Aktualno Podravje • Srčni ljudje -n>..... c za božična darila in božični čudež o— • t • mn Stajerski O Stran 2 Ptuj, torek, 24. decembra 2019 Letnik LXXII • št. 99 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Ormož • Slaba zamisel ali dobra promocijska poteza ž Jelka buteljka razdelila ormoško javnost J^firi^k • »Župan Let0£nja novosi praznične okrasitve, sedemmetrska jelka v obliki vinske steklenice na Kerenčičevem trau v l UKšic ie postavko .{ t . , Ormožu. ki i o ie postavila občina. ie priteanila veliko pozornosti in različnih odzivov. tudi zaražajočih. Nemalo ie za gasilski avto na- 'j * > > ^ j j ° .vi takih, ki so novost pozdravili veliko pa tudi tistih, ki se nad tovrstno okrasitvijo zaražajo. Več na strani 3. menoma zmzal« j j j o Stran 3 Podjetništvo Podravje • PP: Največja rast prihodkov in proizvodnje na trgih Balkana o Stran 5 V središču Ormož • Žalostna demografska slika tudi zaradi stanovanjske problematike o Strani 6 in 7 Podravje Ptuj • Zagrebška cesta: pešci kolesarje prosijo za strpnost o Stran 4 gp0r|. Pevka izigrala Destmičane Rokomet. Namesto učencem Ormož Z izjemnim je Helena raje pela 1 1. VI j j l S&ta«, »»sometašem O Strani 13 o Stran 2 Slovenske gorice • Kolesarka: najtežji del bo pridobivanje t.iVV zemljišč o Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. 2 Štajerski Aktualno torek • 24. decembra 2019 Ptuj • Dobrodelna akcija Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani Srčni ljudje za otroke ter božični čudež za Sofijo in Adama Družba Radio-Tednik Ptuj je v prazničnem decembru izvedla svojo največjo dobrodelno akcijo pod naslovom Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani skupaj z Rotary klubom Ptuj, Rotarakt klubom Ptuj in Društvom prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Pridružili so seji vsi dobri in srčni ljudje, katerih največja želja je bila, da bi skupaj pričarali nasmehe na otroške obraze v vseh socialno ogroženih družinah. Foto: Črtomir Goznik Radio Ptuj je na sklepni dan največje dobrodelne akcije Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani 19. decembra oddajal v živo iz Qcentra, kjer so vsi srčni ljudje lahko oddali dobrodelne prispevke in tudi pisma podpore družini Špilak. Za dober namen so lahko ljudje prispevali v dobrodelne skrinjice in s SMS-sporočili. V zaključnem delu akcije pa so se v družbi Radi-o-Tednik Ptuj odzvali tudi prošnji družine Špilak iz okolice Lenarta, ki preživlja svoje najtežje trenutke, saj sta za težko neozdravljivo boleznijo zbolela njena dva otroka. Z njo se kot največja borka spopada še ne triletna Sofija, za katero žal zdravila ni, in devetmesečni Adam, ki je 20. decembra v kliniki San Raffael v Milanu začel revolucionarno gensko zdravljenje, ki mu lahko reši življenje. Oba Špilakova otroka sta zbolela za enako skrajno redko napredujočo nevrogene-rativno bolezen - metakromatsko Za božična darila otrok ter Sofijo in Adama Ko ljudje stopijo skupaj za dober namen, srčnost in človekoljubnost nikoli ne zatajita. V letošnji največji dobrodelni akciji družbe Radio-Tednik Ptuj in dobrodelnih organizacij je bilo zbranih več ko 4.000 evrov, ki so porabljeni deloma za nakup božičnih daril za otroke, deloma pa za družino Špilak. levkodistrofijo. Družina si je skupaj z Društvom Viljem Julijan zaželela, da bi ji s pismi podpore pomagali prebroditi bližajoče se praznike, ki jih večina ljudi preživlja v krogu družine, sami pa jih bodo preživeli ločeno: mama Klementina z Adamom v Milanu, oče Bojan pa s Sofijo in starejšo hčerko doma. Vsaka topla in srčna beseda jim bo v teh dneh vlila dodatno moč za trenutno borbo in borbo, ki jih še čaka, saj naj bi Adamovo zdravljenje trajalo približno osem let. Pisma podpore so lahko vsi, ki čutijo z družino in ji želijo pomagati, oddali tudi na stojnici družbe Radio-Tednik Ptuj, 19. decembra, kjer je Radio Ptuj oddajal v živo. Še vedno pa jih je mogoče poslati tudi na naslov: Društvo Viljem Julijan, Ulica skladateljev Ipavcev 11, 3230 Šentjur, oni pa jih bodo posredovali družini. Za Sofijo in Adama pa so odprli tudi TRR: SI56 0510 0801 6768 867 in SMS-donacije AS5 na 1919. Zdravljenje za Adama bo sicer plačala bolnišnica, družina pa ima dodatne stroške zaradi potnih stroškov in samoplačniških terapij za Sofijo, saj ji bolezen upočasnju-jejo s pogostimi fizioterapijami, ki pa so samoplačniške. Pisma podpore so že romala v Milano, darila so razdeljena Dobrodelna akcija Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani je z letošnjim letom doživela nadgradnjo; število srčnih akterjev se je povečalo. „Zbrana pisma podpore so že v petek romala v Milano. Družina se zahvaljuje za vse besede podpore, pomagali ji bomo tudi z delom zbranih sredstev," je povedal urednik Radia Ptuj Domen Hren. „Za letošnji projekt lahko rečem, da je uspel, da smo vsi skupaj dosegli, kar smo želeli. Tudi v prihodnje bomo ustvarili podobne zgodbe za tiste, ki so potrebni pomoči. Hvala vsem, ki so v tem mesecu priskočili na pomoč, poslali SMS-sporočila, se 6. in 7. decembra osebno oglasili na tržnici ter 19. decembra v Qcentru na Ptuju ter prispevali za dober namen. Verjamem, da bomo ostali prijatelji tudi v prihodnje," se je zahvalil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Zahvalil se je tudi predsednik Rotary kluba Ptuj Vladimir Jan-žekovič. David Rihtarič, predsednik Rotarakt kluba Ptuj, pa je povedal, da so Božički Rotarakt kluba Ptuj in Leo kluba Ptuj več kot 100 otrokom v petdesetih socialno ogroženih družinah s Ptujskega prinesli darila, ki so si jih zaželeli. MG Destrnik • Kljub obljubi prve dame slovenske glasbe Helene Blagne ni bilo na šolo Namesto učencem je raje pela nogometašem Kot gostja bi morala Helena v četrtek nastopiti na tradicionalnem šolskem božično-novoletnem koncertu, a gaje tik pred zdajci odpovedala, saj naj bi zbolela. Bolezen pa je očitno ni ovirala, da ne bi še isti večer ob isti uri nastopila na novoletnem sprejemu Nogometne zveze Slovenije. Otroci iz JVIZ Destrnik-Trno-vska vas so s svojimi mentorji v šoli in vrtcu letos pripravili že 