto velikanskih nebotič- nikov in palač, na drugi strani pa mesto »settle- ments«, bednih naselij hi- šic iz desk, lepenke, plo- čevine, ki kot obroč obda- jajo velemestno razkošje središča. Tu živi velik del Kitajcev, ki so po letu 1949 pribežali sem; doslej je bilo teh beguncev že več kot en milijon. Na hong- konškem letališču, ki štrli v morje na umetnem pol- otoku, pristane vsako leto več kot 600 tisoč letal, v luki se zasidra okrog 13 ti- soč čezoceanskih ladij. Predvsem pa je Hongkong mesto trgovine; v njem je sicer tudi 3300 industrij- skih podjetij, vendar daje ritem življenju mesta 80 bank iz 15 držav. V Hong- kongu se prodajo velikan- ske količine kitajskega blaga po zelo nizkih cenah, tako da je uvoz iz Kitaj- ske v Hongkong in tudi Macao dvestokrat večji kot izvoz teh dveh kolonij v veliko Kitajsko. Hongkong je kitajsko okno v svet, njen trgovinski pult za tr- govanje z Zahodom. Tu dobi Kitajska velik del svojih deviz, ki jih potre- buje za nakup nekaterega izredno pomembnega bla- ga, na primer pšenice, na zahodnih trgih. Nadalj.e prihajajo preko Hongkon- ga na Kitajsko milijona in milijoni dolarjev, ki jih pošiljajo Kitajci, ki žive raztreseni po vsem svetu. Računajo, da dobi Kitaj- ska v Hongkongu letno o- krog 700 milijonov do- larjev. Zato ni čudno, da je leta 1950, leto dni po kitajski revoluciji, ko je Hongkong priznal LR Kitajsko in pra- vice kitajske »manjšine«, tudi Kitajska molče pri- znala tako stanje, kot je bdio dotlej; Homkong in Macao sta tako še dalje ostala koloniji, čeprav sta to po kitajski ustavi »ki- tajski ozemlji«, ki sta »za- časno pod tujo okupaci- jo«. Zato tudi ni pričako- vati, da bi skušal Peking pritirati nerede v Hong- kongu tako daleč, da bd morali Britanci kolonijo zapustiti, saj bi s s tem sam zaprl devizno pipico. Hongkong 12 TEDNIK — VESTNIK TtiDiM - V iliSTN J.K 13 JOSIP JUkC/Č DESETI BRAT Obledel je iz jeze in sramote, da ga tak človek ho- če iztirati iz družbe, in ni ga bilo volja iti; nasproti pa je bil toliko babjeveren, da se je bal z desetim bratom prepira, kateri bi mu lehko napravil, da mu bodo krave krvavo mleko imele in drugih uro- kov veliko. Tudi ga je morda vest toliko pekla, da ni niti šel niti ne prec odgovoril, zakaj ne gre. »Ali si me slišal? Kaj sem dejal?« vpije Mar- tinek. »Pa zakaj?« vpraša Miha s svojim zoprnim glasom. »Zato, ker smo tukaj sami pošteni ljudje, ti pa si mrcina pasja, oderuh! Ti pojdi h konjeder- cem in rabeljnoan za hlapca, ne pa med poštene može za mizo. Poglejte, možje,« — se obrne deseti brat do drugih — »tukaj sem dolgo poslušal, kaj imata ta dva, in Bog oče me udari, če sem še kaj takega slišal. Za štiri tedne odloga prosi ta vaš so- sed Francelj. Vsi veste, da temu hudirju denarja ni treba. Pa zakaj ga tako terja, da se še z jokom ne da preprositi? — zakaj Francelj je res jokal pod pestmi, le pod oči ga pogledite. Zato ker mu meni domačijo prodati, ker ve, da ga bodo potlej v vo- jake vzeli in bo potlej lehko za njegovo deklico ho- dil v svojem šestdesetem letu, palica ga potiplji! Kaj počnemo z njim? Ali ni prav, da se najprvo izkida izpred nas?« »Aha, dobro govoriš, Martin!« se oglasi Krja- velj in izpije glaž. Drugi možje pak so molčali na Spakovo vprašanje, in sicer iz raznih razlogov. Krč- mar Obrščak se ni hotel Mihu zameriti, še manj pa desetemu bratu, ker je dobro vedel, da če z enim potegne, drugega ne bo več blizu. Izmed piv- cev pak je bil eden Mihu v rodu po krvi, drugi pa po mošnji; torej sta se oba tako namuzovala, da se ni vedelo, ali odklimavata ali pritrjujeta. »Ven bom šel, ali berači me ne bodo podi- li« pravi Miha. Deseti brat pak je stopil izza klopi in z močjo, kakršne v njegovih koščenih udih ne bi bil nihče pričakoval, ubere Miha za vrat in ga zlahka zvleče izza mize do vrat ter ga sune venkaj. Krčmar. ki se pri vsem tem ni ganil, je zdaj dejal: »Prav, saj ta skopuh ne da tako dosti več skupiti ko nič.« Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, tako se usede Martinek zopet za mizo. »Nič se ne boj, France, pa vesel bodi, plačala bova tvoj dolg, hiša ti ne bo prodana in ljubico boš imel. jaz vem za zaklad; drevi ob podese- tih v Leznecu bodi; na križišču posedi, da jaz pri- dem —,« pošepeta Martinek Mladeniču na uho, udari potem ob mizo in ves spremenjen zavpije: »No, kaj ste umolknili? Poprej ste godli in klopo- tali, da so me po eni plati ušesa bolela. Zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje. Le pijte, danes je moj dan, jaz dam zanj, kolikor more kdo piti.« »Martinek, jaz bi rad nekaj vprašal,« pravi Ma- tevž ek. »Le migaj z jezikom, pa se ti bo govorilo. Vse se sme vprašati, samo to je druga reč, ali se če odgovarjati ali se neče,« odgovori deseti brat. Glej ljudje pravijo, da ti hudir sam — Bog nas varuj in sveti božji križ — denar donaša, zato se tj ga nikoli ne zmanjka,« pravi Matevžek. »V kakšni postavi pa dohaja k meni, ali v mač ji koži ali s kozlovo brado ali z oslovsko peto? Kaj pravijo?« pravi deseti brat in se tako zasmeje, da je bila Matevžka res misel, za resnico verjeti, kar je vprašal v šali. »Polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag za. kopanega — tako so včasih trdili — in ti ga menda najdeš, zato ker si deseti brat.« »Tako pravijo? Ali ti verjameš ali ne verja. meš?« vpraša Martin s smehom. »Ravno to sem te hotel vprašati, ali smem ver- jeti ali ne. Dejal sem, če boš ti potrdil, i nu, potlej bi utegnil drugače misliti. Na tiste coprne babe, rojenice, strahove in mrliče, ki nazaj zahajajo, jaz' ne verujem, ker jih sam še nisem videl. Hudič mo- ra pa vendar biti, saj je v štiridesetdanskem postu Boga skušal; v tej skušnjavi se pa tudi vidi, da ima denar pod oblastjo, ker je obetal tačas boga- tije in lepotije vesoljnega sveta. Zato sva se že z babo onidan menila--pa Martinek, če ne boš zameril, da ti naravnost povem?« »O, nič se me ne boj! Tebe ne ugriznem, ko bi že tudi koga.« »Nu! — z babo sva se menila o tebi in sva ugibala, kje toliko denarja doboš, da tako rad za vino daš, beračem pomagaš in da se čudno vidi...« »Kako je to, da sem sam razcapan in onegav jeli?« »I nu res, da si še čevljev ne privoščiš, čerav- no bi lehko take nosil, ki bi bili gori do pregiba.« »Mar do pod pazduhe,« se zasmeje Martin, »ali čakaj, bom še jaz tebe eno vprašal: ali veš, kaj je deseti brat?« »To je res, da vem,« odgovori Matevžek, »ali ti, Martine, nisi tak ko drugi deseti bratje, o kate- rih pripovedujejo stari ljudje. Ko so se moja raj- nica mati možili, bil je tudi en tak na svatovščino prišel kakor ti, ves neumen, pa vsegavedež. Pa ni- hče ni vedel, kdaj je stopil v hišo; naenkrat je stal tam pri godčevski mizi. Tačas je moji materi prerokoval, koliko in kakove otroke bodo dobili, in vse se je zgodilo, kar pove, da je bil res deseti brat. Pa ko se je klobas in plečeta najedel in nekaj v malho nabral, ni ga bilo več videti v tem kraju. In kdor še o kakem desetem bratu ve povedati, vsak pravi: prišel je in šel...« »Kaj sem pa jaz?« »Je, tega ne pravim, da nisi deseti brat; jaz menim, da si drugačen ko so drugi taki, zato ker imaš denar, ki ti ga sam vrag bruha iz sebe, ali vedi- gabog kje ga dobivaš.« »Nič naj te to ne skrbi,« odgovori Martinek ne- kaj resnobneje. »če misliš, da sem koga okradel, skaži mi; če sem koga oplahtal, naj me toži; če je pa pošten denar, pa tiho bodi. Glej, cesarska podo- ba je gori vrezana na tej petici ko na tvoji; zato pij, hudirja! Ko bi tudi za vragov denar pil, kaj zato; vino je božji dar iz Obrščakovega soda.« Toda Matevžkovega soseda, kateremu je pija- ča napita stala, je nekaj čudno stresnilo po vseh udih, ko je nesel kupo na usta, kajti verjel je na žive in mrtve, da je to vino res s podzemskim škratovim denarjem plačano. Ker je mislil, da bi utegnilo v želodcu ostati ali kake gliste v njem za- roditi, zlil je po obradku in naprsniku pol kupe in le drugo četrt izpil. Matevžek pa ga je bil že nekaj v glavo dobil; zat6 se ni samo čisto nobene vinske vraževine bal, temveč je celo hotel pogovor z de- setim bratom dognati, kajti dolgo si je že obetal, da mora neke čudnosti in nenavadnosti iz samih Martinekovih ust razjasnjene slišati. »Ti Martinek! Ker vidim, da sva danes pri po- liču in da nič ne zameriš, vprašal te bom še eno. Ali sta res vidva z gospodom na Polesku, tistim ti- him, zaprtim človekom, prijatelja? Pravijo, da je on tudi vragu zapisan--« Matevžek ni mogel dalje govoriti, ker ga je stari dedček Krjavelj vedno pod mizo z nogo be- cal in silno z očmi migal, da naj molči o tej reči. In res se je Martinkovo lice čisto spremenilo, ko je slišal gospoda s Poleska omenjati. Položil je dve petici na mizo, vtaknil pipo v usta, vrgel preveza- ne čevlje čez ramo in počasi šel ven. »Ali niste mogli molčati!« se jezi Krjavelj. »Kaj je bilo treba blebevsati o Piškavu, morski strah te postrašil? Kdo bo za vino dal? Nalašč sem pri- šel les-kaj, da bi ga enkrat pil čez dolgo ko večni kraj, pa mi ga odženete. Bog se vas usmili! že to- liko dni je med nami, pa ne veste, da se ne sme z njim govoriti, kar človeku v glavo pade.« PETO POGLAVJE Tak dedje nam bili pred stotino let. Jak. Zupan. Prišel bo en možiček! Stara pesem. Krjavelj, mož, ki je poslednje besede govoril, zdi se nam tako imeniten, da ga natančneje nari- šemo in zato z njim celo nov odstavek začnemo. Zakaj današnji Obrščanje, ki so bili tačas otroci, ko se je naša povest godila, trdijo, da niso razen desetega brata Martina Spaka nikogar za večje čudo imeli ko Krjavlja. Bil je ta mož že čez šestdeset let star, srednje velikosti, pa precej životen. Lica je bil zabuhlega, čela nazaj visečega in nekaj čudnega, pol škilavega pogleda. Oblečen je bil pozimi v suknjo, ki je bila Bog ve kdaj vojaška in iz plavega sukna, kateri se pa zdaj iz množine pomečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in katera je šele potlej pridejana. Hlače prtnenice so segale samo do ko- lena, kjer je Krjavelj za malo ped bose kože kazal, ker so bile golenice njegovih čevljev že tolikokrat udelane, da niso več segale do kolena in do stre- men. Na glavi je imel klobuk s širokimi kraji, ka- kor ga sem ter tja današnji čas še včasih v starini ali na glavi častitljivega slovenskega deda vidimo, ki se ne da zapeljati neumnim nošam mlajšega sveta. Pa da bi Krjavelj pokazal, da je svoje dni ce- sarja služil, torej kaj sveta skusil, imel je krajevec nad levim ušesom gori zavihan in na oglavje pri- pet, kakor nekdanji brambovci v francoski vojski. Pravijo, da je lepše, če se človek nevednega kaže, kakor če laže. Zato bom tudi jaz naravnost po- vedal, da ima pričujoča povest med drugimi sla- bostmi ravno na tem mestu znamenito prazno lino, katere nikakor ni bilo moči zadelati in zamašiti. Ni namreč znano, kje in kako je pastirčeval in