Določbe novega uradnlikega zakona. Novi zakon Vclja za vse državne usluž* bence, tudi za poštnc. Odredbe glave IX. glede pokojninskega sklada in prehodne do; ločbe se nanašajo tudi na vojaštvo. Enako se odredbc glede tega sklada nanašajo tudi na prometne uslužbcnce. Za kontraktualce in dnevničarje veljajo samo odredbe glave X. (§ 1.). ^ Državna služba je dostopna vsem državljanom po rojstvu; iprirojenim državljanom po 10 letih, prej pa le z odobrenjem državnega sveta na predlog pristojncga ministrstva; tu^ jim državljanom le kot kontraktualcem in dnevničarjem. Drugi pogoji so ostali isti, kakor doscdaj. (§§ 2.—5.). Vrste' uslužbencev so sledeče: uradniki, pripravniki, zvaničniki in služitclji. V strokah se dele uradniki z ozirom na izobrazbo, in si* cer: z nepopolno srednjo šolo, maturo in fakultetsko izobrazbo. S posebno uredbo bo določeno, 'kam spadajo absolventi poedinih šol in kako so lahko uvrščeni kot državni uslužbenci. (§§ 6.—11.). Uradniški pripravniki služijo kot taki najmanj 3 leta, a po 2 letih smejo polagati strokovni izpit. Podrobne predpise tega iz= pita izda resorni minister. Izjpit sme priprav* nik ponavljati samo dvakrat. Ako ga v petih letih'ne napravi, se ga mora odpustiti iz dr= žavne službe. Kdor polaga izpit izven službe= nega kraja ima po položenem izpitu pravico do povračila potnih stroškov. (§§ 12.—17.). Plača in razvrstitev uradništva je razvid= na iz tabele in dodatnih pojasnil pri njej. (§§ 18.-30.). Oceajevanje uslužbencev, predvideno po uradniškem zakonu, ne velja za učiteljstvo. (§ 31./3.). Napredovanje je razvidno iz tabele. Ni; hče ne more napredovati v višjo skupino, ako ni izpraznjeno kako sistemizirano mesto v njej. Za napredovanje v viš.jo skupino lahko resorni ministri z uredbo predpišejo posebne strokovne izpite. Periodske povišice se dobe po preteku treh let efektivne službe v dotični skupini ter se odrejajo po sliižbeni dolžnosti. Pravico do napredovanja izgubi, kdor je sla= bo occnjen ali disciplinsko obsojen in v slu= čaju kazensko-sodnega postopanja (§§ 45. do 67.). Zaprisego uslužbenca izvrši starešina ob vstopu v službo, o čemer se napravi zapisnik. Dolžnosti uslužbenca obstojajo v pokor> ščini glede zakonitih določil in marljivosti v siužbi.'K odredbam, ki jih smatra za protiza= konite stavi lahko svoj ugovor, mora pa jih izvršiti po ponovnem pismenem nalogu, ako nc nasprotujejo kazenskemu zakonu. Ako za= hteva službeni interes, mora na poziv starc* šine vršiti tudi službene posle, ki ne spadajo v neposr,edni njegov delokrog. Službeno tajs nost mora varovati dokler je v aktivni službi in tudii ko izstopi iz;nje. Te, ga razreši lahko lc minister. (Prekršitev službene tajnosti je kazniva celo po izstopu iz službe tudi po ka* zenskem zakonu, ako je s tem oškodovan dr= žavni interes ali kaka oseba). Varovati mora svoj službeni ugled in. ugled starešin. To veIja tudi za upokojence. Napram strankam mora biti postrežljiv. Službcno sme občevati le potom svojega starešine. Poleg svojc rcd« ne službc ne smc imeti drugc, ako nima odo^ brenja za to od ohlasti. Tudi ne smc zavze^ mati nikakega položaja. ki jc kvaren ugledu službe. (§§ 69.