22. božično-novoletni koncert, da bi popestrili praznične dni in z nastopom pričarali pravljično vzdušje božiča, novega leta ter dneva samostojnosti in enotnosti. V telovadnici osnovne šole na Destrniku so tako nastopili vsi učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas ter nekateri otroci iz Vrtca Destrnik in Vrtca Trnovska vas. Letošnja gostja koncerta, na katerem so se kot vsako leto do sedaj zbirala finančna sredstva za šolski sklad, ki pomaga pri plačilu šole v naravi, zaključnih ekskurzij in drugih dejavnosti učencem iz socialno ogroženih družin, pa naj bi bila prva dama slovenske glas- bene scene Helena Blagne, ki bi zapela tudi skupaj z otroki. Uradno je »zbolela« in to javila šele na dan koncerta »Nastopajoči so se nekajmesečnih priprav lotili s polno mero dobre volje, saj se zavedajo, da s svojim nastopom pomagajo vrstnikom, seveda pa so se veselili tudi tega, da bo z njimi zapela Helena Blagne. Da je zbolela in je na Destrnik ne bo, smo izvedeli šele na dan koncerta. Seveda nam je bilo žal, a bolezen je pač višja sila, na katero ni mogoče vplivati. Potem pa nas je šokirala novica, da je pevka še isti večer nastopila v Ljubljani, na tradici- Pevka je v četrtek zvečer (raje) nastopila na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kjer je Nogometna zveza Slovenije predstavila letošnje nogometne dosežke. onalnem novoletnem sprejemu njihove starše in vse, ki so priš- Foto: OS Destrnik Ne glede na to, da jih je Helena Blagne pustila na cedilu, so otroci koncert izpeljali nadvse uspešno. Nogometne zveze Slovenije, ki je bil medijsko odmeven dogodek. Očitno nas nekdo tako podcenjuje, da misli, da ljudje v Slovenskih goricah ne znamo uporabljati družbenih omrežij in ne spremljamo medijev,« se je jezil ravnatelj Drago Skurjeni. »Razočaranje je res veliko, tega nismo pričakovali, zdi se nam zelo nekorektno tako na cedilu pustiti učence, li na koncert. Verjamem, da je bila večina v telovadnici zaradi nastopa svojih otrok, gotovo pa so bili med obiskovalci tudi taki, ki so prišli zaradi Blagnetove. In tako je na koncu padla senca na šolo, saj zdaj marsikdo misli, da smo si namerno privoščili to potegavščino in ljudi zavajali, da bi zbrali več prostovoljnih prispevkov.« Priporočilo zdravnika Kot že rečeno, je pevka v četrtek zvečer nastopila na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kjer je Nogometna zveza Slovenija predstavila letošnje nogometne dosežke, Blagnetova pa je tam slovenski nogometni srenji s predsednikom Evropske nogometne zveze Aleksandrom Čeferinom na čelu pela v družbi Natalije Verboten in vokalne zasedbe Bassless. Za pojasnilo v zvezi z odpovedjo nastopa na dobrodelnem koncertu na Destrniku smo se obrnili na Aleša Marinčka, menedžerja Helene Blagne, ki je zapisal: »Gospa Blagne je imela za četrtek, 19. decembra, dogovorjena dva nastopa, in sicer v Ljubljani in na Štajerskem. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je po priporočilu osebnega zdravnika smela nastopiti le na eni prireditvi. Logično je, da si je zaradi stanja, v katerem je še vedno, izbrala bližnjo lokacijo.« Zakaj je bila dogovorjena za dva istočasna koncerta, sicer nismo izvedeli, je pa jasno, da razdalje med Ljubljano in Destrnikom, tudi če bi bila povsem zdrava, brez nadnaravnih sposobnostii ne bi mogla premagati tako hitro, da bi lahko pela na obeh koncih. A odločala je najbrž lokacija, ki je bila plačana. Čeprav z grenkim priokusom, so v šoli koncert tudi brez nastopa Helene Blagne uspešno izpeljali. V poldrugo uro trajajoči prireditvi se je z glasbenimi, plesnimi in dramskimi točkami predstavilo skoraj 400 otrok, v dobrodelne namene so zbrali 3.864 evrov, hvaležni pa so tudi občinama Destrnik in Trnovska vas, ki sta pokrili stroške ozvočenja in razsvetljave. Senka Dreu torek • 24. decembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Destrnik • Novo gasilsko vozilo v Desencih buri duhove »Župan je postavko namenoma znižal« Vsi se strinjajo, da je bil nakup moderne avtocisterne ob 90-letnici delovanja PGD Desenci velika pridobitev za člane najstarejšega gasilskega društva v občini, vendar nad njo hkrati visi oblak nezadovoljstva, saj so prepričani, da jih je občina pri tej investiciji prikrajšala za 8.000 evrov. »V skladu s pogodbo je bila občina zavezana, da bo iz letošnjega proračuna za nakup vozila prispevala 42.000 evrov, česar pa ni storila, zato je bilo društvo prisiljeno najeti kredit, s čimer so seveda nastali dodatni stroški. Župan Pukšič se je izgovarjal, da v proračunu nima denarja za desenško avtocistemo, kar sicer drži, saj je postavko za nakup vozila namenoma znižal na zgolj 6.000 evrov, preostali denar pa namenil za druge stvari. Čeprav sem pri sprejemanju letošnjega proračuna zaradi tega ostro protestiral in zahteval prerazporeditev denarja iz drugih postavk, nisem bil uslišan, saj me je 'zloglasni' Pukšičev glasovalni stroj znova preglasil, kot se to pač zmeraj zgodi, ko skušamo člani opozicije konstruktivno ugovarjati pri kakšni stvari,« je nezadovoljen svetnik Branko Horvat, poveljnik Gasilske zveze Destrnik. »S skoraj enoletno zamudo je zdaj občina društvu denar končno le nakazala, vendar 8.000 evrov manj, kot bi morala.« Krivo je vodstvo društva Da so PGD Desenci nakazali manj denarja, potrjuje tudi destrniški župan Franc Pukšič, vendar krivdo za to vali na vodstvo društva, ki da je s prejšnjim županom Vladimirjem Vindišem podpisalo tako pogodbo. »V njej je jasno zapisano, da če ljudje za nakup novega gasilskega vozila prispevajo več denarja, manj plača občina. Ker se je točno to zgodilo, smo v skladu s pogodbenimi določili nakazali manj. To je bila zelo slaba pogodba, ki je najbolj prizadela gasilce, ampak v tem primeru se lahko jezijo le na vodstvo svojega društva, ki je z bivšim županom podpisalo tako škodljivo pogodbo zanje, torej na Horvata, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, in predsednico PGD Desenci Majdo Kunčnik.