fanto- val, kje in kaj so bili njegovi roditelji. Vem sicer, da bi bil mogel, ko bi bil bolj prepričan svetosti pi- sateljevega poklica, v krstne farne bukve iti gledat in to prazno mesto napolniti, tembolj, ker je v istini rojstvo prvi pogoj, tedaj največji faktor vsa- kega velikoumonega dejanja v človeškem življenju. Ali fajmošter obrške fare je čmerikav, star gospod, s kljukastim nosom in srebrnimi naočniki, ta je, ne vem zakaj, najhujši sovražnik vseh novelistov, ro- manopiscev, dramatikov in drugih ljudi te ropo- tije; lehko si potlej misliš, da sem se bal moža spraševati za letne številke in osebne zadeve dru- gih ljudi, češ, ko bi pa dedec slutil, kaj bi jaz rad, gotovo bi me po hlapcu in kuharici vrgel na piano. Toda naj bo že Kr j avl jeva mladost taka ali taka, to moremo za trdno povedati, da je bil pred desetimi leti smreko posekal, katera je bila za prvi tram v hiši, ki si jo je Krjavelj na pusti Obršča- kovi njivi tik hoste postavil z lastno roko in ka- tera še današnji dan stoji, dasiravno namesto Krjavlja samo miši in podgane v nji gospodarijo. Krjavelj je smolo bral po hosti ter jo prekuhaval in prodajal kmetom, da so si kola mazali. Zraven tega pa je imel še več lastnosti, katere so ga da- leč okrog seznanile. Skupek vseh teh lastnosti ga je pa po vsem ločil od desetega brata, kateri se je veliko z njim pečal. Ljudje namreč, ki so videli in vedeli, kako Martinek vse preudari in vsako reč izve in so ravno zato radi verjeli, da zna več ko drugi, — ravno tisti ljudje so govorili, da ima bla- ženo lastnost, ki marsikoga stori srečnega v nesre- či, — dejali so, da je Krjavelj dobra duša, samo malo neumen. In vendar Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo je bral, kislega mleka gospodinj v vas pro- sit hodil, smolno olje prodajal po dova krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal, veverice stre- ljal in pekel in jedel, crknjene prašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za peč hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer, kako je morski strah, hu- dirja na barki videl, ko je bil vojak, kako je kozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je »štat- ljivemu« konju navado odpravil itd. — nič druge- ga ni revež počel. To pa gotovo ni bogvedi kaj. In vendar so ga neusmiljeni jeziki raznesli za neum- nega ali vsaj malo prismojenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra duša in rad ustreže, imeli so ga za Jurčka in nalašč govorico napeljali na hudirja, na kozo in na take reči, da je le mož pozabivši, kako je to stokrat že v raznih spremembah pravil, še enkrat isto reč ponovil. In če je ubožček malo drugače zategnil, če je danes dejal, da ga je bilo strah, ko je hudiča na kose sekal, jutri je pa rekel, da ga ni bilo nič strah, brž so ga dejali na osla in ga na laž stavili. Da, nekaj jih je bilo, ki celo niso verovali, da je bil Krjavelj kdaj morski vojak, am- pak so hoteli vedeti, da ni v svoji vojaščini dalje prišel ko gori do Sorskega polja nad Ljubljano in da jo je tam kakor bojazljivec skrivaj pobrisal. Pa to so bili menda le hudobneži, ki nikomur nic ne ve- rujejo; zatd menim, da bo bolje, če midva z brav- cem vzameva Krjavljevo za resnično. »Tako ti praviš, Krjavelj, da se temu Martinku ne sme o čemer si bodi govoriti?« pravi kmet Ma- tevžek. »Kaj še! Ne sme se ne!« vpije Krjavelj, ki je imel zraven naštetih še to dobro lastnost, da je gla- sno govoril in besede vlekel. »K tebi rad zahaja, pravijo,« dostavi Matevž- kov sosed, »ti že veš, kaj mu je nevšečno. Kaj pra- viš, zakaj noče o tem gospodu s Poleska nič slišati, pa vendar eni vedo, da sta znana? Kaj ti kaj pove?« »Nič ne pove!« odgovori Krjavelj. »če je hudiču zapisan, kar jaz mislim, ker i«1® zmerom denar, dasiravno živi kakor čuri-mufl božji volek v travi, brez dela, — vem, da se kaj po- menita o vragu,« pravi Matevžek in čez ramo p?" gleda soseda, krčmar j a in mladega Franca, ki se je bil tudi bliže pomaknil. »Saj ga ni hudiča, kdo ga je pa videl?« pravi krčmar in namežika drugim gostom, kakor bi tel reči: zdaj ga imamo, poslušajte. 14 TEDNIK — VESTNIK OBISK PRI CTRLJSK-TH TFNIŠKTF TORALCIH Letos tri igrišča apcurtni objekt v mestnem J^j bo tudi v poletnem ča- [ prišel do polnega izraza, ijglceiv na umetnem drsali- ?Tpreurejajo za kotalkanje, ^posredni bližini pa so te 'i uredili tri igrišča za te- s tem bodo imeli privr- tenisa precejšnje mož- nositi za trening in rekreaci- jo. Teniška sekcija pri HDK Celje ima v letošnjem letu precej načrtov. Trenutno ima okrog devetdeset članov, od tega več kot polovico mladi- ne. S tem, ko so uredili kar tiri igrišča, pa je dana mož- nost ne samo za rekreacijo in trening, ampak tudi za te- niško šolo, ki bo v letošnji sezoni odprta za mladino in starejše. Poleg tega pa bo glavna naloga teniških funk- cionarjev popularizirati to le- po igro predvsem med žensko mladino, ki je sedaj občutno primanjkuje. Letos so se celjski teniški igralca prijavili tudi za sode- lovanje v republiški teniški ligi. Le-ta je razdeljena na mariborsko in ljubljansko skupino. Celjani bodo tekmo- vali v mariborski. Seveda še ne računajo na športne uspe- he, pravijo, da bo letos nji- hovo sodelovanje le bolj sim- bolično. Uspehi se namreč pri tenisu ne pojavijo kar čez noč, treba je dosti trdega in vztrajnega dela, precej vaje in požrtvovalnosti. Zanimivo je, da ravno teh lastnosti pri- manjkuje mladim igralcem V tem je tudi vzrok, da je iz teniške šole v lanskem le- tu ositalo le nekao mladin- cev, ki so vztrajali. Pa še nekaj moramo ome- niti: v smislu pravega ama- terskega športa pri teniškem klubu članom ne nudijo niče- sar drugega kot uporabo igri- šča in žog za trening. Vse ostale rekvizite si morajo čla- ni nabaviti sami. Pa vendar se nihče ne pritožuje. EG Mojster v teniški igri lahko postaneš le z vztrajno vadbo, ki traja tudi več let. TRI ZMAGE glcipe ŽRK Celje so pretek- teden odigrale nekaj prija- Ijjskih in prvenstvenih ro- Lmetnih tekem. Tako so pi- \jirji premagali vrstnike iz talca z 19:14, mladinci pa so ^Icviru štajerske mladinske ^ premagali Branik v Ma- riboru 11:2, V trening tekmi ,e prva ekipa premagala vo- moštvo štajerske roko- jpetne liše Velenje s 30:12. Aero taksi Kot je nekterim že zna- go so pri celjskem aero klubu v letošnjem letu uvedli novost. To je vožna z aero taksijem nad bliž- njo okolico, ali pa tudi na daljše relacije. V ta na- men imajo na letališču v Levcu vsak čas pripravlje- na dva aviona, s katerima se lahko poleg pilota vozi ta še po dva potnika. Ogled Savinjske doline in Celja traja približno 20 minut, odšteti pa je treba po 25 N din. Možno pa je seveda potovati v vse kra- je Jugoslavije, kjer imajo letališča. DRŽAVNO PRVENSTVO V CELJU Od sedmega do desetega ju- lija bo v Celju letošnje držav- no prvenstvo rokometašev mladincev. Kot je znano se prvenstva udeležujejo repre- zentance republik. V sloven- ski ekipi, ki je dosegla že ne- kaj lepih uspehov, vsako leto nastopa tudi precej celjskih mladincev. Pionirska atletska olimpiada V zadnjem času beremo v dnevnem časopisju o ved- no večjih uspehih atletov in atletinj iz podeželskih društev. Nekateri se lahko ponašajo že z dobrimi in ce- lo rekordnimi dosežki. Po- znavalec razmer slovenske atletike iz tega prav lahko sklepa, da je ogrožen pri- mat celjske atletike v Slo- veniji. Kaže, da se tega za- vedajo tudi pri AD Kladi- var, ki so v zadnjem času napeli vse sile za pridobiva- nje mladine v atletske vrste. V zvezi s tem je tudi ve- lika akcija pod naslovom »Pionirska atletska olimpia- da«, ki bo danes na dan mladosti na stadionu Borisa Kidriča. Na njej nastopa okrog 300 mladih najboljših abletov iz osnovnih šol celj- ske občine, v vsaki disci- plina po trije. Tako so bili zadnji športni dnevi celjskih šol sestavljeni predvsem iz atletskih tekmovanj, ko so mladi šolarji preizkušali svoje moči in se borili za kar najboljše izide. Po teh rezultatih in po rezultatih na zadnjem občinskem tekmo- vanju sodeč, bo »olimpiada« dala prav gotovo nekaj izred- nih dosežkov. Na to tekmo- vanje je prireditelj povabil tudi nekaj častnih gostov — bivših vrhunskih celjskih atletov in državnih reprezen- tantov. To pa bo dalo tekmo- vanju mladih atletov še po- sebno obeležje. Menda ni potrebno posebej poudarjati kolikšnega pome- na je taka oblika tekmova- nja ne samo za AD Kladivar, ki bo imel od tega prav go- tovo koristi, ampak tudi za mlade ljudi, ki bodo videli v tem tekmovanju veliko možnost, da se izkažejo na športnem področju tudi indi- vidualno. Zato je prav, da po- stane »Pionirska atletska olim- piada« tradicionalna EG TEKMOVANJE RIBIČEV V nedeljo se je na Blagu- škem jezeru pomerilo v lovu rib na plovec nad 100 ribičev iz radgonske in sladkogorske ribiške družine. To pot je bi- lo na tekmovanju veliko ri- bičev iz ribiške družine Slad- ki vrh, s katero radgonska družina vzdržuje tesne in pri- jateljske stike že več let. Po poldan so ribiči obeh družin preživeli v prijetnem razpolo- ženju na družabni prireditvi. T. š. OGLAŠUJTE V DNEVNIKU ŠPORT PRVAK ODLOČEN V nadaljevanju tHcmova- nja v sindikalnih nogomet- nih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: I. skupi- na — Tkanina : IFA 3 : 0 p. f., EMO : Prosveta 2 : 0, Libela : Železarna 2 : 2, Klima : Kovi- notehna 2 2. V vodstvu je EMO z 10 točkami pred Prosveto in Klimo po 6 itd. II. skupina — Žična : Cest- no podjetje 3:0 p. f., Kju- čavničar : Etol 1 : 5, Izletnik : železničar 0 : 1, Elektrosig- nal: Celjski tisk 0 : 3, Aero : Mene 2:1. V vodstvu je Že- lezničar pred Etolom in Iz- letnikom OBČINSKO PRVENSTVO PIONIRJEV V četrtek, 18. maja je bilo občinsko prvenstvo pionirjev in pionirk celjskih partizan- skih društev. Udeležile so se ga vrste in posamezniki dru- štev Celje-mesto, Celje-Gaber- je in štore, vsega 60 udele- žencev. V kategoriji pionirji višji razred je bila 1. vrsta dru- štva Celje mesto (285,7 točk), 2. vrsta društva Celje Gaber- je (273,1). Med posamezniki so dosegli: 1. mesto Dušan Krošl — Celje mesto (57,7), 2. mesto Boris škoberne Ce- lje mesto (57,0), 3. mesto Stanko škoberne — Gaberje (56.3). V kategoriji pionirk višji razred je bila prva vrsta Ce- lje-Gaberje. Med posamezni- cami je bil vrstni red: 1. Ire- na Meznarič, Gaberje (47,3), 2. Liljana Solujič, Gaberje (46,9), 3. Jelka Zimšek, Ga- berje (46,0). Med pionirji nižji razred so bili prvi Celje-mesto in druge štore. Posamezniki: 1. Aleš Kavka, Štore (45,1), 2. Miran Vovk, Celje mesto (44,6), 3. Franci špoljar (44.4). Vrsta Celje mesto je zased- la v kategoriji pionirke nižji razred prvo mesto, medtem ko so bile pionirke iz Ga- ber ja druge. Posameznice: 1. Urška Belcer, Celje mesto (47,0), Milena Korošec, Celje mesto (45,2), 3. Reli Drofenik, Celje mesto (^,5). RM Splanirane Rovte V