-75.). Organizadje državnih uslužbencev so podvržene posebnim predpisom, ki jih prina^ šamo na drugern mestu. {§ 76.). Odlikovanja in nagrade od tujih držav sme sprejeti državni uslužbenec le z dovolje^ njem pristojr.ega ministra. (§ 77.). Za škodo, ki jo napravi državni uatužbe= nec tretji osebi z nezakonitim al'i nepravilnim postopkom, odgovarja izvršilec in država. Tožba je mogoča proti izvršilcu in državi pri sodišču, kjer se je pregrešek izvršil. Država je dolžna oškodovancu povrniti razsojeno vsoto, ako je ne more plačati krivec. Za pre= greške v službi odgovarja uslužbenec po ka^ zenskem zakonu in disciplinsko. (§ 78.). Učitelji so izvzeti iz odredbe glede name= stitve sorodnikov do četrtega kolena v nepo« srcdnem službenem odnosu. (§ 79.). Ob vstopu v državno službo mora prosi= lec nastopiti v 15 dnch, sicer izgubi službo. (§ 81.). Predpisanega službenega časa se mora uslužbenec točno držati, na poziv starešine mora delati tudi preko teda. (§ 82./1.). Zapustitev slnžbenega kraja >ni dovoljena brez dovoljenja starešine, izvzemši nujnih slučajev, ki jih pa mora takoj pri starešini opravičiti. (§ 82./1.). Delo uradnikov ob praznikih bo določeno s posebnim zakonom. {§ 82./2.). Odsotnost iz službe mora uslužbcncc opravičiti v 24 urah pri starešini. (§ 83.). V slučaju bolezni mora predložiti zdrav^ ni&ko spričevalo, čc starešina to zahteva. Starešina lahko odredi zdravniški pregled od državnih zdravnikov ali komisije. Komisijski pregled jc obvezcn ipo 6 mesecih bolezni ali ob \nesposobnosti za službo. Komisijo odredi starešina, ki jc poleg 2 zdravniikov njen član. Državni zdravniki nimajo pravice do nagradc za take prej}l'cde. Za komisijske preglede no> si potne stroške država, izvzemši slučajev, kadar uslužbcnec sam prosi za pregled ob obolenju ali za upokojitev, ali ako da povod za pregled, pa se ugotovi, da je za službo spo= soben. V tem slučaju nosi stroške prizadeti. Čas rekonvalescence sc računa v bolezenski rok. (§ 84.). Redni letni dopust je predviden za urad' nike II. in III./2. šest tcdnov. za ostale pa: z nad 25,islužbenimi leti 40 dni, 15—25 službeni= mi leti 30 idni, 5—15 službenih let 20 dni, do 5 službenih let 10 dni, za pripravnike 10 Jni. Čas dopusta določi starešina.. Čas bolezen= skega dopusta ali rekonvalescence S€ vraču^ nava v ta dopust. (§ 86.). Dopust po privatnem poslu daje minister ali ban. Pravico podelitve do 30 dni lakko prenese tudi na podrejene starešine. Prejem= ki v slučaju takih dopustov se dovoljujejo Ic za skupni čas dveh mesecev v enem letu. Do^ pusti v svrho nadaljne izobrazbe ali dovršitve šolanja, se smatrajo kot po privatnem poslu, izvzcmši slučajev ako se uslužbenec odredi za tako izpopolnjevanje iz neposrednega intcresa državne službe. Ti dopusti se vračuna^ vajo v redni ktni dopust, ako minister dru; <^ače ne določi. (§ 87.). Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah imajo vsi državrli uslužbenci, upokojenci in njih rodbine po § 7. zakona o bolnicah. (§ 88.). Porodniški dopusti so dovoljeni do šest tednov. Ta čas se ne računa v enolctni maksi* malni rok za bolezenske dopuste. (§ 89.). Družinske izpremembe, ki imajo vpliv na službeno razvrstitev in iprejemke, mora uslužbenec takoj javiti starcšini. (§ 90.). Uslužbenski listi ostanejo v veljavi z istimi predpisi, kakor dosedaj. Poedine stro« ke lahko zahtevajo tudi podatkc, ki so za nje potrebni. Overovljene priloge se hranijo pri eentralnem usl. listu. (§§ 91.