« Pukšič še dodaja, da je občina PGD Desenci nakazala natanko 7.700 evrov manj denarja, da pa so društvu zaradi zamude pri izplačilu, ki bi moralo biti izvedeno že marca, dodali 1.600 evrov za pokritje stroškov najema kredita in obresti. »Vse to sem skušal pojasniti tudi na sestanku z gasilci, da bi dobili vpogled v celo zgodbo. Eni so razumeli, da se je občina morala držati določil iz pogodbe, drugi ne. Predvsem Kunčniko-va se je zelo razburjala in mi poleg tega še očitala, da jim iz maščevanja nisem hotel dati denarja za prireditev, kar je navadna laž in čisto kleve-tanje. A ni povsem normalno, da najprej podaš vlogo, če od občine kaj hočeš? Dobili pa nismo nobene vloge za sofinanciranje gasilske prireditve v Desencih.« Ne za financiranje profitne dejavnosti Pukšič je sicer prepričan, da je v zvezi z nakupom in opremo novega gasilskega vozila že lani prišlo tudi do nesoglasij med prejšnjim županom Vindišem in vodstvom gasilcev v Desencih. »Slednje je namreč po podpisu pogodbe naročilo kar nekaj dodatne opreme, večjo cisterno in celo nastavek za pranje cest, kar je neobičajno in nad čimer očitno Vindiš ni bil navdušen. Naj občina zdaj financira še profitne dejavnosti društev?« Senka Dreu Foto: SD Kako in kdaj se je zalomilo financiranje PGD Desenci je z občino Destrnik leta 2017 sklenilo pogodbo o sofinanciranju nakupa, in sicer naj bi od cene 174.000 evrov občina prispevala 117.000, društvo 30.000, preostalo pa naj bi bil vložek države. Nakup novega gasilskega vozila naj bi lokalna skupnost financirala v treh delih, zadnji del je bil planiran v letošnjem marcu. Ker pa seje novembra lani na volitvah zamenjalo občinsko vodstvo, se je zalomilo tudi financiranje avtocisterne. Ormož • Slaba zamisel ali dobra promocijska poteza Jelka buteljka razdelila ormoško javnost Letošnja novost praznične okrasitve, sedemmetrska jelka v obliki vinske steklenice na Kerenčičevem trgu v Ormožu, ki jo je postavila občina, je pritegnila veliko pozornosti in različnih odzivov, tudi zgražajočih. Aljoz Sok Foto: sta/M24 Jelka v obliki steklenice je te dni povsem razdelila javnost. Nemalo je takih, ki so novost pozdravili, veliko pa tudi tistih, ki se nad tovrstno okrasitvijo zgražajo. Med slednjimi je občinski odbor Nove Slovenije Ormož, ki mu predseduje nekdanji ormoški župan Alojz Sok. Povedal je, da se jim zdi postavitev božično-novoletne jelke v obliki steklenice popolnoma neprimerna. Protest občinskega odbora N.Si »Občinski odbor N.Si Ormož izjavlja, da se ne strinja s postavitvijo z lučkami obdane »steklenice« na ormoškem Kerenčičevem trgu namesto božične jelke, kot se je to delalo vsa leta do sedaj. Čaščenje drevesa je bilo že pri poganskih narodih nekaj običajnega in se je navada, da se med zimskimi prazniki postavlja zimzeleno drevo, ohranila tudi po prevzemu krščanstva, ko je jelka postala božično in novoletno drevo. Praznovanje novega leta je zagotovo najstarejši praznik, ki ga praznujejo ljudje po vsem svetu in se sicer praznuje na različne datume, le jelka s svojo simboliko ostaja povsod ista, kot simbol večnega kroga življenja in upanja na novo dobro leto. Zaradi navedenega je postavitev 'steklenice' slabo domišljeno nadomestilo jelke, pa čeprav v luči promocije turistične destinacije ali česar koli Foto: KTV Ormož Daniijel Vrbnjak To je svetleča jelka, ki je sprožila različne odzive. drugega. Še zlasti je ta zamisel slaba v luči najnovejše raziskave, ki je pokazala, da Slovenci po popitem alkoholu spadamo v sam svetovni vrh, kar je povezano tudi s problemom alkoholizma. Glede na uničujoč vpliv alkoholizma na življenje v družini je ob božiču, ta je predvsem družinski praznik, simbolika, ki jo s sabo nosi steklenica, še posebej neprimerna. Ker pa božično novoletno jelko z lučkami še zlasti radi opazujejo otroci, je simbolika osvetljene 'steklenice' toliko slabša,« so zapisali v izjavi za javnost. Božično jelko so postavili h grajski pristavi Župan Danijel Vrbnjak je sporočil, da z lučkami obdana steklenica nikakor ni nadomestilo za božično jelko. »Lokacijo božične jelke smo prestavili h grajski pristavi. Tam tudi poteka glavno dogajanje decembrskega časa in se nam je zdelo smiselno, da stoji prav tam. Sam kot župan spoštujem zgodovino in dajem veliko težo decembrskemu času, družini in simboliki, ki ga božično drevo predstavlja,« je povedal ter v zvezi z »jelko buteljko« še dodal: »Z lučkami obdana steklenica predstavlja simbol našega kraja. Živimo v kraju, kjer steklenica predstavlja med drugim tudi simbol vinarstva in vinogradništva. Nikakor nas steklenica ne sme povezovati z alkoholizmom. Vedno poudarjamo, da si želimo razvoj na področju turizma. Kaj pa je tisto, s čimer smo v našem delu Slovenije poznani? Se sramujemo vinogradnikov in vinarjev? Zakaj smo postavili Stanku Čurinu doprsni kip v aleji? Zgodbo, zgodovino, tradicijo okrog vinarstva in vinogradništva moramo spoštovani in vsem povedati, da smo na te ljudi ponosni. Mlade pa moramo vzgajati, da vino ne predstavlja samo pitja alkohola!« Monika Horvat Po mestu več kot 15.000 lučk Poleg sedemmetrske jelke v obliki steklenice, ki je praznično okrašena z zelenjem in okoli 3.000 lučkami, je mestno središče vseskozi prepredeno še s številnimi prazničnimi lučmi. »Pred občinsko stavbo je na drevesih približno 4.000 lučk. Novost je tudi svetleča zavesa s 3.600 lučkami, 2000 lučk je na manjših drevesih. S svetlečimi efekti je okrašen tudi grajski stolp,« so z natančnimi podatki postregli na ormoški občini. Na jelki pred grajsko pristavo žari še 2.500 luči. Prizorišče Severolandije in drsališča pa je v pravljično deželo spremenilo še približno 4.000 lučk ter različni svetlobni liki in bitja s Severnega tečaja. Zavrč • Bencinski rezervoarji lahko ostanejo Se bo našel kupec za Inino bencinsko črpalko? Po odločitvi podjetja Ina Slovenija, d. o. o., bodo konec marca 2020 lokacijo bencinske črpalke v Zavrču zaprli. Zemljišče, kjer danes bencinski servis še obratuje, je v lasti podjetja, ki objekta ne namerava zrušiti. Iz podjetja so nam o namerah v zvezi z nepremičnino sporočili: „Nepremičnina je v lastništvu INA Skupine in je trenutno naprodaj zainteresiranim kupcem. Rušenje objekta ni predvideno, INA pa bo po zapiranju lokacije opravila vsa dela, ki so v takih primerih predvidena po zakonu." Preverili smo, kaj je v primeru, da na lokaciji več ne bo deloval bencinski servis, treba storiti in ali je potrebna kakšna posebna sanacija zemljišča. Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so nam povedali, da so postopki, ki morajo biti izvedeni po zaprtju bencinske črpalke, odvisni od tega, ali je bencinska črpalka za svoje delovanje potrebovala okoljevarstveno dovoljenje (OVD). OVD morajo pridobiti bencinske čr- palke, če delujejo na vodovarstve-nem območju, če je površina bencinske črpalke večja od 5 hekatrejv ali če v sklopu bencinske črpalke deluje tudi avtopralnica. Završka bencinska črpalka za svoje delovanje ni potrebovala OVD. Tako lastnika zemljišča v primeru, da na tej lokaciji bencinska črpalka več ne bo delovala, čakajo le postopki, ki jih predpostavlja poseben Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi. Pravilnik pa za primer ustavitve obratovanja in zapiranja bencinskega servisa lastniku nalaga le, da naprave izprazni in zavaruje tako, da ne predstavljajo nevarnosti za okolje. Vse drugo je odvisno od odločitve lastnika. Karmen Grnjak Foto: MH 4 Štajerski Podravje torek • 24. decembra 2019 Ptuj • Zagrebška cesta: pešci kolesarje prosijo za strpnost Pločnik, ki to pravzaprav ni Krajani Turnišč so dolga leta čakali na pločnik na Zagrebški cesti. Pred kratkim je bila investicija končana, a namesto pločnika je zarisana obojestranska kolesarska steza. „Dobili smo pločniki, ki to pravzaprav ni. Ali naj pešci hodimo po zraku," se sprašuje krajan Matjaž Lipuš. „V investicijskem dokumentu je bila na Zagrebški cesti predvidena ureditev površin za kolesarje in pešce. Gradili naj bi sočasno pločnik in kolesarsko površino, kar pa ni bilo v skladu s pozivom, kjer so priznani le stroški gradnje ločene kolesarske infrastrukture. Za ta projekt si je občina namreč pridobila državna sredstva. Zato so investicijski dokument novelirali in spremenili zadeve tako, da so zarisali le kolesarsko stezo," pojasnjuje Lipuš. Obenem sicer dodaja, da so krajani zadovoljni, da so končno dobili vsaj površine za kolesarje, da pa je čuden občutek za pešce, ki hodijo po njej. Na Mestni občini Ptuj kot razlog, da je na Zagrebški cesti zarisana le kolesarska steza, navajajo prostorske omejitve. Posebej zarisan pločnik pa da sploh ni nujen. Izpostavljajo namreč 83. člen Zakona o pravilih cestnega prometa: „Kadar na vozišču ali ob njem ni posebej površin, ki so namenjene izključno Izgradnja kolesarske steze na Zagrebški cesti je končana, nekateri pa imajo pomisleke o sami izvedbi. Zakaj ni pločnika? pešcem, so pa površine za kolesarje, smejo pešci hoditi po le-teh." V nadaljevanju Zagrebške proti Petrolu je mešana površina, za kolesarje in pešce, medtem ko je v smeri proti Vidmu le pločnik, torej brez površin za kolesarje. „Kole-sarji so si ga vzeli za svojega, ker ni kolesarske steze ob regionalni cesti, po kateri pa vozijo tovorna vozila čez nevaren nadvoz in kolone turistov v poletnih mesecih. Podobno čuden občutek je na novem odseku. Dejansko bo potrebna strpnost pešcev in kolesarjev, ki si delijo stezo. Zadovoljni smo, da je prišlo do realizacije projekta, tehnično gledano pa to, kar smo zdaj dobili, ni pločnik," je še sklenil Lipuš. Na ptujski občini pa odgovarjajo: »Če ne bi zarisali kolesarske steze, bi se morali kolesarji voziti po cesti, za katero pa marsikdo meni, da je življenjsko nevarna: „Pešec lahko hodi po kolesarki, kolesar pa po pločniku ne sme voziti." Vrednost investicije je 187.495 evrov, od tega so si na državnem razpisu pridobili 168.500 evrov, preostalo je zagotovila občina. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Ptuj, d. d., končali pa so ta mesec. Dženana Kmetec Majšperk • Proračun potrdili brez enega samega amandmaja V Markovcih doma upokojencev nočejo, v Majšperku ga načrtujejo Zadnja seja v tem letu v Majšperku je bila bolj kot ne le formalnost. Svetniki so soglasno potrdili vse točke dnevnega reda, pričakovano tudi proračuna 2020 in 2021 - brez razprave na občinskem svetu. Glede na javno razpravo po prvem branju proračuna je občinska uprava pripravila predlog proračuna, na katerega ni bilo podanega nobenega amandmaja (v sosednji občini Makole jih je bilo 73). Večjih sprememb med prvim in drugim branjem proračuna ni bilo. Povišala pa so se sredstva za obnovo dveh mostov. En most je na cesti Stogovci-Ptujska Gora, ki je potreben obnove in razširitve, drugi most pa je na cesti Stoper-ce-Kupčinji Vrh v spodnjem ravninskem delu, kjer je treba dozidati krila mostu zaradi spodjedanja Skralške. Dodana je bila nova postavka za postavitev javne razsvetljave na Podložah v skupni dolžini 800 m. Ocenjena vrednost projekta znaša 26.000 evrov. Občina kupuje zemljišče nasproti Jagra Občina je sklenila povišati tudi sredstva za nakup nepremičnin, in sicer na 100.000 evrov, saj nameravajo pridobiti del zemljišča naspro- Občina namerava kupiti zemljišča, na katerih naj bi zrastli večstanovanj-ski objekti. ti trgovine Jager ob krožišču. Sedaj na delu zemljišča predvidena grad- se zemljišče uporablja za kmetijske nja večstanovanjskih objektov. namene, sicer pa je deloma predvi- »Z občinskim podrobnim pro- deno za stanovanjsko rabo. Kot je storskim načrtom pa namerava pojasnila županja Darinka Fakin, je občina zagotoviti tudi možnost za morebitno gradnjo doma za starejše ter dva večja objekta z vrstnimi hišami.« Naslednje leto - to je leto prej, kot je bilo sprva predvideno -bodo gradili tudi čistilno napravo ob domu krajanov in gasilcev na Ptujski Gori, ki bo omogočala priključitev še okoliškim objektom. Zaradi obnove vežice se zvišujejo se tudi sredstva za ureditev pokopališča Stoperce. Skupaj naj bi odhodki Občine Majšperk v letu 2020 znašali 4,7 milijona evrov. Kot omenjeno, razprave ob sprejetju proračuna na seji ni bilo, prav tako skromni so bili svetniki pri pobudah in vprašanjih. Pod to točko se je oglasila le Jelka Ferlež, ki je pozvala občino, da preuči možnost o razdelitvi občine na problemsko in neproblemsko območje. »Kmetje, ki kmetujejo in še vztrajajo v Stopercah, so na razpisih v neenakovrednem položaju s kmeti v Že-talah in Makolah.