teh deževnih dneh, ko se je večina kmetovalcev pre- dajala razpravam in ocenje- vanju vrednosti dež^ja za polj- ščine, so tudi v Rožnem do- lu, ob Dvoru in pri Lipi mi- rovali. Toliko časa, kolikor je padal dež. Nad Planino moraš pred pokopališčem zaviti na levo, k hočeš priti po tej strani j. Rožni dol, na Dvor in k Streljaj od »državne« je pod Križem, s kate- ra' se vidi 25 cerkva, dvoje r\etij. Od kmetij do kozolca f^ njima je na debelo fcla- ovan kamen, ki ga je Bo- 6 Pripravil kot fundament ? svojo cesto. Nekoliko na- v debeli senci gabrov, ' . koder se je prebil občin- ? avto, je skupina ljudi °oila kamenje. »Tu smo,« je dejail pred- sednik šentjurske občine V. Jagodič. Z njim smo namreč obiskali prebivalce teh treh zaselkov na Kozjanskem, ki v teh dneh gradijo cesto. Ob redko puhajočem stro- ju, ki je poganjal drobdlec, so se motovilili možje in stregli strog u, medtem ko so žene v bregu izkopavale ka- menje. Dvoje, do pasu golih mladeničev je hitelo s samo- kolnicami. Iznajdljivost ljudi ne naj- de meja, bi lahko dejal člo- vek. Vsa trije zaselki skupaj imajo le 12 gospodinjstev. Ob- novljenih gospodinjstev in ognjišč, ker so jih med voj- no švabi požgali. Petnajst let so prebivalci teh zaselkov krpali in planirali kolovoz, dokler niso letos začeli zares. Medtem so namreč v nekem kamnolomu na drugi strani občine odkrili 'od boga in lju- di zapuščen občinski drobi- lec, ga na tihem spravili v ta gabrov gozdiček, priklju- čili motor in začeli.. . »Ta apnenec je dosti boljši od marmorja,« nam je stro- kovno razlagal Franc Pintar, neKoanja oorec is.ozjansK.ega odreda, občinski odbornik in vodja dela. »Drobljenec se poveže s prahom in blatom, da postane cestišče kot iz betona. Ne morete si misliti, kaj takšno cestišče pomeni za nas. Ne bo se mučila ne živina in ne mi ...« Medtem ko eni strežejo stroju, drugi čistijo jarke in kopljejo kanale za odtočne cevi. Srečali smo starega ce- starja, ki si je nesel malico. Baje je kar srečen, da ima toliko sodelavcev, kljub temu pa ni hotel posoditi samokol- nice, ker je — njegova. V teh 1500 udarniških ur je vključen znoj skoraj vseh de- la zmožnih prebivalcev, tudi žena. Prišla je Angela in de- lala kot ostali. »Delam in bi še,« je rekla. »Ko bomo to uredili, bomo verjetno zopet kaj drugega. A, bo to mogoče vplivalo kaj na .štibro'? Da bd jo mogoče kaj zmanjšali.« župan Jagodič tega ni sli- šal. Sam pa sem slišal, kako je razpravljal z Božičem: »Mnogo stvari bomo lahko uredili s skupnimi napori. Vi delo in material, mi pa nekaj sredstev. Za ono, o čemer sva se pogovarjala, vam ne morem obljubiti, pre- pričani pa bodite, da bom posredoval in pomagal. Bomo videli, kaj se da urediti...« Tako je to. Občinska bla- gajna je siromašna, potreb pa veliko. Ljudje to razumejo, zato vlagajo velik del sred- stev v obliki prostovoljnega dela — sami. Franc Pintar, ki je ohranil kljub burnemu življenju tisti pristen, nepokvarjen humor, je doma svečano objavil ženi, ko je rekla dve počez, čez režim: »Kaj misliš, da si na zboru volivcev? Drži, da ste enako- pravne. Zato vas bom, od prve do zadnje državljanke, peljal v Šentjur na svečano sejo, ko bo zaprisega novih odbornikov v teh dneh, pa boste slišale, kako in kam se deli denar iz občinske bla- gajne.« Malo je predahnol in po- tem bolj zase zaključil: »Ma- dona, saj mi bo drugače od nenehnega tolmačenja še je- zik zatekel...« Ni mogel zaključiti do kon- ca, ker je pritekla neka že- na in sporočila, da je motor »crknil«. »Zdaj pa še to,« je dejal in povzel: »Vi južinajte, ga bomo že primorali delati.« šli smo nazaj pod Gabrovje, ki se je za nekaj časa umi- rilo. J. SEVER SOSED SOSEDU... TEDNIK, 25. MAJA 1967 15 C E is T. Ei P O ZABILI • • * DEŽURSTVA V splošni bolnici Celje de- lajo v naslednjih specialistič- nih ambulantah ob dnevih in urah: Splošna internistična ambu- lanta: ponedeljek od 14—17 ure — odgovorni ordinarijus dr. France Lah, torek od 16— 19 ure dr. France Lah, četr- tek od 14—17 ure dir. France £ah. Gastroenterološka ambulan- ta (ambulanta za bolezni pre- bavil): ponedeljek od 11—13 ure dr. Herbert Zaveršnik, od 14—17 ure dr. Peter Vov- šek, torek od 14—17 ure dr. Herbert Zaveršnik, sreda od 14—18 ure dr Lev Brumen Kardiološka ambulanta (ambulanta za srčne bolezni): ponedeljek od 14—17 ure prim. dr. Alojz Rojnik, torak Od 14—17 dr. Alojz Rojnik, sreda od 14—17 ure dr. Franc Fazarinc, četrtek od 14—17 ure dr. Eva Krautberger, pe- tek od 14—17 dr. Alojz Raj- nik Diagnostična ambulanta: po- nedeljek od 14—17 ure dr. Peter Vovšek, torek od 14—17 dr. Nada Marchefcti, sreda 14 četrtek od 14—17 ure dr. Ra do Komandina, Petek od 14 do 17 ure dr Lev Brumen Ne vr »psihiatrična ambulan- ta: petek od 14—17 ure — dr. Franc Hrastnik Endokrinološka ambulanta (ambulanta za sladkorno bo- lezen in druge montje pre- snove): ponedeljek od 14 do 18 ure dr. Franc Fazarinc, pe- tek od 14 do 18 ure dir. Franc Fazarinc. V vseh akutnih in življenj- sko nevarnih primerih lahko zdravniki napotijo bolnike di- rektno, predvsem, kadar je indikacija za sprejem. Spre- jemno internistično ambulan- to vodi dežurni zdravnik in ta posluje ves čas. Delovni čas ostalih speci- alističnih ambulant bomo ob- javili v naslednji številki. KINO Kino Union: od 23. do 27. maja Galantne svečanosti, fr. barvni, od 28. do 31. maja Pesem je ljubezen Mehike, mehiški, od 1. do 5. junija Krogla za zločinca, ameriški barvni CS Kino Metropol: od 23. do 26. maja Svojega telesa go- spodar, jugoslov., od 27. do 31. maja, Guiilieta in duhovi, ital. barvni, od 1. do 4. jun. Kačje usnje, amar. barvni. Kino Dom: od 24. do 26. maja Vrela ulica, amer. CS, VREME VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 25. MAJA DO 4. JUNIJA. Lepo vreme bo nekako 25., 26., 30. in 31. maja. V ostalem nestalno s pogostimi padavi- nami. po večini v obliki ne- vihtnili ploh in hladneje. Dr .V. M. od 27. dio 29. maja Krvavi ka- pe tan, amer. barvni CS. Letni kino: od 30. do 31. maja Sto peklenskih dni, nemško-jugoslov. barvni CS, od 1. do 2. junija V pravem času, angl. CS, od 3. do 5. jun. Močnejši od slave, amer. barvni CS PLOŠČE V preteklem tednu so v celjskih prodajalnah prodali največ gramofonskih plošč: Astro-Contal: 1. Proti Ko- pru, Berger, 2. Pod špikom, vsenik, 3. Larina pesem, Te- reza Kesovija, 4. San Remo 1967 . 5. Krčmarice, daj mri vi- na, Slavko Perovič in Silvana Armenulič. Tehnomercator - Elektro: Fernan Ferni, 2. The Bea les, 3. Berba groždža, Ractmila Karaklajiič, 4. Jodlerji iz Ti- rola, 5. Pod Špikom, Avsenik. Tehnomercator . Radio: 1 Boris Frank, Valčki in pol- ke, 2. Plakat ču za tvojim oči- ma, Duo s Kvarne ra, 3. Za greb 67, 4. Očkov praznik, Melita Avsenat, 5. Kromarioe, daj mi vina, Slavko Perovič in Silvana Armenulič. POPEVKE F. Berger: Očkov praznik, tekst: Marica Založnik Danes, ko praznik svoj očka praznuješ, zarja te v daljavi že pozdrav- lja, slavčkov spev sliši se v jutru aprila, saj je tvoj praznik danes spet. Tiho si brez besed, solzno imaš lice, očka, nasmej se, bodi srečen, vedno le punčka bom tvoja ostala, s smehom polnila najin dom. Očka moj, božam ti zgubano lice, naj ti dam cvetja za tvoj praznik, srčno ti zdaj želim sreče v življenju. vedno le sončne, jasne dni. Hvala za rože, besede izbrane; ko mri lasje bodo že osiveli, ko čas in skrb mi-spdjeta moč, ljubezen le zate, otrok moj, ostane. KNJIGE V preteklem tednu so ljua je največ povpraševali po tehle knjigah: Državna založba: 1. Posled- nja ljubezen, Cotain, 2. Upor vojakov, Kirst. 3. Majhen vrt, veliko veselje, Stang, 4. Slo- vensko - italijanski slovar, 5. Slovensko-nemški slovar. Naša knjiga: 1. Nega in vzgoja otroka, 2. Majhen vrt, veliko veselje, 3. Pisma iz mo- jega mlina, 4. Lovčevi za- piski, Turgenjev, 5. Naš otrok. Državna založba: 1. Zadnje poglavje, Saga. Moderna ko- medija, Galsworthy, 2. Po- slednja ljubezen, 3. Zdravnik Arrowsmith, Lewis, 4. Nan- ga Parbat, Buhl, 5. Jenny, Uhset. TELEFONI Zavod za informativno služ- bo: direktor 20-81, upravnik 2-00, tajništvo 23-69, odgovor- ni urednik radia 20-09, odgo- vorni urednik tednika 21-76, vodja EPP 30-85, novinarji 23-32. 22-34, naročnine, oglas- ni oddelek, čestitke radijskih poslušalcev 31-05; gasilci 93; postaja milice 92; zdravniška dežurna služba 23-34; bolniš- nica-porodnišniea 22-22; po- rodnišnica ponoči 22-24; reše- valna postaja 94; nočna služ- ba 21-49; elektrarna 23-21; plinarna-vodovod 23-10; cari- narnica 28-80; hotel Geleia 20-42; hotel Evropa 20-18; cvetličarne 21-17, 24-52; Foto- lik 32-38; gledališče 29-60; ki- nopodjetje 31-21; komunalni zavod za socialno zavarova- nje 29-01; občinska skupščina Celje 39-11; turistični infor- macijski urad 29-79. CELJSKI TRG V preteklem tednu je bilo na celjski tržnici največ naj- različnejših sadik. Paradižni- kove so prodajali po 20 do 50 S din, prav toliko so stale paprike, medtem ko so zeljne in ohrovtove sadike prodajal* po 2 do 5 din. Na tržnici ie že nekaj novih pridelkov Ta. ko stane novi krompir 270 (stari je po 70) din kilo- gram, češnje so po 360. nova čebula pa po 450" do 500 din kilogram Kljub temu, da je stara čebula po 800. jo še vedno kupujejo, kar velja tu- di za fižol, ki je po 300 do 400 din kilogram. Precej se je pocenila solata, saj je beriv- ko mogoče dobiti že za 200 din. Glavnata solata stane do 500 din kilogram. Poleg če- šenj med sadjem prevladu- jejo jabolka, ki so po 180 do 300 din. Dokaj poceni so tudi jajčka, saj stanejo ponekod samo 40 din. Sicer pa jih pro- dajajo tudi po 50 drin. GIBANJE PREBIVALSTVA V času od 14. do 20. 5. je bilo v Celju rojenih 46 deč- kov in 44 deklic; poročilo se je 6 parov UMRLI SO: Franc REBERŽAK iz Pon dorja, star 67 let, Janez KRIŽNIK iz Zreč. star 65 let, Julijana BLATNIK iz Tabora, stara 55 let, Ivan PARFANT iz Celja, star 80 let, Metka VANEH iiz Predence, stara 3 dni, Marko PODJAVORŠEK iz Velenja, star 20 let, Štefa- nija VREČAR iz Celja, sta- ra 53 let. Obvestita S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Tomič J. S.: Kotlenik. Pe- trograj sko = geološka studi j a. Beograd—Zemun 1926. S II 3265/60. Budimir M.: Carmen Arva- le. Beograd—Zemun 1926. S II 3265/61. Maleš B.: Prilog izučavanju energetike heteroterama. Beo- grad—Zemun 1927 S II 3265/62. Jagič V.: Spornimi mojega života. I—II. Beograd 1930— 1934. S. II 3265/75, 104. Petkovič K. V.: Geološki sastav i tektonski sklop Suve Planine. Beograd 1930. S. II 3265/76. Popovič V.: Meternihova politika na Bliskom Istoku. Beograd 1931. S II 3265/84. Radojčič N.: O Tronoškom Rodoslovu Beograd 1931. S. II 3265/86 Slobodni Zagreb. Zagreb 1965. S. II 3707. Hoyle F.: Astronoany. Lon- don 1966. S. II 3720. Rocco F.: Istraživanje trži- šta sredstaiva za proizvodnju. Beograd 1965. S. 28567. Omerza Z.: Tipizirana je- kla 1966. S. 28570. Sanderson J. D.: Iza nepri- jateljskih linija. Zagreb 1966. S 28573 Psihijatrijska farmakotera. pija maničnih i depresivnih stanja. Beograd—Zagreb 1966. S. 15130/44. Sekelj T: V deželi Indijan- cev Maribor 1966 S 23753/21. Peršen M.: Ustaški logori. Zagreb 1966. S. 28224. NOVO V TRGOVINAH V poslovalnici trgovskega podjetja Moda, »Vesna« v Ce- lju, so dobili nekaj zelo le- pih ženskih poletnih oblek, proizvajalca Vezenina Bled. Cena je okrog 17.000 S din. V poslovalnici Stari trg pa so se založili z ženskimi kopal- nimi oblekami, kri stanejo od 1400 dinarjev navzgor in z moškimi športnimi srajcami, ki jih lahko kupite že za 1700 dinarjev ŽRTVE PROMETA SMRT MOPEDISTA Prometna nesreča s si^m nim izidom se je zgodila ^ Frankolovem, ko je vo?