—92.). Dolgovi po umrlem uslužbencu se ne mo= rejo pokrivatr iz rodbinske pokojnine. (§ 93.). Odtegljaji "na plačo se Tahko izvrše. za državne zahteve iz službenih odnošajev pri aktivnih uradnikih do 50%. pri upoikojenih do 30%. {§ 94.). Pogrebnina se odmeri z enomcscčno pla« čo, posmrtna pomoč pa dvomesečno, a\ta sa= mo ženi in otrokom, ako nimajo drugih do= hodkov. Po smrti kontraktnalnega uradnika sc izda na račuiv pogrebnine polmesečna plača. (§ 95.). V slučaju nesposobnosti za službo po 3 letih dobi uslužbenec 30% od plačc in polo= žajnc doklade kot redno jpomoč. Ako umre tak uslužbenec, ' se ženi in otrokom odmeri 20% od poslcdnjih prejemkov. (§ %.). Kolkovine so oproščeni uslužbenci za vse 'zahteve in pravice po uradniškem zakonu. {§ 97./1.). Samoupravnih davkov so državni usluž= benci oproščeni. •(§ 97./2.). Nihče ne more biti brez pristanka po= stavlien 'na nižji položaj, kot ga zavzema. (§ 98). Premestitve se lahko izvrše: po potrebi slnžbe, na prošnjo ali ako uslužbenca zame* njata službeni mesti. Povračilo stroškov pripade samo za prvi slučaj. Premestitve na podlagi razpisa se smatrajo kot premestitve na prošnjo. (§ 99.). Razrešitev se mora izvršiti najdalj tekom 30 dni. Novo službo mora vsakdo nastopiti 5 dni po razrešjtvi. Čas potovanja se ne računa v ta rok. V isterrj kraju se mora na= stop ob premestitvi izvršiti v 24 urah. (§ 100.). Na razpoloženju je lahko uradnik, ako se ukine službeno mcsto. To traja lahko naj= več leto dni. V tem roku pripadajo prizade^ tcmu vsi prejemki. (§ 101.). Službeni čin se določa sledeče: ipo skupi= ni, času službe v isti skupini, po činu doteda« njega položaja, po času službe v isti stroki, po času službe v obče, po dnevu rojstva. V isti skupini je starejši oni, ki je prej dobil ¦višji položaj. Čin se določa z ozirom na naj= višjo sikupino, ki je mogoča. Starešina urada ima napram pridei"jenim naivišji službeni čin. '(§ 102.). Odločbe v 'zadevah državnih uradnikov od VII. skupine višje se izdajo >s kraljevim ukazom, druge z ministrskim odlokom. (§ 103.). Periodske :povišice se izdajo z odlokom ministra, odnosno bana, ki lahko prenese te piavice na podrejene organe. (§ 103./3.). Dekret se mora izstaviti o vsaki odločbi. (§ 103./4.). \ V penzijski sklad plačuje vsak uslužbe« nec 5% od pJače in položajne doklade. (§§ 136./2.—137.). Tabela sedanjih in predvidenih bodočih plač po uradniškem zakonu iz leta 1923. in 1931. S posebno uredbo bodo določcni pogoji za prejcmanje ali omejitev osebnih in rodbin^ skih draginjskih doklad. Na isti način se lahko draginske doklade zvišajo, znižajo ali ukinejo'. (§ 28). — Vrednost naturalnega sta^ novanja se odbija od osebne draginjskc do* klade. S poscbno uredbo bo določeno, kako se ocenjujejo naturalna stanovanja. Tudi sta* narina od samoupravnih teles se odbija od osebne draginjske doklade. ,V koliko se bodo oddajale druge naturalne dajatve, bo določe^ no s posebno urcdbo. (§ 29.) — Vsi novi pre= jemki, povišice itd. pripadajo tislužbencu šele s 1. naslednjim mesccem. (§ 30.) — (S poseb« nim zakonom bo določena število sistemizi= ranih mest v vsaki iskupini in tudi število si^ stemiziranih pripravniških mest. (§ 46.) — Na* mestitev ali napredovanjc uradnikov ali pri= pravnikov se lahko izvrši le, če je izpraznjeno kako sistemizirano mesto v dotični skupini. (§§ 47.