« Županja je odgovorila, da so se o tem že pogovarjali in da bodo aktivnosti nadaljevali. Mojca Vtič SREČNO, VESELO IN USPEŠNO 2020 in okvirjanje /lik Srečno 2020! Emil Meznarič s.p., Moškanjci 114 T: 041 723 932 Podravje • Ptujska obvoznica zdaj še predmet spotike CI poziva župana Gabrovca k opravičilu Civilna iniciativa za izgradnjo ptujske obvoznice poziva župana Milana Gabrovca k opravičilu za neutemeljene in neresnične izjave, uperjene proti civilni iniciativi. Od poziva je minilo že več kot en teden, opravičila niso prejeli, ga več ne pričakujejo in ga tudi ne bodo dobili. Slednje je potrdil župan Gabrovec. Kot je znano, so se v začetku decembra predstavniki občin, ministrstva, Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico ter drugi deležniki sestali na 16. sestanku v zvezi z izgradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož. Na tem srečanju naj bi markovški župan civilni iniciativi očital nestrokovnost in nepoznavanje problematike umeščanja hitre ceste. Ti očitki so civilno iniciativo spodbodli, da so javno pozvali župana Milana Gabrovca k opravičilu. »Želimo, da se nas ne obravnava kot drugorazredne sogovornike in da se nas ne podcenjuje.« Namreč, kot so povedali v civilni iniciativi, v njej niso le posamezniki, ki javno nastopajo, ampak tudi strokovnjaki, ki imajo specialistična znanja iz različnih področij, pa tudi iz področja umeščanja infrastrukturnih objektov v državni prostorski načrt. »Da je tako, so potrdili tudi strokovnjaki na državnem nivoju, ki so te predloge vzeli resno, kot eno od rešitev, ki bi čim hitreje pripeljala do umestitve odseka Hajdina-Markovci v prostor in izgradnje celotne trase do Ormoža,« je dejala Sergeja Puppis Freebairn iz civilne iniciative. Za odziv smo se obrnili tudi na markovškega župana, ki pa je dejal, da izjav na to temo ne želi več dajati. MV Rače - Fram • S seje občinskega sveta Samo za investicije čez pet milijonov evrov Občinski svet je bil s predlogom proračuna seznanjen na novembrski seji, do srede decembra pa je bila odprta javna razprava. V tem času so predlog proračuna predstavili in obravnavali na vseh odborih in na svetih krajevnih skupnosti, prav tako pa je predlog obravnaval nadzorni odbor. Župan Branko Ledinek je na seji povedal: „Na predlog proračuna so bile dane pripombe in večji del pripomb je bilo sedaj upoštevanih. Prihodki znašajo 8,1 milijona evrov, odhodki 11,2 milijona evrov, razliko nekaj čez tri milijone evrov pa bomo pokrivali s prenosom sredstev iz leta 2019 v 2020." Pri tem je iz proračuna razvidno, da se v prihodnjem letu ne bodo zadolževali. Za investicije so v proračunu namenili čez 5,1 milijona evrov. Največja investicija, ki jo v prihodnjem letu nameravajo izvesti, zadeva čistilno napravo. „Obstoječa čistilna naprava je stara čez 50 let in je že dotrajana. Občasno je njeno delovanje slabše. Na isti lokaciji bomo zgradili novo čistilno napravo, za kar bomo v letu 2020 namenili 1.976.000 evrov. Gre pa za obsežen in večletni projekt, ki se bo nadaljeval v letu 2021, točnega datuma, kdaj bo zaključen, pa še ne moremo predvideti,« je pojasnil župan. Nadaljujejo izgradnjo kanalizacije V prihodnjem letu bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacije v Morju in Požegu, skupna višina teh investicij naj bi znašala blizu 200.000 evrov. Za obnovo vodovodnega omrežja bodo namenili 290.000 evrov, za modernizacijo cest 600.000 evrov, prav tako 600.000 evrov pa bo stala še izgradnja pločnikov. Občinski svet, ki je bil na tej seji v polni postavi, je proračun soglasno sprejel. Ledinek je glasovanje komentiral: „Lepo je videti, da vsi svetniki potrdijo predlog proračuna, konec koncev vas je 16 svetnikov glasovalo za predlog proračuna in na nek način je to občinski upravi obveza, da postopke začne takoj. Na občini se bomo potrudili, da bomo uspešno izpeljali in realizirali zadane cilje." KG Í Foto: Arhiv Foto: Arhiv Foto: CG torek • 24. decembra 2019 Gospodarstvo Štajerski 5 Podravje • Aktualno o poslovanju Perutnine Ptuj Največja rast prihodkov in proizvodnje na trgih Balkana Skupina Perutnina Ptuj bo letošnje poslovanje končala z okoli 270 milijoni evrov prihodkov, zabeležili bodo enega najboljših rezultatov doslej. Tudi za prihodnje leto so cilji zastavljeni zelo ambiciozno. Vodstvo družbe napoveduje vsaj 10-odstotno rast prihodkov, ki bi prvič v zgodovini presegli 300 milijonov evrov. Rast bodo predvidoma generirali večja proizvodnja in prodaja na trgu Hrvaške in drugih državah jugovzhodne Evrope ter izvoz na zahodnoevropske trge. »Ko smo postali del skupine MHP, je prišlo tudi do združevanja izkušenj in znanja. Prav gotovo so te sinergije uspešno vplivale na izboljšanje poslovanja. Naš tim, ljudje iz Perutnine, smo skupaj s sodelavci novega lastnika rezul- tate poslovanja pripeljali na rekorden nivo. Takšnega rezultata, kot ga bomo beležili letos, družba doslej še ni imela. EBITDA maržo bomo v primerjavi z lanskim letom zagotovo zvišali za kakšnih 20 odstotkov. Naslednje leto O Kje bo Perutnina čez deset let »Trdno v poziciji tržnega liderja na vseh trgih, kjer ima proizvodnjo. Če bomo to dosegli, si bomo utrdili strateško pozicijo za dolgoročnost. Perutnina Ptuj bo izjemno modernizirana v smislu tehnološke strukture, izvažali bomo na najzahtevnejše trge v Evropi in proizvajali izdelke z visoko dodano vrednostjo. Nikoli ne bomo evropski gigant, ker za to nimamo potenciala. Bomo pa največji regionalni igralec v dejavnosti. Temelj za to imamo, čaka nas delo,« je poudaril predsednik uprave Enver Šišič. PP Agro ostaja del Skupine Perutnine Ptuj Čeprav so se nekaj časa pojavljale špekulacije, da bi Perutnina iz skupine izločila tudi hčerinsko podjetje PP Agro, pa po besedah predsednika uprave Šišica tovrstne poteze niso v načrtu. »PP Agro posluje dobro, podjetja nimamo namena prodati. Letos smo izvedli nekaj kadrovskih menjav v vodstvu. PP Agro je zelo vitalen del Perutnine Ptuj in je pomemben za naš proizvodni proces.