™? tovornega avtomobila m3 TON KORENJAK vozil l Slovenskih Konjic proti lju. Izza parkiranega avto. mobila pred gostiščem »7^ rist« na Frankolovem je prj peljal na cesto I. reda rr10. pedist ALOJZ LUŽNIK r0] 1943 leta iz Lipe 19 s sopo{ nikom MARKOM PODjA VERŠKOM. Voznik je sku šal preprečiti nesrečo z 2a. viranjem in zavijanjem v vo, kljub temu pa je zadej mopedista in ga zbil po ce- sti. Zavozil je preko mope. da in mopedista, ki je bil takoj mrtev. Sopotnik Pod. javoršek je dobil zelo hude poškodbe, voznik tovornjaka pa je pri zavijanju zadel j« mopedista FERDINANDI DOLARJA, ki je stal ob ce- sti. Branik mu je prereza) desno nogo nad koleno®, vendar je potreboval samo prvo pomoč OTROKA PRED 1 AVTOMOBIL Voznik osebnega avtomo. bila BERNARD OSTROVR ŠIN je vozil od tržnice po Kidričevi proti šaleški cest; v Velenju. Pri srečanju z dve- ma osebnima avtomobiloma sta pritekla pred njegov av- tomobil otroka CVETKO KOS in BOJAN HRIBAR Enega je avtomobilist zbil s ceste na zelenico, drugega pa na pokrov motorja, da je p« 11 metrih vožnje padel na cest o.v Na srečo poškodbe niso bile najhujše, ob so od peljali v celjsko bolnišnico ZADEL OTROKA Po Celjski cesti v Sloves skih konjicah je vozil 1 osebnim avtomobilom .JOŽE GRAŠIČ. Vozil je sorazmer no hitro in po levi strani, ko mu je pripeljal nasproti drug osebni avtomobil. GRAŠIC je naglo zavil na desno in pri tem zadel s prednjim delom vozila otroka LIDIJO TIČ, ki je padla v 120 cm globok jarek in si zlomila levo roko v komolcu. * > NA CESTI NISI SAM" Kolesar FRANC VATOVEC se je peljal po Ribarjeviuli ci proti prednostni Dečkov" cesti v Celju. Pri tem pa a upošteval znaka »Nimaš prednosti«, niti se ni prepri čal, če je cesta prosta. 1 tem je po Dečkovi pripelji avtobus, v katerega zadnj del se je zaletel kolesar. P?1 padcu je Vatovec dobil ptf tres možganov. 1 S HITROSTJO V OVINEK Proti Višnji vasi se je P^ Ijal z osebnim avtomobilom FRANJO TERBUC in s p* veliko hitrostjo zavozil f dvojni desni ovinek, ki S* ni mogel izpeljati. Zanesle ga je na levo in nazaj , desno stran ceste, od tu P3 v jarek, kjer je obstal. Te lesnih poškodb ni bilo, šk<> de na avtomobilu pa je 1 tisoč N dinarjev. NEPAZLJIVOST Iz Bizeljskega je vozil Pr° ti Stari vasi z osebnim a^ mobilom ADOLF MAČEK- f stranske smeri iz Pišec pa j, pripeljal prav tako z ose nim avtomobilom DRAG^ TIN ULAMO. Zaradi nep^1 merne hitrosti in nepazlji^fc sti ie prišlo do trčenja. 5K do so ocenili na 2500 N & narjev. TEDNIK, 25. MAJA 1967 16 KOMPAS ,7LET1 v JUNIJU: 8 dni NIČA CANNES - MONTE CAR A 6 dni . STUTTGART — &BTMUND - MUNCHEN, 7 Yl AŽURNA OBALA — 6 dni KLOGNA - PERUGIA - RA- SgtfA, U dni BUDIMPEŠTA - &akow - VVARŠAVA, 11 dunaj — PRAGA - BER fTU - KOBENHAVN - 50CKHOLM, 10 dni CARI- grad - sofija, 9 dni bu- ntmpešta - PRAGA - MtJN- ggEN - ZtlRICH fjijelane programe za posamez- na potovanja prejmete v po- dtalnici KOMPAS Celje ozi- -orna vam jih po želji pošlje- jo na vaš naslov ysj KOMPASOVI prevozi bo- do izvršeni z najsodobneje opremljenimi avtobusi znamke ijjjERCEDES« PRED VSAKIM POTOVANJEM itf IZLETOM OBIŠITE TU- RISTIČNO AVTOBUSNO POD- JETJE KOMPAS CELJE, TOM- ŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50 i NA LUNO NE MORETE! i pa ne pomeni, da bi ne mogli ti v poltretji uri v Beogradu ali [dvanajst minut na Brniku! Cas staja vse bolj dragocen in od pga zavisijo pogosto veliki po- Si hočete ogledati izpod ne- Celje in okolico? ROKLUB CELJE uvaja novost! :RO TAXI, ki je mimo turistič- atraktivnosti čista poslovna Tovarna papirja RADEČE razpisuje za 25. 5. 1967 ob 8. uri v prostorih uprave j JAVNO LICITACIJO J naslednjih osnovnih sredstev: - motorne kosilnice - vpiežnega gumi voza - kočije I kolikor osnovna sredstva ne bi Wa prodana, bo ob 9. uri istega 1» licitacija za zasebni sektor. ZAHVALA Darovalcem: UO »EMO« Celje, ki je iz svojih sredstev podaril 500 Ndin, FRANCU NATAKSU iz Ložnice-žalec, ^ je namesto venca za po- lnega Franca Matka po- kril 20 Ndin in dr. Ervinu Naku, ki je v preteklih *secih letošnjega leta že Večkrat podaril večje in zneske, se za vso pomoč zahvaljuje ^EZA SLEPIH CELJE Enodnevne piščance ■a jarčke j? starosti 3 mesecev si la- nabavite vsak torek in v valifhici Kmetij- I? zadruge v Naklem pri ^ju. — z enomesečnim .^naročilom pa si lahko povite pri težkih pas- 12% pri lahkih pa (J Popusta. Enodnevne pošiljamo tudi po OBVESTILO Pri razpisu Šolskega cen- tra za blagovni promet v Celju, ki je bil objavljen v št. 17 Celjskega tednika, je pri točki 4 manjkalo na- slednje: Rok za prijave je do 17. junija 1967. SLG Celje CELJSKA Četrtek, 25. maja ob 18. uri: PJautus: DVOJČKA. Gostovanje — Štore. Sobota, 27. maja ob 19.30 uri: J. Zmavc: PODSTREŠJE. Abon- ma za delovne organizacije in izven. Sreda, 31. maja ob 20. uri: FO: SEDMA BOŽJA ZAPOVED: KRA- DI MALO MANJ. Gostovanje zagrebškega mestnega gledali- šča »Komedija«. Abonma veza- ni in izven. Petek, 2. junija ob 18. uri: Plau- tus: DVOJČKA. Zaključna pred- stava. Nedelja, 4. junija ob 10. uri: J. Žmavc: PODSTREŠJE. Prvi mla- dinski nedeljski abonma in iz- ven. 3#ali oglasi PRODAM FIAT 600 D prodam zelo ugod- no. Dobrna, Loko vina 19. OPREMO za spalnico prodam. So- nja Krempuš, Celje, Pokopali- ška 2. NOVO ZAREZNO betonsko streš- no opeko prodam. Naslov v upravi lista. 4000 kom strešne opeke »bobro- vec« (cena 25 Sdin) prodam. Dražnik, Studence U. Ponikva Pri Žalcu. POROČNA prstana prodam. Ogled v popoldnevih. Drapšinova 9, Celje. FIAT TOPOLI NO C v voznem sta- nju in rezervne dele prodam. Ivan Požek, Celje, Polule 61. ODLIČNO ohranjen kombiniran otroški voziček, radio z gramo- fonom in ploščami ugodno pro- dam. Maja Požek, Polule 61, Celje. MOSKVIČ 1957 prodam za 3500 Ndin — tudi na ček. Naslov v upravi lista. HIŠO z gostilniškimi prostori, velikim gospodarskim poslop- jem in 2 ha zemlje pri avto- busni in železniški postaji ob glavni cesti blizu Celja pro- dam. Naslov v upravi lista. SUPER AVTOMATIČNI PRALNI stroj CANDY 75 — tovarniško nov prodam poceni. Pišite na naslov: Herodež, Ljubljana. Trg Prekomorskih brigad 8. MLIN — žrmlje prodam. Premer kamnov 20 in 22 col. Naslov v upravi lista. DO 500 1 prvovrstnega jabolčni- ka prodam. Martin Zaveršek, Zagrad 17. KOMPLETEN elektrovarilnik 220 amper na kolesih 8 prestav 20 metrov kabla (dela na eno in dve fazi), 30 m enožilnega ka- bla 30 kvadr. prodam. Jakob Pilih, Trnovljc 203 — Celje. MOTORNO kosilnico BCS prodam. Marija Mastnak, Zlateče 23 — Šentjur. DOBRO ohranjen osebni avtomobil renault (4 CVR) prevoženih z novim motorjem 36.000 km pro- dam. Cena 800 Ndin. Naslov v upravi lista. MODERNI otroški voziček pro- dam. Vprašati v trgovini »Na- pri jed« — Celje. STROJ za izdelovanje strešne ope- ke — izpopolnjen prodam. Lu- žar, Žalec 195. MOTORNO KOLO, športno, tri- kotni amortizerji, prodam. Ogled v soboto od 14.—18. ure. Kokot, Cankarjeva 5. KUPIM 1 m3 smrekovih desk (2 cm) ku- pim. Naslov v upravi lista. LOKAL v Celju kupim ali vza- mem v najem. Naslov v upra- vi lista. ENOSTANOVANJSKO hišo v do- brem stanju, vseljivo, z vrtom v bližini župnijske cerkve v celjski okolici kupim. Organist — pevovodja. Naslov v upravi lista. STANOVANJE LEPO sobo oddam mirnemu tova- rišu. Naslov v upravi lista. DRUŽINI, k! bi odstopila prazno ali delno opremljeno sobo po možnosti z garažo za 10 mese- cev, nudim protiuslugo — stroj- no pranje. Pismene ponudbe pod oznako »Redna plačnica«. DVOSOBNO komfortno sončno stanovanje v Mariboru zame- njam za enako ali večje v Ce- lju. Naslov v upravi lista. SOSTANOVALCA sprejmem k di jaku. Strupeh, Celje, Kersni- kova 1. STANOVANJE v okolici Šentjur — Štore iščem. Pomoč pri delu — doplačilo. Naslov v upravi lista. SOBO s štedilnikom 5 krat 4 z nizko najemnino zamenjam za sobo in kuhinjo ali večje sta- novanje. Naslov pustiti v upravi lista. RAZNO ŽENSKI, ki bi deloma oskrbovala starejšega moškega, nudim opremljeno sobo. Sprejmem tu- di sostanovalko. Pismene po- nudbe pod oznako »Zanesljivo«. GRADITELJI hišic in manjših ob- jektov! Hitro in z dostopno ce- no vam opravi zidarska dela Ivan Pristovšek, Zidarstvo Ma- li vrh 71 — Šmartno ob Paki. LOKAL v Celju ali najbližji okoli- ci iščem. Naslov v upravi lista. LOKAL za brusilnico 12 — 20. kv. m lahko tudi na dvorišču — v bližini centra iščem. Ponudbe s ceno pošljite naslovniku: Steva- nu Krstiču, Oštrač, Sremski Kar lovci. JkLinar Miloš, ključavničarstvo Celje, Vrunčeva 14, izdeluje in montira aluminijaste karnise v raznih barvah, palice za zave- se za montažo v lesene kar- nise in okvirje za rolete. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico za 8 ur ali stalno iščem. Ferme, Ljubljanska c., stolpnica 1. DVA pečarska pomočnika za de- lavnico sprejmem. Samsko sta- novanje preskrbljeno. Janez Er- ce, Cesta 1. maja 65, Kranj. UPOKOJENKO ali mlado dekle za varstvo otroka iščem nujno. Dobri pogoji. Ponudbe: Matija Cimermann, Ljubljanski grad. TURISTIČNA - ZVEZA PROSTE KAPACITETE Na Celjskem turističnem področ- ju je dovolj prostih mest v zdra- vilišč h Dobrna, Rogaška Slatina, Laško ter v hotelih Evropa in Celeia v Celju. Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Planinskem do- mu v Logarski dolini in drugih. Rezervacije so potrebne za skupi- ne le ob sobotah in nedeljah ter praznikih. KOPALIŠČE V RIMSKIH TOPLI CAH Kopalni bazen v Rimskih Topli- cah je odprt vsak dan razen po- nedeljka. SPOMLADANSKI IZLETI Lep spomladanski izlet je iz Logarske doline na Okrešelj, kjer je še dosti snega. Zelo hva'ežna je pot iz Logarske doline preko Klemenška in Kislih vod do sv. Duha pod Olševo, kjer je oskr- bovana koča planinskega druš- tva Solčave. Tudi Robanov kot je spomladi nadvse primeren za iz- lete. Cesta v Matkov kot je zo- pet prevona in je dostop zz avtomobili mogoč ob obmejnem pasu, kjer .je ob nedeljah že oskrbovana Majerholdova okrep- čevalnica. IZLET NA POHORJE Olepševalno in turistično društvo Celje prireja v nedeljo dne 28. maja izlet v dravsko dolino in na Pohorje. Cena za člane 18, za nečlane 21 Ndin. Prijave spreje- majo v Turističnem uradu Stane- tova 15. PRIREDITVE V Velenju barski program in ples vsak dan razen ponedeljka, v Celju imajo ples vsako soboto v Samopostrežni restavraciji, vsa- ko nedeljo popoldne na Starem gradu, v Rogaški Slatini in Do- brni pa vsako soboto in nedeljo popoldne. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK ZAHVALA Ob smrti mojega ljubega moža Antona Kramerja upokojenega višjega sodnega oficijala se iskreno zahvaljujem vsei.ii sorodnikom, pri- jateljem in znancem, ki so ga spremili na nje- govi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujem se ČČ. duhovniku za častno sprem- stvo, pevcem in dobrim sosedom, ki so mi po- magali v tej žalostni uri, predvsem družinam: Jurčak, Buh, Velenšek in Cerenjak. Vsem še enkrat srčna hvala! NEUTOLAŽLJIVA ŽENA MICI KOMISIJA ZA KADRE PRI TOVARNI PERILA TOPER CELJE razpisuje prosto delovno mesto MEHANIKA V POSLOVNI ENOTI ŠOŠTANJ Kandidat mora poleg splošnih izpolnje- vati še naslednje posebne pogoje: — KV ključavničar; prednost imajo kandi- dati s prakso pri šivalnih strojih — odsluženi vojaški rok — stanovanje v Šoštanju Za zgoraj razglašeno delovno mesto je po Pra- vilniku o delovnih razmerjih podjetja določeno 3-mesečno poskusno delo. Prijave sprejema splošno kadrovski oddelek podjetja. Rok za sprejem prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Veletrgovina „MERCATOR" obrat TOVARNA MESNIH IZDELKOV Ljubljana, Mesarska c. 1 sprejme v službo nove sodelavce: 10 KV MESARJEV — KLAVCEV za delovno enoto klavnico Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema sekretariat obrata To- varne mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska cesta 1 Rudarski šolski center Velenje razpisuje VPIS v šolskem letu 1967 68 v prvi razred posa- meznih šol naslednje število učencev: 1. v poklicno šolo rudarske stroke 60 učencev 2. v poklicno šolo kovinarske stroke 25 učencev 3. v poklicno šolo elektro stroke 25 učencev 4. v tehniško šolo rudarske stroke 20 učencev Pogoj za vpis v poklicno šolo kovinarske in elektro stroke in tehniške šole rudarske stroke je uspešno dokončana osemletka s preizkusom znanja iz slovenščine in matematike. Pogoj za vpis v poklicno šolo rudarske stroke je uspešno dokončan vsaj sedmi razred osnov- ne šole. — Prošnje kolkovane z 0,50 Ndin in priloženim spričevalom iz osnovne šole poslati na naslov: »Rudarski šolski center Velenje«. fzLeinik CELJE, VELENJE, MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK, ŠOŠTANJ 1. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter na ogled turističnih in športnih prireditev. 2. IZLETI V TUJINO V MAJU — PUTNIK Enodnevni: — TRST preko Sežane 55 Ndin; — TRST preko Gorice - "9 Ndin; — GRADEC 50 Ndin; — ŽABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC — ŽABNI- CA - TRST 170 no- vih din; — DUNAJ 200 Ndin; — BUDIMPEŠTA 234 Ndin. IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DO- PLAČILO 2a organizirane skupine 'OSEBEN POPUST! Za irganizirane skupine PRO- iRAMl PO 2"EUI! ZA OR- GANIZATORJE POPUST! /SI PROGRAMI V POŠLO- /ALNICAH IZLETNIKA. lizLeflmSlc ZDRAVILIŠČE DOBRNA razpisuje javno prodajo 1. rabljenega hotelskega pohištva in inventarja 2. peči centralne kurjave »Neuvulkan« Zrenjanin 3. raznega kmetijskega orodja Licitacija bo 4. junija 1967 ob 7. uri pri letni kavarni v Dobrni. ŽIV1NOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 27. maja do 3. junija 1967: Janez ČERNEJ, veterinar, Oelje, Kajuhova 11, biok 3-H, tel.: 22-32 Tel. Veterinarske postaje: 25-58. Finomehanika CELJE zaposli nekvalificiranega delavca ki je odslužil vojaški rok in ki ima vozniško dovo- ljenje B kategorije. Kandi- dati naj vložijo prošnje do 1. junija 1967. — Nastop je možen takoj. Osebni do- hodki po pravilniku. TEDNIK, 25. MAJA 1967 17 BESEDA MLADIH Mladina za praznik Iskrene čestitke z najlepšimi željami za vaš mladi praznik! Da bi vam mladost dala vse tisto, kar k njej sodi in da bi trajala tudi še takrat,ko bodo rojstne letnice hotele drugače. In končno — da bi .lepo preživeli še zadnje dni meseca mladosti, da bi se v njem naužili veselja, toplote in energije za obdobje, ko vsakdanje dolžnosti preženejo vsako jnisel na praznovanje. Sicer pa — mladost je en sam praznik, kako bi moglo biti drugače! Zato se je z vami veselimo vsi. Zdajle bi vam pravzaprav morali povedati tisto, kar po- navljamo povsod in vsako leto — namreč to, kako pomemb- na je naša mlada generacija, koliko od nje pričakujemo in kako prav je, da dosledno izpolnjuje svoje dolžnosti. Toda, ker vse to že veste, bi vam rekli nekaj drugega: kljub vašim muham, silovitosti, nezadržanosti in včasih boleči neposred- nosti, imamo radi to našo mlado generacijo. In gotovo prav zaradi teh njenih lastnosti. Brez njih ne bi bili mladi in brez mladosti bi ne bilo sreče. Mladost pa je polna nasprotij, zato so takšni tudi naši mladi ljudje. Nekateri ne skrenejo s svo- je poti, drugim pa kdaj pa kdaj le zmanjka tal pod nogami. Toda večina je močna, dobra in zmagovita.Zato verjamemo T našo mladost, v njeno voljo, iskrene namene in poštenost. Ko vam torej voščimo srečo ob prazniku mladosti, želimo S tem veliko. Vemo, da boste s svojo srečo obogatili vse, kar živi okrog vas. Zato jo pravzaprav želimo tudi sebi in tembolj krepko vam stiskamo roko, mlada generacija. XIII. IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI Sto mladih Celjanov junija v Vinkovcih Igre Bratstva in enotnosti so postale resnična tradicio- nalna oblika sodelvanja mla- dih iz vseh šestih republik. Medtem ko so še do lanske- ga leta sodelovali mladi iz štirih mest: Zrenjanina; Tuz- ite, Celja in Vdnkovcev se je lansko leto pridružila še mla- dana Titograda, letošnjih iger v Vinkovcih pa se bo- do udeležili tudi mladi z Ohrida. Tako bo uresničena prvotna zamisel o igrah — šest mest iz šestih republik. Letošnje igre bodo 30. juni- ja, 1. in 2. julija v Vinkov- cih. Domačini so za večer, kx> bodo prišli mladi iz vseh mest, pripravili nastop KUD Branko Krsmanovič iz Beo- grada. Drugi dan pa se bodo že pričela tekmovanja v atle- tiki, rokometu, plavanju, od- bojki in telovadbi. Dosedanji favorit športnih srečanj mla- dih je vsekakor Zrenjanin, ki je bil dosedaj kar osem- krat prvi. Na dan otvoritve iger bodo odprli tudi izložbo fotografij o mestih udeležen- cev. Drugi dan iger pa bodo kulturno zabavne skupine na- stopile v vaseh Ivaknovo in Sremske Laze. Nastopili bo- do tudi mladi literati iz vseh mest, katerih dela bodo izda- li v posebni zbirki. V Vinkovcih se že dalj ča- sa pripravljajo na številne goste, ki bodo v njihovem mestu preživeli tri dni. Ho- čejo ustvariti čimbolj prisrč- no vzdušje med mladimi iz vseh šestih bratskih repub- lik tako, da bodo igre resnič- no upravičile svoj naslov Bratstva in enotnosti. ms Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil Pred petnajstimi leti je bila na pobudo CK ZMJ ustanovljena Počitniška zve- za Jugoslavije kot specializi- rana mladinska organizacija. Organizacija Počitniške zveze bi naj zadovoljevala vse mlade, ki želijo spoznati lepoto domovine, zato si je izbrala geslo: »Spoznavaj do- movino in še bolj jo boš ljubil«. Družba je podprla težnje Počitniške zveze in omogoči- la vsem članom, ki so potovali v skupinah, znatne popuste pri vožnjah, investirala sred- stva v izgradnjo domov in le- tovišč. Iz pObude je nastala moč- na organizacija, kii šteje pri- bližno 300.000 članov. Organizacija nudi svojim članom in vsem mladim zdrav in aktiven oddih, cene- na letovanja ob morju in v gorah, prireja izlete, pohode in potovanja po vsej državi. Domovj Počitniške zveze so povsod: od Srednjega vrha, Bleda in Velenja, do Ohrida in Ulcinja Gospodarska reforma je prizadela tudi Počitniško zve- zo. Zakon o ukinitvi popu- stov je doživel pri mladih neugoden sprejem. Republi- ški zakon o popustih pri vožnjah na železnici pa je časovno omejen in velja sa- mo eno leto. Zakonodajalci so gledali verjetno samo sko- zi načela reforme, ko "o sprejemali zakon. Popusti bi še morali ostati. Ob morebitni ukinitvi ob le- tu, bi postala PZ organizaci- ja premožnejših članov. So- cialno šibka mladina pa bi ostala izven organizacije, na- stala bi delitev po družbenih slojih, kar pa prav gotovo ni namen socializma. Reforma še zdaleč ne bo dosegla svo- jega namena, če bo varčeva- nje v škodo mladini. Delo PZ v Celju ni zadovo- ljivo. Ob velikem številu mladih je samo 1.500 članov PZ. Sam izvršni odlbor PZ v Celju ne more biti kos vsem nalogam. Primanjkuje mu predvsem dobrih vodstvenih kadrov v družinah, ki so os- novna enota organizacije Vodstva družin so marsikje izgubila stik s članstvom, ker niso mali prisluhniti že ljam in potrebam. Sedanji izvršni odbor želi utrditi predrvsm delo družin, ker bo le na ta način število $ | nov naraslo, kajti, štev^ članov zadnji dve leti p3 . Predvsem bi potrebo^' pomoč pedagoga. Na nekaj; rih šolah, predvsem na skem centru B. Kidriča, §Qf skem centru za blagovni p,; met in. na IV. osnovni je veliko razumevanja za ^ lo organizacije. Dru«^ ' predvsem na šoli za zdrav» vene delavce? pa* kažejo ceij S odpor do organizacije in ^ j virajo njeno delo in dejav p nost. Pedagogi naj bi vsesl^ zi sodelovali z mladino in ^ samo v času šolskega poukj ^ naj bi jo usmerjali, saj m;, dina, po končanem šolan* odhaja, pedagoški kader p, " ostane. Čutimo premalo povezj. 1 nost z ostalimi turistični^ organizacijami. Celjska tun 3 stična podzveza in ostala ^ j ristična društva ne upošt«, J vajo dovolj mladinskega f: ' rizma. H. KUKOVlc * Prosto delovno mesto Komunauu zavoa za zapo- slovanje v Celju sporoča, da so naslednja prosta delovna mesta: 1. Skupščina občine Celje potrebuje diplomiranega eko- nomista za načelnika oddel- ka, s petletno prakso in vi- soko izobrazbo, družinsko stanovanje. 2. Cinkarna Celje ekonomi- sta — šefa odd. za raziskavo tržišča z znanjem tujega je- zika, višjo izobrazbo in pet- letno prakso, stanovanja ni. Zidarja šamotarja s poklic- no šolo in petletno prakso, samsko stanovanje. Kuharico s poklicno šolo in daljšo prakso, samsko sta- novanje zagotovljeno. 3. Elektrosignal Celtje, 2 elektromehanika s poklicno šolo in 1—2 letno prakso, sta- novanja ni. 4. Iziletnik Celje, 2 avto- kleparja s poklicno šolo, brez prakse, stanovanja ni. Šefa strežbe z znanjem tu- jega jezika, s poklicno šolo, dveletno prakso, samsko sta- novanje. Dve kuharici s poklicno šo- lo, dveletno prakso, samsko stanovanje. 5. Geršak Franc, Trbovlje, Celje, enega peka s poklicno šolo. brez prakse, samsko stanovanje. 6. Hrastelj Peter, Mizar- stvo Laško, enega mizarja s poklicno šolo, brez prakse, samsko stanovanje. 7. Planinšek Anton, Celje, Mariborska 81, enega inštala- terja centralne kurjave s po- klicno šolo, 2—5 letno pra- kso, samsko stanovanje. Ključavničarja variiloa s poklicno šolo, 205 letno pra- kso, samsko stanovanje. 