—48/1.) — Vsako ministrstvo mora vo= diti spisek uslužbencev svojega resora po či= nu. O ureditvi in vodstvu te razvrstitve izda resorni minister poseben pravilnik. (§ 48/2.) — Vsak uslužbenec ima vpogled v status in sme zahtevati popravilo razvrstitve, ako sma* tra, da ni pravilno razvrščen. (§ 48/3.) — Pe? riodske povišice pripadejo po preteku 3 let efektivne službe v dotični skupini ter se od« rejajo po službeni dolžnosti. (§ 52.) — Odlok o Iperiodski povišici izda minister ali ban. (§ 103/3). — Vse drugo je razvidno iz članka, v ikolikor niso potrebna še podrobna določila na podlagi predvidenih uredb in pravilnikov. ' Prevedba na novi zako.n se izvrši za one uslužbence, ki so v aktivni državni jslužbi ali vstopijo po dnevu objave zakona v državno službo. (§ 248.). Razvrstitev ob prevedbi sc izvrši tako, da se uvrste sedanje položajne skupine v move skupine tako, ikakor je to razvidno iz tabele. (§ 249.—250.). Državni uslužbenci ostancjo v onih polos žajniih skupinah, kakor so bili na dan veljavs nosti novega zakona, (sodnosno v katerih bi morali biti na ta dan na osnovi razsodbe dr= ¦žavnega sveta ali upravnih sodišč. Hzpremems ba zateklega položaja se ne ,Sme izvršiti ad= ministrativnim potem. (§ 252./1.). Ako je uslužbencc na dan veljavnosti no= vega zakona v višji skupini, kakor je zanj predvidena po razvrstitvi, obdrži položaj v katerem je bil na dan novega zakona; ako mu je položaj po razvrstitvi predviden v višji skupini, dobi pravico, da se postavi v najnižjo stopnjo svoje skupine. (§ 2Š2./2.). V rake za napredovanje se šteje samo oni čas, ki ga je uslužbenec prebil efektivno v službi do dneva veljavnosti novega zakona. (§ 253.). V skupinah periodskih povišic pripada uslužbencu skupina, ki odgovarja številu efektivnih let v dotični skupini. (§ 255.). Od efektivnih službenih Jet je treba od* biti čas, ki ga je kdo izgubil za napredovanje zaradi slabe ocene ali discjplinsfce obsodbe na podlagi dosedanjih predpisov. {§ 256.). Do zakona o razvrstitvi in določitvi šte« vila službenih položajev napredujejo učitielji narodnih šol v V. skupino ako imaja pofeg ostalih pogojev po § 49. 30 let efektivne služs be, 50 let starosti in v poslednjih treh letih odličho oceno. (§ 258./2.). Ako bi imel kdo prejeti manjšo iplaČo, kakor prejema sedaj skupno položajne in osnovne plače, prejema razliko, dokler z n&predovanjem ne doseže iste plače. (§ 259.). Pravilniki o strokovnih izpitih po § 14. morajo iziti v 6 mesecih po dnevu veljavnosti tega zakona, a dotlej veljajo sedanji pred* pisi. l(§ 260.). Uredba o pravici ali izgubi draginjskih doklad po § 28. Dokleiv ne izide ta uredba, ve* ljajo dosedanji predpisi. (§ 261.). Uredba o ocenjevanju natiiralnih stano« vanj in odtegljajih stanarine in naturalnih dajatev predvidena v § 29. tmora iziti v 6 mo secih, a dotedaj veljajo dosedanji prcdpisi. (§ '262.). Državni uradniki uradniki prometnth ustanov, ki napredujejo po uveljavljenju no= vega zakona ali bodo imenovani ¦ na višji pos ložaj ter s tem dobe, večje prejemke, ostanejo eno leto pri položajinh prejemkih, ki jijh dotedaj 'pre.jme.Jo. To velja tudi za poviške osnovne plače in stanarine te|* periodske po« višice. Rok teh poviškov se računa za vsak prejemek posebe od dneva, ko zapade FkM« šek fc>o veljavnosii novega zakona. Te odred= be veljajo tudi za vojaškie uslužbence. Po pres teku enega leta jprejme usiužbenec pdvišic«) po novem zakonu, z odbitkom fcfflotaeetečne razlike po §-\134./2. z,a penzijski fond. (§ 263.). Za prevedbo so dolžni državni uradniki v štirih mesecih predložiti (v Ikolikor to šc niso izvršili) overovl'jene prepisc originalnih dokumentov oblasti, ki vodi centralni usluž* benski list. v