« mm -- l1»!1 i i & h =S i..-: 5Í ŠJ 5 - .H?- f.rrrrr liúfel F i? i i ¿ii ^ f: H ■ ■ ............. ¡ : Bs = K I Ifi"---- 1 .- »fT! : |W| ii Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Od letošnjega februarja je predsednik uprave Perutnine Ptuj Enver Sišic. načrtujemo realizacijo prihodkov čez 300 milijonov evrov, kar pomeni okoli io-odstotno rast. Morda ta v Sloveniji ne bo toliko opazna, ker smo tukaj že na maksimumu tržnega deleža. V Sloveniji bomo rasli toliko, kot bo rastel izvoz. Se pa nadejamo ekspanzije na trgih Hrvaške, Srbije in Bosne. To bo prav gotovo eden izmed po- membnih premikov za ekonomijo podjetja. Rast prihodkov si obetamo predvsem na temelju večjega obsega proizvodnje ter prodaje na domicilnih in izbranih evropskih trgih,« je pojasnil predsednik uprave Perutnine Ptuj Enver Šišič. Cene mesa in izdelkov bodo zrasle Dodal je, da bo neizogiben tudi dvig cen perutninskega mesa in izdelkov. »Računamo, da nas bo sprememba plačne politike stala okoli tri milijone evrov. To se bo posledično odrazilo na dvigu cen izdelkov, del povišanja stroškov dela bomo kompenzirali z dvigom stopnje proizvodne učinkovitosti, za kar pa moramo najprej realizirati načrtovane investicije.« Zviša- nje stroškov dela bo vse delodajalce v živilski industriji precej udarilo po žepu. Po besedah Šišica je pričakovati, da bodo cene storitev in produktov dejansko zrasle pri vseh ponudnikih, ki se bodo zaradi zakonsko predpisanega dviga plače srečali z višjimi stroški dela. „Gostinstva se nismo znali iti" Perutnina Ptuj se bo v prihodnje osredotočila izključno na dejavnost perutninarstva: vzrejo piščancev, proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. Branže, ki od te dejavnosti odstopajo, so že ali pa bodo opustili. Med njimi sta gostinstvo in vinarstvo. »Gostinski del smo ukinili, ker menim, da se v tako veliki družbi, kot je Perut- nina Ptuj, nima smisla ukvarjati z gostilnami. Gostinstvo je panoga, ki zahteva osebni pristop. Uspešni gostinci so po mojem mnenju tisti, ki so tudi lastniki gostiln in so v gostilni prisotni. Perutnina je v začetku zagotavljala dobro in solidno ponudbo. V zadnjem času je prišlo tako daleč, da to več ni bilo vredno našega imena. Jasno je, da dejavnosti nismo obvladali, zato smo se odločili, da lokal v središču mesta zapremo. Prostor bomo ponudili najemniku, ki bo imel jasno vizijo in koncept. Želimo, da bi v teh prostorih zaživela gostilna, ki bo Ptujčanom ponudila nekaj več in v katero bodo radi zahajali.« Ptujsko klet prodajajo »Tudi z vinom se ne znamo ukvarjati tako, kot bi se morali. Zato Ptujsko klet prodajamo. Cilj je, da klet dobi strateškega lastnika, ki bo točno vedel, kako poslovati in kakšna je njegova dolgoročna vizija razvoja. Prizadevali si bomo najti lastnika, ki bo nadaljeval tradicijo vinarstva na Ptuju in s kletjo upravljal v najboljši možni meri. Računamo, da bi prodajo kleti izvedli v prvi polovici leta 2020,« je povedal prvi mož Perutnine Ptuj Enver Šišič. Mojca Zemljarič Iščete stanovanje v mirnem, zelenem in urejenem okolju v bližini Ptuja? NADSTANDARDNA STANOVANJA V KIDRIČEVEM t Sodoben stanovanjski objekt je umeščen na severnem delu Kidričevega, ob gozdu en kilometer od avtoceste, kar zagotavlja neposredno cestno povezavo v smeri Maribora, Celja in Ljubljane. V petih etažah objekta, kijih povezujeta stopnišče in dvigalo, je skupno 18 stanovanj visokega kakovostnega razreda, v izmeri od 68 m2 do 85 m2. Parkirni prostor (17 m2) je v kletni etaži objekta. Na parkirnem mestu je tudi predpripravijena vtičnica za polnjenje električnih avtomobilov in drugih vozil na elektro motor. Shramba (12 m2) v peti etaži objekta. Shrambe so med seboj ločene s trdnimi stenami in so tako uporabne kot pomožni prostor k stanovanju, npr. kabinet. STANOVANJA BODO VSEUIVA NA ZAČETKU JANUARJA 2020. VEČ INFORMACIJ 0 STANOVANJSKEM OBJEKTU IN NAKUPU STANOVANJA: GP PROJECT ING d.0.0., Vošnjakova 6, 2250 Ptuj, TEL: 02 795 23 61 ali GSM: 031 715 173 gp.projecting@siol.net www.gp-projecting.si 6 Štajerski V središču torek • 24. decembra 2019 Slovenske gorice • V projektiranju 154 kilometrov kolesarske poti od Avstrije do Ptuja Kolesarka, ki bi združila Slovenske gorice, Medtem ko seje še pred meseci zdela ideja o izgradnji kolesarske mreže po ločenih poteh Slovenskih goric bolj utopična kot ne, tisti klasičnem cestišču, kaže, da so se oboji motili Kajti trase so že v fazi projektiranja, in če bo vse po sreči, bodo Slovenske gorice do le Kot smo že poročali, ideja o projektu kolesarskih povezav prihaja iz Lenarta, s katerim je nato Razvojna agencija Slovenske gorice uspešno kandidirala na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj. »Drži, da bi večina občin še vedno bolj potrebovala denar za osnovno infrastrukturo, kot so obnova cest in izgradnja kanalizacije, vendar nam je ta evropski vlak žal odpeljal. Pojavila se je priložnost za kolesarko in smo jo sklenili izkoristiti. Za to smo lahko dobili denar, za ostalo ne več. Seveda tega ni bilo tako enostavno vsem pojasniti, a uspelo nam je nekaj doslej skoraj nepredstavljivega, namreč v tako velik projekt združiti občine znotraj naše razvojne agencije, nato pa pridobiti še druge. Uspelo nam je torej združiti naše Slovenske gorice,« je ponosen lenarški župan Janez Kramberger. Tako so se občinam Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj v projektu »kolesarka«, kot ji na kratko rečejo, pridružile tudi občine Sveti An- draž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Trnovska vas, Juršinci in slednjič še Destrnik. Investicija v višini 22,5 milijona evrov Eden od pogojev za prijavo projekta, ki ga vodi Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG), je navezava tras na mesta, ki imajo sprejeto celostno prometno strategijo, to pa so Maribor, Ptuj, Lenart, Radenci in Gornja Radgona. Ko bo mreža končana, se bo mogoče popeljati z navadnim ali električnim kolesom po kolesarskih poteh od Šentilja, Pesnice do Maribora