8. Obrtni center Zarja Ža- lec, lesno ind. inženirja za vodenje enote lesne galante- rije Petrovče, z višjo izobraz- bo, brez prakse, stanovanja ni. Lesno ind. tehnika za vo- denje tehničnih del DE les- na galanterija Petrovče, s srednjo šolo, dveletno prakso, stanovarnja ni. 9. Obrtnik Prebold, dva zi- darja s poklicno šolo, dve- letno prakso, stanovanja ni. 10. Gostinsko podjetje Sev- nica, enega natakarja -o vodja gost. obrata), z visoko kvalifikacijo ali poklicno šo- lo, petletno prakso, stanova- nja ni. Dve natakarici s poklicno šolo, brez prakse, stanovanja ni. 11. Tovarna pohištva Bre- žice, ekonomista z višjo izo- brazbo, triletno prakso, sta- novanja ni. Enega mizarja s poklicno sodo, petletno prakso, stano- vanja ni. 12. Splošno livarstvo Dobo- va, enega livarja s poklicno šolo, brez praJkse, stanovanja ni. Mladi urejajo zelenice Pred dnevi je mladina celj- ske občine začela veliko ak- cijo za urejevanje zelenic in nekaterih poti ter turističnih znamenitosti. Tako so se di- jakinje in dijaki ekonomske srednje šole lotili Pelikanove poti na Stari grad, medtem ko so zidov je Starega gradu začeli urejevati dijaki sred- nje tehniške šole. Znani Sei- dlov studenec bodo uredile dijakinje administrativne šo- le. Mladina je sklenila, da bo preizkusila svoje sposob- nosti še na okolici celjskega bazena, poskrbeli pa bodo tudi za to, da bodo zelenice v celjskem mestu zaslužile svoje ime. Vsekakor lepa po- buda! PREDSTAVLJAMO Lončarič Marija je učiteljica na osnovni šoli Pristava in sekretarka aktiva ZMS Pristava. čeprav je imela pouk, se je udeležila kratkega pomenka za okroglo mizo v šolski pisarni. »Kakšni so pogoji delu mladinske organizacije v Pristavi?« »Vsekakor težji, kot bi človek mislil. V Pristavi imamo predvsem vaško mladino, ki pa se zaradi dela težko sestane. So tu di takšni, ki hodijo v šole in so tam vključeni v Zve- zo mladine. Vseh skupaj nas je v Pristavi 70, od katerih jih le približno 10 ne pride na skupen sesta nek.« »Kakšno je vaše delo?« »Program je obsežen, realizirali pa smo ga ne- koliko manj. Imamo športno sekcijo, dramska skupina pa se pripravlja na uprizoritev igre.« »Ti si končala učiteljišče v Celju. Si na šoli delala aktivno v mladinski orga- nizaciji?« »Da in ne. Bilo je malo časa, ker sem se vozila v šolo. Res pa je, da se da na šoli lažje delati, eden glavnih vzrokov pa so mladinske ure, saj pome- nijo stalne sestanke mla- dih, izmenjavo mišljenj in borbo mnenj.« »In kako je z zabavo v Pristavi?« »Edina zabava je kino in igra, ki jo uprizori kakšna gostujoča skupina. Klub- sko sobo še urejamo.« »Kaj pogrešaš v Prista- vi?« »Več kulturnega življe- nja. Res prihajajo gosto- vat gledališke skupine, vendar imam občutek, da so slabo pripravljene, češ saj igramo, na vasi.« »Kaj ti je najbolj všeč v Pristavi?« »Ljudje.« »Kaj misliš o mini kri lih in beat glasbi?« »Nisem niti za niti proti mini krilom, medtem ko mi je pa beat glasba všeč.« »Tvoj konjiček?« »Delo v dramski skupi- ni. Rada igram, še raje pa režiram.« »Kakšne igre, vesele alt žalostne?« »Žalostne in zaljublje- ne.« »Si želiš, da bi pouče- vala v večjem mestu?« »Ne, tu v Pristavi mi je zelo všeč, in se dobro po- čutim.« »Tvoji načrti za prihod- nost?« »Nobenih posebnih na- črtov nimam, rada bi le uspevala v službi.« M. SENIČAR Iz literarnega življenja celjske gimnazije V devetem letu Brstičev se je od literarnega krožka po- slovil njegov dolgoletni men- tor prof. France Jesenovec. Z ljubeznijo in estetskim okusom je skrbel, da je bila gimnazijska literarna njiva zorana in posejana in da so Brstiči klili kljub težavam skozi vrsto let. Slovo je bilo prav ob njegovi šestdesetlet- nkri. V intervjuju z urednico Štefko Petelinškovo je takole podal svoje vodilo ob men- torstvu literarnega krožka: »Po mojem mnenju mora mladi človek, ki čuti v sebi nagon po ustvarjanju, najprej spoznati vso besedno umet- nost, tako starejšo kakor tu- di mlajšo in najnovejšo, za- jemati pa mora le iz sebe, sicer je v nevarnosti, da bo njegovo ustvarjanje samo epd- gonsko. Iz srca morajo svoje kali pognati vse rožice poe- zije, nič ne sme biti v njih naučenega in morda celo pri- siljenega, saj je prisiljeno do- bro samo zelje, kakor imamo navado reči.« Mislim, da je ravno v tem spoznanju bilo zagotovilo za uspeh, da naši mladi tako radi pomočijo pero v ustvar- jalni ogenj svojega mladega srca. Zagorel pa je zdaj ob ljubezni do domovine, do tr- pečega človeka in človaštva, zdaj v silnem nemiru iskanja in ljubezni do dekleta ali fan- ta. Vse delo v literarnem krož- ku in pri izhajanju Brstičev, našega glasila, je požrtvoval- no vodila Štefka Petelinško- va, pomagala pa so ji: Jelka Rozman kot tajnica, Tanja Zrnič in Jelica Kolenko kot blaga jničarki. V prvi številiki glasila je urednica povabila vse, ki pi- šejo, k sodelovanju. Seveda uspeh ni bal tak, kot smo pri- čakovali. Na literarnih se- stankih, ki smo jih imeli ob torkih, je bilo zato največ do 10 dijakov. Vsak je prišel seveda tedaj, kadar je imel kaj napisanega. Zato le težko govorimo o kaki trdni pove- zavi sodelavcev. Bolj razve- seljivo je to, da ustvarjalna vnema nikdar popolnoma ne ugasne in da se pojavljajo vedno nova imena. Skoraj bd lahko rekli, da je bilo bolj živahno literarno življenje v razredih. Najbolj podjeten je bil l.b razred, ki je izdal kar štiri številke Mla- dega gimnazijca. Nadarjeni in požrtvovalni urednik Peter Kolšek je prispeval nekaj proze in pesmi, ki so vzbu- dile pozornost. Razen njega je bilo še kakih deset sode- lavcev, ki prav uspešno su- čejo pero. Upamo, da jih bo- mo pritegnili tudi k Brsti- čem. Zal literarni krožek ni dobil vseh razrednih listov v oceno, ker so jih prej poslali v Ljubljano na prošnjo RTV. V prihodnjem letu se nam verjetno obetata obisk in sne- manje. Tako je 1. a izdajal Jutranje žarke, 2. a Zarjo, 2. b Odmeve, 2, d Kalii, 2 e Valo- ve, 3. f Ogledalo, 3. e Gejzire in 2. f Akrostih. j Še nekaj nasvetov. H^ vredna in perspektivna je 9 tivnost razrednih skupni' vendar pa finančni učinek..j sme biti glavni motor V1 nja. Mladi morajo prijel ' pero tedaj, kadar čutijo, morajo povedati ljudemJ\ kaj novega, kar jih težii, v^j mirja ter sili k borben^' in ustvarjanju. Novi odbor pa bo postaviti trdnejši program in organizacij okvir ter se bolj spoi1^ rlelTvm m^-i^ke na šoli. JANEZ ERKLA^ TEDNIK, 25. MAJA 1967 18 fran Jaklič Zgodovinska povest ZADNJA NA GRMADI 90________ ženska, sedaj pa ti ipovej, ali imaš med možmi, . jjjj vidiš tukaj na desni poleg mene in tukaj na levi, Vgga prijatelja ali sovražnika, od katerega ne pričakuješ ^ione sodbe. Nič se jih ne bojim. Moja vest je čista in rioke ^pjadeževane. Možje iz trga, rešite me! Snemite mi že- p z rok! Jezus, kako to boli! Otroci me čakajo doma! godnik je zamahnil in biriča sta udušila tok njenih jised s silo. pisar je prižgal sveče in medtem so vstajali možje ^sorji, da prisežejo. Ko je cesarski sodnik vzel v roko knjigo, je vse utih- ne. Pozval je asesorje, da prisežejo. Dvanajst rok se je jjjgnalo in molelo po tri prste kvišku; dvanajst mož je J^eglo, da hoče pravično soditi revežu in bogatinu. Ko je Lucija slišala prisego, je pozabila vse trpljenje 2 bolečine. Ti možje, ki so prisegli, da bodo sodili ptra- ijčivo, ne morejo obsoditi nje, ki je nedolžna. — Čast bodi bogu! Vendar si se me usmilil! je vzklik- ala od veselja in povzdignila roke z železjem vred. — Ali si znorela? je rekel birič. — O, ne boš nas pemotila! Hudičeva dekla je, pa ima boga na jeziku! — Hitite! Hitite, da bom prej rešena! Obtožnica je poudarjala, da je obtoženka Lucija Krzni- jeva osumljena, da je ena izmed tistih oseb, ki se ukvar- jajo s coprništvom in kakršnih je povsod dosti. Kakor jruge njene vrstnice, ki so že bile obsojene in se prestale asluženo kazen, se je obtoženka udeleževala vseh čarov- lišfcih grdobij. Bavila se je s hudičem in naredila z __91__________ njim zvezo. Skrunila je presveto hostijo, s hudičevo po- močjo delala nevihte in točo. Z drugimi vred se je sha- jala na Kleku pri razuzdanih gostijah. Vsa ta pregrešna dejanja bo ugotovila obravnava. Dokazano pa je, da je bil obtoženka pred tema leti ob enajstih ponoči pri sv. Marjeti na polju v žitu in je tisto noč nastopila strašna nevihta s točo. To so dejstva, ki dokazujejo, da je obtoženka coprnica in mora biti po cesarskih postavah strogo, toda pravično sojena. — Gospodje asesorji, je povzel cesarski sodnik, — ob- tožnico te slišali in razumeli. Tako. Bomo videli, kaj bo rekla obtoženka. — Lucija Krzničeva! Vprašam te, ali veš, zakaj te je sodnija zaprla? — Nič ne vem, gnadljivi gospod! Kar prišli so in so me odgnali. — Ali si slišala in razumela obtožnico? — Razumela, gnadljivi gospod. Pa vse ni nič res. Vse je zlagano! Tedaj je vstala in okovi so zarožljali. — Prisežem, da ni nič res. Nikoli se nisem udeleževala coprnij, zato sem nedolžna. Izpustite me! — Bomo videli. Tajenje ti ne bo nič pomagalo. Kar vdaj se! — Tako neumna pa nisem. — Kdo te je naučil copranja? Kolikokrat si bila na Kleku? — Nikoli! Prav nikoli! še na misel mi ni prišlo copra- nje! Verjemite mi! _______________ 92 _ — Ali sd poznala Zbašnikovo in Ruskovo, ki sta blili že sežgani? — Kajpada sem jih. — Vidiš, ti dve sta te izdali, da si se tudi ti ukvar- jala s copranjem. — O, pretete babe! Zlagale so se! O grde babe laž- nive! Nikar jim ne verjemite!" — češarevka te je tudd obdolžila. — Hinavka grda, lažniva! Mene pa je pojnilovala. Jo bo že ta rogati pobral! Gnadljivi gospod, same lažnivke so. Same so copmice pa druge dolžijo! —Vidiš, te so tudi tajile, prav kakor ti, naposled pa so priznale. — Seveda, ko so bile res. Jaz pa nikoli nisem bila, pa tudi priznati ne morem. — Kaj si delala na Kleku? — Nič! Kaj vem, kje je Klek! Nikoli nisem bila tam. Sam bog mi je priča, da ne vem, kje je Klek. Obtoženka je vse zanikala, boga in svetnike je klicala za pričo, da je vse izmišljeno in zlagano. Ko se je oglasil Kovač, češ da mu je kravo zacoprala, da je poginila, jo je dvignilo in bi skočila vanj, ko je ne bi zadržala biriča in okovi. — Tak ti sd to? Tak sosed? Ti! Ti! Grdogledmik uma- zani! Prisegel boš! — Nič ti ne pomaga tajiti, je rekel sodnik. — Copar- nica si. Vidiš, priče, ki te poznajo, se kar oglašajo. Go- spod pisar, zapišite to pričo, da jo zaslišimo. ____93__ — Nikar mu ne verjemite, gnadljiv gospod! Laže! Ta aže! Zlagal se je! Naj ga strela ubije! — Zkrknjena je kakor vse, je rekel sodnik prisedni- :oxn. Potem je nekaj pomislil in dejal proti obtoženki: — Glej, tam je coprniška klop z natezalnico. Vse bo- jčine si prihraniš, ako poveš vse po resnici. Priče so likaj, ki bodo potrdile, da si coprnica. Kar priznaj! Co- irnice imajo svojega vodnika, svojega