svrho vipisa vseti onih podatkov, ki zadevajo vštetje službenih let za pokoj* nino. (§ 274.). Zakon o službeni prisegi od 15. februarja 1929. ostane nadalje v veljavi. (§ 278.). Za osebje zavodov za vzgajanje malo{et= nikov je poablaščen minister pravde, da izda posebno uredbo glede pogojev izobrazbe, di= šciplinskih predpisov in računanja službenih let v pokojnino. (§ 290.). V uredbi o ureditvi ministrstva prosvtte od 26. julija 1929. se ukinjajo: ipo&lednji sta* vek prvega odstavka, tretji odstavek, sedmi, osmi in deveti čl. 22. in odredba čl. 24. iv ko= likor so v njih predvideni roki. (§ 291.). V zakonu o narodnih šolah od 5. decem= l>ra 1929. se ukinja: poslednji stavek § 72., S 73. odstavck 3., § 87., § 94, § 95. odstavek 3., $ 116. odstavek 1, § 121., § J66. in § '176., V ve* ijavi pa ostane odredba § 95. odstavek 2. <§ 292.). Sreski šolski nadzorniki: Odrcdba prve« ga odstavka § 118. zakona o narodnih šolah •od 5. decembra 1929. sc izpremeni .sJedeče: »Ako je za sreskega šolskega nadzornika imenovan uradnik z akademsko izobrazbo, obdrži prejemke svoje položajnc skupine.« Drugi odstavek se izpremeni sledeče: »Sreski šolski nadzorniki iz skupin, v ka= terih so razvrščeni učitelji narodnih šol, prejemajo osebno mesečno nagrado 300 Din.« (Odpadel je pa 10% pavišek po § 7. čin. zak.). (§ 293.). Učitelji na šolah za defektno deco; Prvi odstavek § 180. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929. se izpremeni in se glasi: »Državni nameščenci v šolah za neza^ dostno razvito in defektno deco^ prcjemajo naturalno stanovanje, odnosno stanarino po § 84. imenovanega zakona, ako imajo za te vrste pouka specialno izobrazbo in izpit. (Od= padel je 10% povišek po § 7. čin. zakona.). (§ 294.). Vštetje let zaradi vojnih zaprek. Zako* nodajno rešenje od 20. julija 1922. o prizna^ nju službenega časa učiteljem in učiteljicam zaradi vojnih zadržkov, ostane nadalje v ve= ljavi. (§ 297.). Predmetni učitelji se uvrščajo v IX. od VI. skupine. (Cl. 301.;. Kjerkoli se v specialnih zakonih v odred= bah, ki niso ukinjcne omenja, da veljajo predpisi uradniškega zakona, se mora te upo= števati po novem uradniškem zakonu. (§ 335.). Kategorije po starem zakonu se morajo smatrati kot odgovarjajoče skupine po novein zakonu. (§ 336.). Položajna plača v starih predpisih se ima smatrati kot plača po novih ipredpisih, osnov= na plača pa kot periodske povišice. (§ 337.). Odredbe o specialnih dokladah ali dokla= dah na službo, sc ukinejo, izvzemši onih, ki jih novi zakon izrcčno omenja, da ostanejo v veljavi. (§ 338.). Absolventi višjega tečaja višje pedagoške šole z diplomskim izpitom bodo prevedeni po §§ 249. in 252. novega zakona, dokler ne bo reguliran njihov polažaj z zakonom o višjih pedagoških šolah. Vrste uslužbencev, ki jih novi zakon ne omenja, a obstojajo na dan veljavnosti no= vcga zakona, bo razporedil resorni minister v aporazumu z ministrom pravde in financ ter v soglasju z ministrskim predsednikom z ozirom na važnost funkcije v grupah analog* no odgovarjajoči razvrstitvi po § 347. (Odredbe o upokojitvi, disciplfinskem pjostopku itd. slede v prihodnjih številkah lista). Razvrstitev razvrstitev \ zmislu §§ in place pc 243. in 258/2 novega zak. a bena leta rem >N Ł 13 '-ft 03 Nad 30 si. let 50 st. let 3odl. ocene (§ 258/2) 21—30 . 