in se tam navezati na dravsko kolesarsko pot ter od Cmureka in Radgone čez osrednje Slovenske gorice vse do Ptuja. »Naš projekt se prekriva z državno kolesarsko mrežo, ki skupaj tvori omenjenih 154 kilometrov. Na našem območju dela direkcija za infrastrukturo (DRSI) 33 kilometrov poti, razlika je torej 121 kilometrov, ki so vključeni v projekt EU, a z več načinov financiranja: 42 kilometrov jih financira DRSI, 97 kilometrov pa sofinancira EU iz dogovora za razvoj regij. Ker je vključenih več Najtežji del bo pridobivanje zemljišč Lenarški župan Janez Kramberger se zaveda, da jih najbolj kritična točka v projektu kolesarske steze šele čaka, in sicer bo to pridobivanje zemljišč. »Izdelati je treba katastrski elaborat, sledijo pogovori z lastniki. Tu smo občine različno daleč. Kjer bodo večje težave, bomo traso prilagodili. Jasno je, da brez kompromisov ne bo šlo. Na splošno pa lahko rečem, da se ljudje večinoma zavedajo, za kako veliko in pomembno stvar gre, in razumejo, da za njegovo realizacijo potrebujemo nekaj metrov njihove zemlje. Občine imamo navodilo, da lastnikom zemljišč predlagamo podpis pogodbe pri notarju o ustanovitvi služnosti med občino in lastnikom, v kateri se zapišejo razmerja, občina pa se tudi zaveže, da bo po izgradnji kolesarske poti odmerila zemljišče, ga ocenila in določila odškodnino. Lastnik lahko zemljo tudi podari v javno dobro, sicer pa se pripravi pogodba za odkup in lastnik zemljišča postane občina. Če se bo kolesarka gradila ob državni cesti, pa bo lastništvo preneseno na državo. V Lenartu imamo pogodbe o ustanovitvi služnosti s sedanjimi lastniki zemljišč, po katerih bo potekala trasa, že pripravljene.« Podravje • Vrane pozimi privabljajo odpadki Vedno več vran v mestih Se tudi vam zdi, da na zelenici okrog hiše in na mestnih ulicah vidite vse več vran, ob cestah pa tudi več ujed? Črno-siva ptica, ki jo največkrat vidimo posedati na električnih žicah, se oglaša s krakanjem, ki se sliši daleč okoli. Včasih so verjeli, da če se usede na dimnik, prinaša smrt k hiši. O občasnem povečanju števila vran, zlasti v urbanih okoljih, je bilo sicer slišati že večkrat doslej. »Sive vrane so strašno inteligentne, med seboj imajo izredno kompleksne odnose, so zelo komunikativne in družabne,« je ene najpametnejših ptic opisala varstvena or-nitologinja Urška Koce z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in dodala: »Izredno prilagodljive vrane so v mestih odkrile odlično življenjsko okolje, najdejo dovolj hrane, prostor za gnezdišča, klima je pozimi toplejša, poleg tega vedo, da so tu varne, saj ni lovcev s puškami, pa tudi naravnih plenilcev ni, kot je kragulj, potem pa imamo še mestne parke, ki so idealni za skupinsko prenočevanje vran,« je še dodala. GRADBIRO d.0.0. Klepova ul. 12, Ptuj Tel.: 02 748 14 03, GSM: 051 206 913 www.gradbiro.si,gradbiro@sioi.net PROJEKTIRANJE ♦ Načrti hiš, poslovnih objektov ♦ Tipski projekti, legalizacije ♦ Nadzor del, koordinatorstvo ♦ Varnostni načrti ♦ Načrti za hleve, večstanovanjske objekte Varstveni ornitolog na DOPPS -BirdLife Slovenia Tilen Basle pravi, da letos na ravni države ne beležijo povečanega števila vran. »Se pa je njihovo število res povečalo v mestih, za kar pa seveda niso krive vrane same, ampak ljudje s svojim ravnanjem. Vrane namreč v mesto, ki ni njihovo primarno okolje, privabi obilica hrane oziroma odpadki, ki jih puščamo za sabo, svoje pa naredijo tudi ugodni mikrokli- Foto: sta/M24 matski pogoji. Število vran se v naseljih zaradi tega nekoliko poveča predvsem v zimskem času.« Po doslej znanih podatkih v društvu ne morejo potrditi večjega števila ujed, nasprotno, opažajo, da je zadnja leta populacija nekaterih pogostejših vrst ujed, ki se zadržujejo v bližini naselij, gre predvsem za skobca in kragulja, celo v upadu. SD Srečno 2020 Siva vrana spada v družino vranov (Corvidae), v Sloveniji živi osem različnih vrst. To so poljska vrana, sraka, šoja, krokar, kavka, planinska kavka, krekovt in siva vrana. Najbolje se v mestih znajde siva vrana, poleg nje pa tudi sraka, ki sta postali pravi »urbani ptici«, kot vrabec ali pa golob. Ormož • Število prebivalcev že leta konstant Žalostna demograf Število prebivalcev je v prvem polletju 2019 prvič p Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v drugi polovici 2009 v občini Ormož 4.107 občanov, starih do 29 let. Desetletje pozneje jih je le še 3.336. Poleg brezposelnosti in dejstva, da mladi težko dobijo zaposlitev v domačem kraju in okolici, ima prav gotovo pomemben vpliv na to, da mladi odhajajo, tudi stanovanjska problematika. »Kot je značilno za večino mest v vzhodni Sloveniji, tudi na Ormoškem primanjkuje stanovanj, res pa je, da sta tako ponudba kot povpraševanje na bistveno nižjem nivoju, kot to opažamo na Ptuju,« je dejala vodja agencije Re/ Max Poetovio Tanja Tučič. Praktično brez nepremičninskega trga Po njenih opažanjih kupci iščejo predvsem manjša stanovanja, kijih praktično ni na trgu, medtem ko je pri hišah ponudba nekoliko večja in pestrejša, a je povpraševanje bolj redko, pri tem pa povprašujejo predvsem po kakšnih manjših enotah. »Za zdaj ne opažamo neke večje zainteresiranosti pri investitorjih, vsaj na Ormoškem ne. Na Ptuju se je počasi začelo nekaj premikati, a bo še nekaj časa trajalo, da bo ponudba stanovanj vsaj približno zadovoljila povpra- ševanje. Nepremičninski trg na Ormoškem je slabo razvit, kar pa je tudi povezano z razvojem mesta, splošno gospodarsko situacijo, možnostjo zaposlitve ipd. To bi namreč privabilo mlade, da bi se odločali za preselitev na to območje,« je še povedala Tučičeva, v isti sapi pa dodala, da z več informacijami ne more postreči, saj je Ormož področje, kjer je ponudba, predvsem pa povpraševanje zares neznatno. Hebar: »V zadnjih letih ni bilo narejeno popolnoma nič« Da stanovanj, predvsem novih, ni, opozarja tudi svetnik Matej Hebar: »Skrbi me dejstvo, da glede stanovanjske problematike v zadnjih letih ni bilo narejeno popolnoma nič. V občini nimamo novejših stanovanjskih objektov, manjka nam usmeritev, cilji in načrt, na