poglavarja. Ti, Lu- ija Krzničeva, povej nam, kdo je coprniški poglavar v jšm kraju! | — To copmice vprašajte! Ne mene! Moj poglavar je moj mož! — Nič se ne izvijaj! Ali vas ne vodi na gostije, na iborovanja in na Klek beneficijat od Nove Štifte? V dvorani so se slišali vzkliki začudenja. — Beneficijat je poglavar vseh coprnic in copmikov v !em kraju, je zmagoslavno dejal sodnik. — To je že po- trdila češarevka, ki se je že spokorila. Ali priznaš, da je beneficijat coprnik in vaš poglavar? — Gospod! Vi ste bedak! Beneficijat je mašnik, ne pa toprnik! Biriča sta poskočila, prisedniki so se spogledali, sod- nik pa se je razdraženo nasmehnil: — Coprnik v mašni obleki! Toda njegove tovarišice Srizejo! Haha! Dobro jih je izučil. Pa ti bomo že jezik Prav uravnali! Obtožnica pravi, da te je tvoj mož dobil Ponoči s hčerjo v prosu, kjer si se vedla kakor prava •"pmica. Potem je prišla toča. „ ___94_ — Kdo to pravi, ko ni res! — Tvoj mož je sam povedal. Slišiš? Tvoj mož! »Nikoli! Nikoli! Moj mož že ne! — Glejte jo! Vse hoče utajiti! Vražja coprnica! Tvoj mož si pač ni izmislil, ko je to povedal. Martinek Bolha ga je slišal pravit in je dal to tudi na zapisnik. Na veliki ponedeljek te je lastna mož razkril. — Jezus! je vzkliknila Lucija. — že spet je bil tam! Ne verjamite mu, ako je to rekel, ko je bil pri tisti babi! — O, tvojemu možu bomo pa že verjeli! Ali ne, go- spodje prisedniki? — Ne verjemite! Ne verjemite! Lepo vas prosim, ne verjemite! Tedaj pa je vstala in se zagnala proti mizi in s po- vzdignjenimi rokami prosila; — Gnadljivi gospod, ne ver- jemite mu! Izpustite mer, moj mož me hoče pogubiti! Res! Pogubiti me hoče! Zaradi one ženske! Zaradi Rajhov- ke. Ona ga je zmešala! Gospod, ona je coprnica! Njo pri- mite! Sežgite! To sežgite, da ne bo moškim glav me- šala! Jezus! Tak pri njej je bil? Ko ji je šinila v glavo misel, da jo hoče mož pogubiti zaradi lepe Kočevarice, je v njej vse vzkipelo. — Ne! Ne! Ne! Ne boš ga dobila! — Res gnadljivi gospod, sedaj bom pa povedala, kako je bilo. Takrat sem bila res v prosu. — No, glejte možje, prej je pa tajila! jo je prekinil cesarski sodnik. — Mož torej ni lagal. Pisar zapišite! _95_ — Prav vse bom povedala. Pa ni bdlo tako kakor vi mislite! Prav nobenega copranja ni bilo! Ne! Ne! Ne! Coprnica pa ne! Naj me rogati pobere, ako ni res, kar vam bom zdaj povedala! Na semenj je šel z lonci v Kočevje. Vsi drugi sejmarji so bili že doma, naših dveih pa od nikoder. Ko sem poizvedovala, so mi povedali, da je šel že popoldne iz Kočevja. Tedaj sem vedela, da kje pije. In nekaj mi je reklo: kje bo drugje pil, kakor na Pristavi, pri tisti Kočevaricd. Tam ni samo vino, tam je tudi ženska. Ta, ta je coprnica! Ta je prava! Te se nihče ne loti! To prirnite!... In šli sva jih iskat, še dobro vem, da sem sklenila, da se ji bom kar v lase zaprašila in jo zmikastila, ker je zapeljala moža. Premišljevala sem, kaj bi mu rekla, ki je mož, pa hodi druge gledat. Vsa sem bila zamišljena, tedaj me je pa hči dregnila: glejte: sedaj gredo. Jaz nisem nič vedela, samo govorjenje sem slišala. Nisem hotela, da bi me videl, zato sem s hčerko stopala s poti v proso. Prav takrat, ko so šli mimo, se je zabii- skalo, da sem ga dobro videla. Nič se nisem oglasila, am- pak sem hčerki rekla: kar čez polje pojdiva, da bova prej doma. Komaj sva pritipali do doma, a sva bili ven- dar prej v hiši preden sta prišla ona dva. Bila sta vinjena. Tedaj se je pa razkoračil in naju pričel zmerjati, da sva coprnici. Rekla sem jima, da je coprnica ona, ki jih moti, da ne vesta, kdaj domov, in pozabljata na svoje žene. Začel je besneti in biti, da sem mu komaj ušla. Tako je bilo, gnadljivi gospod sodnik in vi možje, pa prav nič drugače. Nikomur ne bi bila tega povedala in nikdar, nikdar bi se ne bila vdala, da imam moža, ki mu ni dovolj ene postelje. Molčala sem, molčala, toda sedaj, ko se me hoče iznebiti, ko me hoče pogubiti zaradi nje, 96 »».---- Bradi tiste nesramnice, naj izve svet, kakšen je tisti, ki Pobija ženo. Ob zadnjih, z gnevom in srdom izgovorjenih besedah je premagalo, da se je s krikom zgrudila in zaječala ^ zajokala na ves glas. — Gnadljivi gospod cesarski sodnik! izpustite me, iz- ustite! Tak je on, ki me hoče pogubitd! In tako je bdlo ^or sem vam povedala! Izpustite me! — Dobro se izvijaš, je dejal cesarski sodnik. — Sam ®Udie ti polaga besede na jezik. Pa jaz se ne dam pre j^titi; tudi vi, možje, se ne dajte preslepiti. Njen hu- Jtoec se zanjo trga. He! Coprnica, pa povej, zakaj si ti- ^ noč naredila nevihto in točo? Ali boš tudi to tajila? — Jaz naj bi točo naredila? O, ko bi jo znala! Tedaj rbi bdla tukaj! Jaz sem nedolžna! Jaz nisem coprnica! Pustite me! Ono primite! 'Cesarski sodnik je bil izkušen mož in doma v svoji ff^ki. Do tedaj še ni slišal, da bi bila kakšna coprnica priznala zločin. Pa naj bi verjel Luciji Krzničevi? j^ejal se je, ko se je zavedel svoje moči in bistroumno- l, — Lepo zgodbo si nam povedala. Pi mi nismo otroci, jrl^ha! Odvedite jo in denite v železje, morda bo potem mehka. j,Ko je obtoženka začutila pomen njegovih besed, je J^a kvišku in se zarotila, da ne pojde nikamor, da jo ^jo izpustiti. s^JT" Ali je to pravica? Vragovi služabniki ste in ne ^iki! O, ne boste me, nikdar me ne boste! ®iriči so jo s težavo spravili iz dvorane in jo vlekli _97__ v ječo. Vrgla se je na tla, vpila, rotila, klela in grizla kodar je dosegla. A vse zaman. GLAVNA PRIČA Polonca, ki Je dotlej mislila, da Gregor zares obupuje in si zares prizadeva rešiti ženo, je bila presenečena. Ne. Tega ne bi nikdar mislila! Gregor naj bd varal svojo že- no? Toda obtožuje ga lastna žena. On že ve. Pravi, da je hodil k Rajhovki. O greh! Šamutu, ki ji je pripovedoval, kar je slišal na raz- pravi, ni mogla verjeti. — Reci šamut, ali so ji verjeli? — Kaj bi ji ne! Nekoliko je že res. Pa to ji ne bo nič pomagalo. — Jej! Jej! Jej! Potem ji je še povedal, da je gospod beneficijat osum- ljen in kako je sodnik poizvedoval. — Ni ga izdala. Tudi to je tajila. Sodnika je naredila neumnega, češ beneficijat so mašnik. — Prav je rekla. Morda je. Tak misliš, da je gospod beneficijat v nevarnosti? — Za glavo gre, ko bo sodnik izvedel, kar hoče. — šamut, kadar bo res nevarnost za gospoda, tedaj mi povej! — In potem? — Dobiš majoliko vina. — Nič drugega? — Sedaj ni časa. Potem se pogovoriva. Tako je Polonca izvedela stvari, ki so jo vznemirjale. _98___ Pri Miklovih je bil tudi Krznič. Pri razpravi ni smel biti, pričati bo moral, ko bo prišel na vrsto. Nič ni pil. Razmišljal je in čakal tolažbe. Tisti, ki bi mu radi poma- gali, so bili nemočni, drugi pa so rekli: nič ne moremo, sodbe počakaj; če je nedolžna, se ji ne bo nič zgodilo. Gregor pa je vedel, kaj ga čaka. Le malokatera, M je bila obdolžena copmištva, je prišla iz ječe. »Obglavljena bo.« Strašno! In kaj je naredila? In on naj priča proti njej? Proti lastni ženi? Kaj naj pove? Lucija! žena moja!« Prišla je Polonca, čuden blesk je odseval iz njenih oči. Nekaj trdega in očitajočega. — Sedaj imaš srce na mestu! je spregovorila trdo in mu pogledala v oči. Gregor ves presenečen ni vedel, kaj bi odgovoril. — Sam jo spravljaš s poti. Za drugo pripravljaš pro- stor poleg sebe! O ti hinavec! je bušknilo iz nje. — Kaj praviš? Jaz te ne razumem. Povedala mu je, kar je bila izvedela in mu ostro oči- tala greh. — Polonca! je vzkliknil. — In ti to praviš? — Tako govore. — Ti... Ti... — Gregor, je rekla, zakaj zasmilil se ji je. — Saj jaz ne verjamem. Luciji se je zmešalo. Tedaj so pri Miklovih že vsi vedeli, česa ga dolže. Miklovc je stopal h Krzniču: — Krznič, ne bodi baba! — Ali nisi slišal, česa me dolže? — Slišal. Pa kdo bo verjel? Morilec si obriše krvavo roko ob platno nedolžnega. — Toda moja žena pravi tako! TEDNIK, 25. MAJA 1967 19 KRIMINALNI ROMAN 13 »Dobro. Kaj torej nameravate?« »Rad bd nekoliko pozvedoval za vaju. Upam, da bi bo navdušilo Izzyja.« »Ne vem,« je odvrnil inšpektor Schmidt, ki ni ma- ral amaterskih poskusov. Večkrat je dejal, da so še hujši od rednih policistov in ker je imenoval policiste »norostrelske vajenske pripravnike«, sem pričakoval, da bo na kratko opravil tudi z univerzitetnim pripravni- kom za pisarniškega vajenca in z njegovimi raziskoval- nimi ambicijami. »U. P. P. V. vidi mnogo,« je Cabot Sweeney zago- varjal svoje stališče. »2e samo koničenje svinčnikov nas pripelje vsepovsod naokrog.« »Ne bi vas rad motil pri vašem koničen ju svinčni- kov,« je inšpektor zgrabil za oprijemljiv izgovor, »saj bi se potem zapletla v težave z gospodično Hooker.« »To ni nič. Težave. z gospodično Hooker nastajajo pri meni same po sebi. Edini način, da se kdaj rešim težav z njo, je v tem, če postanem pisec.Tem ne sme reči niti besedice. Ti so nad vsem razen Izzyja. Rešiti se moram svojega U. P. P. V. ali pa bom preživel ko- nec življenja pod palcem te ženske.« »Vso srečo vam želim,« je dejal Schmitty. »Kje je torej Hallam?« Toda Cabot Sweeney se ni dal kar tako odpraviti in kot dober trgovec je nemudoma ponudil svoj vzorč- ni primerek. »Univerzitetni pripravnik za pisarniškega vajenca. nikoli govoril, je vedno eden izmed prvih sekundantov za pravega kandidata in njegovi prispevki za volilno kampanjo so sila visoki. Kadar ga vidimo v javnosti, je vedno v izbrani moški družbi med priznanimi založniki in izdajatelji, indusarialisti, ki so na tem, da postanejo ali so prav- kar postal filantropisti, senatorji starejšega državni- škega razreda, generali in admirali, srebrnolasi odvet- niki in srebrno-jezičnimi zdravniki, nekdanjimi dobit- niki Pulitzerjeve nagrade ali zadnjim dobitniki Nobe- love nagrade in s svojim taksi šoferjem, ki je dokaz njegovega demokratičnega odnosa, v svoji družbi iz- stopa zaradi svoje mladosti, živahnosti in izzivalne čed- nosti svojega videza. On je mednarodni uglajenec v indianopolskem slogu. Četudi ga ženske na moč ob- čudujejo, se pojavi v njihovi družbi le dvakrat letno in še tedaj s svojo soprogo. Vsako leto se udeležita plesa mlečnega sklada in vsako leto sta pravočasno v loži, da ne zamudita drugega dejanja premiere v operi. Čakal naju je v stranski pisarni, ki so jo dali na razpolago inšpektorju Schmidtu, ko naju je Sweeney, ki je pritekel za nama, ne da bi si opomogel od pre- senečenja. uvedel v sobo. Četudi je kazal rahlo vzne- mirjenost, so bili njegovi gibi lahkotno sproščeni, ko st> nama je predstavil in nama podal roko. »Inšpektor,« je dejal, »upam, da vam bom lahko pomagal v tej tragični zadevi. Vem, Islington vam je UMOR V GROBNICI Izzy nas najema in moramo se izkazati z redno in uspešno opravljenim delom, moramo se obvladati, ka- dar nas popade želja, da bi zlomili nežni vrat gospo dične Hooker in biti polni navdiha. Meni se je že od vsega zmračilo pred očmi in zmanjkalo mi je domi- selnosti.