15-20 - 9-14 16—35 4—8 12—15 6—12 (§ 250) 1-3 (§ 250) 1-5 A' o Sf "5 * IK 11. n. m. n. ni. TI HI. III. II. HI. >s< O "o a. .d s la! l 2 - 3 1 4 2 3 5 4 starem uradniskem zakonu Place po starem urad. zak. iz I I. draginjski razred (Ljubljana) #.* © o i+bi Hi rt a. Sag a mŁ ¦jo ¦» s 2740 2480 209b - 1829 1984 1664 1665 1565 1480 1334 m «? ^ c > 35 "JJ O ai 2870 2740 2240 - 1949 2331 1749 1715 1665 1544 1500 II. dra er. raz- red (vsa me- sta in kraji sres. nacel.) *Ji L O O TO'C I"*6 cS p.'- •2 c g S «5 'S*0 2560 2300 1915 - 1641 1796 1476 1477 1377 1292 1146 nOl c ,aa'22 a Ł > Ss ¦3° « c 2690 2560 2060 - 1761 2143 1561 1527 1477 1350 1312 1923. in. drag. ostali _|_o O To T3 « i M ot a S..S-S ¦2 c S 5 §5 J'" a 2470 2210 1825 - 1547 1702 1382 1430 1330 1198 1099 kraji) g + Ł a« a m c c > §5 i?° M a 2600 2470 1970 - 1667 2049 1467 1480 1430 1262 12fi5 Railika ur. zak. in za bodocnost predvidenimi novimi prejemki I. draginjski razred 760-930 520—560 465-560 - 401-461 246—79 261—331 260—365 110 4-70 do - 6 + 66 do — 100 II. draginjski razred 799-960 550—590 495—590 - 439-499 284-117 299-369 298-403 148 III. draginjski razred 780-950 540-580 485—580 - 433-493 278—111 293-363 245—350 95 +108do|+102do - 44 | - 38 f 104 do — 62 +101 do — 65 Predvideni bodoci mesecn prejemk I. draginjski razred (Ljubljana) po § 26/1 ¦S o"o3 * «* 2 .Sfo-c •&8-S a 3500 3000 2560 2230 1925 1675 1550 1400 5- «!•§ a 3800 3300 2800 2410 2080 1775 1550 1400 , skupni H. drag, raz¬ red (kraji sres. nacel.) § 26/2 '« 3 O a"° M ¦aa.s a 3350 2850 2410 2080 1775 1525 1400 1250 ¦ ¦» .8 si *$* a 3650 8150 2650 2260 1930 1625 1400 1250 HI. drag. razred (vsi ostali kraji) V OJ C3 i?OTl 'So. a 3250 2750 2310 1980 1675 1425 1300 1200 ¦c jS'i'i > g C a 3550 3050 255 J 2160 1830 1525 1300 1200 UK «K O O. a> a 1 151 i.a In •a V. VI. VII. VIII. IX. X. Pripr. z maturo Pripr. brez mature o ja a p M ta > a 1 A 3 3 3 3 4 4 3 3 "a1 S •§ ¦s §• Ł a •§ a 1! s-i a a 17-19 14-16 11—13 8-10 12—14 4-7 8—11 4-7 1-3 1-3 Razvrstitev, napredovanje in predvidene bodoce place napr«dovanja o. % s § — - VII. VIII. IX. X. - Pripr. 1 o S N V. VI. VII. VII IX. — Pripr. - sluzbenih zvanj z ozirom na napredovanje po skupinah v zmislu §§ 45,46 in glave XIII. § 346. (§tevilo sistemiziranih mest doloci poseben zakon.) Ucit. nar. Sol. - Ucit. ucite- ljiSc § 45/2. — Ucit. vescin § 45/2. — Udit. mesc. sol. — Ucit. sol za def. deco.— Pom. § 45/2. — Ban. nadz. § 45/2. (Banski nadz. § 45/3 tudi v IV./l in 2 Isti in uciteljice gospodlnjskih iol § 45/2 in zabavilje § 45/2 Odpade ban. sol. nadz. — drugo isti in uciteljice go- spodinjskih sol § 45/1 Odpadejo srez. iol, nadz. — drugo isti Odpadejo pomozni referenti — drugo isti Samo uciteljice gospodinj- skih Sol § 45/1 in zabavilje ' § 45/1 Pripravniki I maturo Pripravniki z nepopolno srednjo solo Si a S3 COS o a S3 "3, n 1450 1150 910 730 575 475 glej drag, razr. g'ej drag, razr. po novem uradniskem zakonu iz leta Periodicn* povisice po •1 00 - 1550 1250 970 790 625 525 - - §§ 21/2 A m 1650 1350 1030 850 675 575 - - , 22 in D. m 1750 1450 1090 910 730 — - - 52 a *5* 2 Vi ¦¦¦# - - 1150   — — - (0 13 T3 a o I >g & S 800 650 500 400 300 200 - - 193!. Mesecna drag. doklsda §§21/1,22,2 o a || 15 •5V, 1250 1200 1150 1100 1050 1000 1550 1400 "35 s.« s s »^ 'SiSJ ¦°c» a 1100 1050 1000 950 900 850 1400 1250 *-29 CO g 'ti ,_;=<» i~t 1000 950 900 850 800 750 1300 1200 Mese5. rod- po 150 150 150 150 150 150 150 150 § 27. n be a> JŁ N 150 150 150 150 150 150 •> 150 150