« »Inšpektor,« je šepnil, »vam je Delia Tolworth po- vedala, da je bila sinoči v Sladovi grobnici?« »Tam je bila?« »Da. Videl sem jo, ko je prišla ven. Tudi ko je vstopila, sem jo videl. Bilo je malo pred polnočjo. Samo trenutek je ostala notri. Kazalo je, da ji je slabo, ko je prišla ven.« »Zanimivo!« je na kratko odrezal inšpektor in pu- stil Sweeneyja na hodniku, da je razmišljal, če ga je sprejel za sodelavca ali ne. Travis Hallam je bil odločno nasprotje Cabota Sweeneyja. Morda ne boste nikoli spoznali Hallama, a zagotovo boste spoznali koga izmed njemu podobnih. To je mož, kakršne vidite v velikih stolih za širokimi okni boljših klubov — med mlajšimi možmi. Med nji- mi, ki so redni gostje v baru hotela Waldorf, se ne odlikuje samo po izbrani znamki gina, s katerim mu pripravijo martini, temveč tudi po izbrani znamki vermuta. Njegovi nasprotniki trdijo, da ima tudi izrano znamko oliv, toda te trditve ni nikoli nihče dokazal. Za zajtrk v restavraciji Plaza jč posebne sesekljane zrezke. Nosi najtežjo zlato verižico in najtanjšo zlato uro in modne časnikarke se često zgledujejo po nje- govem kroju oblek. Na vseh pravih nogometnih tekmah ima svoj sedež. Ogieda si vse prave boksarske tekme. Ima svojo ložo v Metropolitanu. Nikoli ne zamudi otvoritvene pred- stave v Empire. In ljudje, ki prirejajo svojevrstne nastope, ga nikoli ne pozabijo uvrstiti na čelo sezna- ma svojih pokroviteljev. Udeležuje se narodnih poli- tičnih shodov in četudi ni bil nikoli kandidat in ni že povedal, da je bil nesrečni mladenič nekako pod mojo zaščito.« »Aha,« je zagodrnjal inšpektor in zaprl vrata za nama. »Tu kaže, da nihče ne ve dosti o njem. Mislil sem, da bi lahko vi izpopolnili to praznino.« »Srečen bom, če bom mogel storiti kaj koristnega.« »Ste ga dobro poznali?« »Komaj.« »Vi ste mu priskrbeli tukajšnjo zaposlitev.« »Da,« Hallam Je okleval. »Da, sem. Očaral me je kot mlad mož z nenavadnimi sposobnostmi in vem, da je Islington vedno na lovu za takšnimi možmi. Me- nil sem, da mu bom storil uslugo.« »S kakšnim posebnim namenom?« »Namenom? Islington je moj prijatelj in če lahko nekdo koristi prijatelju, ne okleva dolgo, kajne?« »Aa tako, Islingtonu ste hoteli narediti uslugo?« Hallam se je nasmehnil. »Z vso upravičenostjo lah- ko trdim, da sem bil prepričan v obojestransko korist. Zaposlitev pri NOVICAH bi bila glavni dobitek za mladega pisatelja in pridobitev novega sodelavca pri NOVICAH bi bila dobrodošla Islingtonu, ker ga le redkokdo lahko zadovolji.« »Ta Quimby, torej, je bil pisatelj?« »Da, seveda, saj se je zaposlil v uredništvu.« »Kaj pa je že doslej napisal?« Hallamov nasmešek je bil v trenutku videti, kakor da bi bil razjorožil samega sebe. »Bojim se, da vam tega ne bom mogel povedati. Na čitam veliko, da bi bil na tekočem.« »Kje je bil zaposlen pred tem?« »Tudi tega vam ne vem povedati.« Inšpektor se je namrščil. »Gospod Hallam,« je de- jal z očitnim nezadovoljstvom, »še malo prej ste de- jali, da ste hoteli pomagati. Ta Quimby je bil vaš šči- tenec. Ne razumem, da so ga tu sprejeli, ker je bil vaš ščitenec. Toda vi ste morali vedeti nekaj o njem.« LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO Videti je bila smešna; od- ložila je veliki kovček, šla mi- mo Helge, odprla vrata v Ju- rijevo sobo, pomolela vanjo svojo glavo, zopet zaprla vra- ta in prišla k Helgi. — Zdrav- stvujte! — Zdravstvujte! je smehlja- je odzdravila Helga ženi, ki ji je bilo kakšnih trideset let in je bila morda kakšna znanka. — Veste morda, je vprašala, kje je moj mož? — če mi poveste koga mi- slite ... — No, ja, dr. Sremilova vendar. Helgi so klecnile noge. Zbrala se je. — Dr. Jurij Stre- milov? — Točno. Dr. Jurij Stremi- lov. — On je vaš mož? — Da, je rekla gyspa vzne- mirjeno. — On je moj mož. Helga je doživela veliko razočaranje. Zapustila je Ju- rija in se odselila k prijate- ljici. Potem se je nenadoma pojavil Andrej Sidrov, pol- kovnik, ki so ga iz Giistna za- radi nje poslali nazaj v So- vjetsko zvezo. Jurij jo je našel in jo pregovoril, da bi skupaj z dvema nemškima inženirjema pobegnili čez mejo. — Jutri zvečer ob še- stih, je rekel Jurij, — bo na glavni železniški postaji kol- hoznik, ki nas bo spravil čez gore. Voznik je plačan. Ne pozabil vzeti s seboj hrano za šest dni. Pištole sem priskr- bel jaz. Naslednjega dne je pripra- vila kovček in spravila vanj tudi srebrno damsko pišto- lo, ki ji jo je nekoč podaril Andrej. Potem je Andreju s težkim srcem napisala pi- smo: »Dragi Andrej, ne mo- rem ostati pri tebi. Odhajam z Jurijem, za vedno, kajti ljubim ga. Jelena.« Opravljeni so bili, kakor da gredo na lov. Voznik jih je peljal kakih trideset kilo- metrov v gore, jim zaželel srečen lov in se odpeljal do- mov. Hodili so še kakšno uro, ko se je zmračilo. Potem so postavili šotor. — Tu v bliži- ni bom pustil pištole, je re- kel Jurij, — jutri pa bo?*. šli dalje. Toda prihodnjega dne tu* šli dalje. Jurij svojih p^ ni našel. Skril jih je pod ^ menje, kamenja pa je bjv tod okrog veliko. — Pustimo jih, je rekel j.' ženir Osten, — saj imar^ puške. — In jaz imam še pišt^ v kovčku je rekla Helga.- Jurij je zmajal z glavo. „ Puške bomo potrebovali , pištolami pa bi lahko čal. Iskali so ves dan, šele p^ ti večeru se jih je Jurij: posrečilo najti. Toda zdaj h bilo prepozno, kajti čakati y morali do prihodnjega jutri Potem so ves dan ho&i proti jugu, dokler niso nak- teli na hišo nekega premet nega Azerbejdžana, nekakm ga kralja tihotapcev. Juri; mu je s pištolami plačal prt nočišče. — Od tu ni več daleč i meje. Samo tri dni, je reki. Jurij. Za Helgo, ki je bila noseči je bil to seveda velik napcf Med potjo so se je lotevi dvomi, če se morda vendati ne bi vrnila, saj Andreja n more kar tako pustiti. — J® ne bom zmogla, Jurij, saft v napoto sem vam. In z otrt kom, saj veš . .. — Seveda boš zmogk Otrok je popolnoma zdrat To bo pravi korenjak. uLefnih SODOBNA UREDITEV NIZKE CENE SMDUgS l«[ČfM!j ZA DOMAČINE, IZLET NIKE, POSAMEZNIKE II SKUPINE HOTEL CELEIA ob glavni cesti Bliža se konec Ofenziva maršala Konjeva, ki jo je začel marca 1944, je bila proti vsem dotedanjim pravilom vojskovanja: sovjetski tanki in pe- šadija so prodirli skozi zamočvirjena pod- Bočja in Nemci so se jim komaj uspeli umi- kati. Malinovski ni zaostajal in je 10. aprila osvobodil Odeso, ruski Marseille, kjer so še dolgo vedeli povedati o številnih zabavah v tem pristaniškem mestu, katerega prebival- stvo se je zmanjšalo med vojno skoraj za polovico kakor marsikje drugje. Tolbuhin je v istem času osvobajal Krim s Sevastopolom. Ce so se ob nemškem na- padiu Sovjeti držali v Sevastopolu 250 dni, so ga Nemci branili komaj štiri dni. Hitler je hotel napraviti iz bitke pri Sevastopolu svojevrsten spomenik in dovolil umik. Posle- dica je bila, da je padlo vsaj 60 (po nem- ških virih), če ne celo 100 tisoč Nemcev (po sovjetskih virih. Devetega maja so osvobodi, li mesto, a preostali Nemci so se umaknili na rt Kerson. Prvo noč sta uspeli dve nem- ški ladjici odpeljati kakih 1000 Nemcev, a naslednjo noč so Sovjeti dve ladji potopili in druge pregnali. Nemci so se začeli preda- jati, le na koncu rta pri svetilniku je ostalo okoli 750 SS-ovcev, ki so se branili do po slednjega. Sevastopola je bil svoboden, toda svobo- do je dočakalo le kakšnih deset tisoč prebi- valcev. V okolici mesta, posebej še na rtu Kersonu, je bila množica mrtvih, ki so pla- čali Hitlerjevo norost in svojo nespamet. Velika ruska ofenziva se je začela 23. ju- nija 1944 — kakor za šalo dan po obletnici nemškega vpada. Nemci so pričakovali ofen- zivo na jugu a sovjetsko poveljstvo je na skrivaj pripravilo 166 divizij v Beli Rusiji, ki so začele boj z velikimi uspehi. Med 23. in 28. junijem so prebili nemški obrambni pas na šestih mestih in obkolili pri Vitebsku in Bobruisku veliko število Nemcev. S seve- ra so obkolili 3. julija v bližini Minska še večje število Nemcev, ki so se deloma pre- dali. Zaradi očitka zahodnih zaveznikov, da se lahko Rusi sprehajajo po Beli Rusiji, ker so zavezniki na zahodu zadržali glavne nemške moči, so 17. julija pripravili v Moskvi veliko parado nemških ujetnikov, katerim na čelu so korakali mnogi generali in drugi višji častniki. Očitno je bilo, da gre vojna h kraju, to- da konec je prinašal tudi vrsto drugih vpra- šanj, ki popre« ni nihče utegnil misliti na- nje. Tudi preprosti ruski vojaki so vročekrv- no želeli, da bi prišli prej v Berlin kot za- vezniki, želeli so še marsikaj, kar še danes čuti Evropa v razdvojenosti političnega po- ložaja. Toda vse to je bilo takrat drugače. Zad- nja ruska ofenziva se je začela 12. januarja 1945 in že proti koncu januarja je prekora- čil Žukov nekdanjo nemško mejo. Dva dni kasneje je začel pohod proti Frankfurtu na Odri v provinci Brandenburg in ko je Hitler praznoval svojo dvanajsto obletnico prevze- ma oblasti, je bila v resnici pred Rusi ^ edina ovira — Odra. Vdor Rdeče armije v Nemčijo je bil zdn- žen z mnogimi potezami maščevalnosti, ' so opravičljive zaradi doživetij, ki so P sovjetski vojaki zaznali na poti skozi zase* no Rusijo. Mimo grozot v sovjetskih vase* in mestih so jim bili sveže pred očmi ta*" vtisi iz taborišč v Maidaneku in Aušvtf1 da ne govorimo o vseh naporih, ki so P marali sami prestati v bojih z nepopustV vim sovražnikom. Zaradi tega ni nič čudu* ga, če so ob prihodu na nemško ozefflv požgali mnoge hiše, celo mnoga naselja. ^ počila je ura maščevanja in še prav vadmo je. da ni bilo maščevanje hujše. Zaipisali smo samo nekaj povzetkov f obsežnega poročila vojnega dopisni Alexandra Wartha, ki je izredno objektiv* popisal vse vojne dogodke. Spomini so kn* vi in neprijetni, zato pa toliko bolj oč$* svarilo današnjemu času, ki se marsika* poigrava z mislijo o možnosti nove sveto^ vojne. Upajmo, da bo tokrat zmagala pafli* KONEC Hednik I'EDN1K Uredništvo in uprava. Celje, Gregorčičeva 5, postni predal 161 Urejuje uredni&a odbor. Glavm urednik rONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR - cfffi je ustanovil akrajni odbor SZDL Celje izhajaj je Kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše dela« (1945) kot »Celjski tednik* (1948—1950). nato fcot »Savinjski veetnik (1950—195* >. od 1955 ponovno Kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje Laško. Mozirje, Slovenske Konjice Šentjur pn Celju, Šmarje pri Jelšah U) ZL> TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja Zavod za informativno službo Celje Tisk in klišejl CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena posamezna številka 50 par (50^ starih ^ letna naročnina 20 novih <2 000 starih) din. polletna 10 novih (1.000 starih) din, tujina 40 (4000» Tekoči račun: 507-3-223 TELEFONI Uredništvo: 23 69 mali oglasi in 09 nine 31-05 ekonomska propaganda 30-85. Radio Celje 20-09