kakšen način bomo te težave odpravili. Demografska slika, skupaj s statistiko odseljevanja, pa pove dovolj - predvsem mladi v Ormožu ne vidijo prihodnosti in en izmed razlogov za to je tudi pomanjkanje stanovanjskih kapacitet. V gibanju GPS vidimo največjo težavo v pomanjkanju strateške usmeritve stanovanjske politike Po pod 4.107 c torek • 24. decembra 2019 V središču Štajerski 7 naj bi bila narejena leta 2022 bolj optimistični pa so dejali, no, pa bomo dobili se eno kolesarsko pot, ki bo označena na ta 2022 pridobile 154 kilometrov kolesarskih poti od Avstrije do Ptuja. občin in se je podaljšala trasa, je v igri seveda tudi več denarja, in sicer je projekt ocenjen na 22,5 milijona evrov, od katerih bosta po 9,8 milijona evrov prispevali DRSI in EU, delež občin bo znašal približno 2,7 milijona evrov, nekaj bo dodala še RASG. Ob tem je treba povedati, da bodo trase za kolesarske poti načrtovane zelo različno, saj bo veliko novogradenj, ki bodo tekle neposredno ob regionalnih cestah ali povsem izven njih, po lokalnih poteh, torej bodo ločene od cest, po katerih vozijo avtomobili, saj je prav to cilj EU. Samo tam, kjer ne gre drugače, na primer v središčih naselij, bomo kolesarsko pot označili na samem cestišču, vendar financiranje tega ne bo šlo iz evropske malhe, kar pomeni, da je v našem interesu, da čim manj tras poteka po cestiščih, saj bodo imele tako občine manj stroškov.« Začetek gradnje že konec prihodnjega leta? Projekt je razdeljen na 16 sklopov in 23 tras, po idejni študiji so bili pripravljeni in na občinskih svetih potrjeni dokumenti identi- fikacije investicijskega projekta, temu pa so sledili razpisi za projektiranje. »Dogajalo se je, da so bile ponudbe precej visoke, zato so v nekaterih občinah razpise ponovili, večinoma pa smo pač sprejeli ponujeno, saj nas čaka še veliko dela. Samo leto dni, natančneje do septembra 2020, imamo namreč časa, da bodo kolesarske poti sprojektirane po posameznih sklopih in da bomo lahko začeli iskati izvajalce. Približno pet milijonov evrov je namenjenih že za dela v prihodnjem letu, glavnina, deset milijonov evrov, v letu 2021, preostalih sedem pa še v letu 2022.« Da je bil projekt pripravljen in s strani države podprt v rekordno kratkem času, pravi Kramberger, ki pozna zgodbo iz Zgornje Savinjske doline, kjer nekaj podobnega načrtujejo že dolgo, a jim projekta še zmeraj ni uspelo spraviti skozi birokratske ovire. Poleg Razvojne agencije Slovenske gorice so občine določile še štiri koordinatorje projekta, in sicer so to poleg lenarškega še župani Svete Ane (Silvo Slaček), Pesnice (Gregor Žmak) in Juršincev (Alojz Kaučič). Senka Dreu Kaj pravijo župani nekaterih občin partneric Alojz Benko, župan občine Trnovska vas: ■ »Sofinanciranje DRSI za izgradnjo kolesarske poti Gočova-Bišje podpisano, zemljišča so pridobljena, naš delež je predvsem menjava vodovodnih cevi. Večji problem bo del kolesarke iz Vitomarcev v Trnovsko vas, ki jo financira EU in kjer ni povsem urejen kataster. Trenutno se ureja projektna dokumentacija, prihodnje leto začnemo pridobivati zemljišča, temu pa sledi gradbeno dovoljenje. Denar bi sicer bolj potrebovali za obnovo in širitev cest, a ga za to pač ni več. 580.000 evrov, kolikor jih dobimo iz naslova kolesarke, pa je tako velika vsota, da bi seji bilo neumno odreči.« Darja Vudler, županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah: »Projektant za traso iz Vitomarcev v Trnovsko vas je bil izbran, začel jo je projektirati, druga trasa pa bo šla k nam preko Cerkvenjaka. Tako bomo povezani z Lenartom in Ptujem. Očitno ne bo težav s 0-' pridobivanjem zemljišč; ko jih bomo odkupili 80 odstotkov, bomo šli v razpis za izbiro izvajalca.« Alojz Kaučič, župan občine Juršinci: »Lotevamo se ureditve dveh povezav kolesarskih poti v skupni dolžini slabih deset kilometrov: preko lenarškega Lasa od Radgone do Juršincev in preko ptujskega Lasa od Ptuja do Juršincev. Po novem smo se s projektanti odločili, da se kolesarka v celoti izvede ob glavni cesti. To bo sicer trd oreh, saj bo treba v pogajanja in odkup zemljišč, vendar je to najbolj smiselna trasa.« Franc Pukšič, župan občine Destrnik: »K projektu kolesarskih poti je naša občina na žalost pristopila zelo pozno, ker prejšnje vodstvo v njej ni prepoznalo potenciala, zato tudi ne bomo dobili toliko, kot bi lahko. Kljub temu se nam je zdaj uspelo navezati na državno kolesarsko pot Lenart-Ptuj in na kolesarko Janežovci-Selce.« Foto: CG :no pada; Ormožanov že manj kot 12.000 :ska slika tudi zaradi stanovanjske problematike oadlo pod 12.000. Konstantno pada tudi število mladih. Poleg tega, da tod težko najdejo zaposlitev, tudi stanovanj ni dovolj. Foto: Wikipedia latkih državnega statističnega urada je bilo v drugi polovici 2009 v občini Ormož »bčanov, starih do 29 let. Desetletje pozneje jih je le še 3.336. občine Ormož, zato smo županu in občinski upravi že predlagali, na kakšen način bi skupaj pripravili strategijo. Žalostna demografska slika občine Ormož seveda temelji na več komponentah, a ena izmed pomembnejših je nedvomno pomanjkanje usmeritve stanovanjske politike v občini Ormož.« Kako pomaga občina Da se občinsko vodstvo trudi v tej smeri ter da nikakor ne stojijo križem rok, pa na drugi strani odgovarja župan Danijel Vrbnjak. Občina mladim in mladim družinam (v kateri vsaj eden od staršev ni star več kot 35 let) subvencionira komunalni prispevek, in sicer v višini 40 odstotkov od odmerjenega komunalnega prispevka za mlade in polovico odmerjenega komunalnega prispevka za mlade družine. Najnovejši ukrep, s katerim želijo zadržati mlade doma in privabiti tudi mlade od drugod ter jih spodbuditi h gradnji, pa je, da bodo z novim letom mladim in mladim družinam pri reševanju prvega stanovanjskega problema po znižani ceni ponudili nepozidana stavbna zemljišča, ki so v občinski lasti. Občina ima v lasti kar nekaj nepozidanih površin za novogradnje stanovanjskih hiš, prav tako pa bodo nepozi- dana stavbna zemljišča poskušali še odkupiti. »V naslednjem letu bomo tudi komunalno opremili zemljišča v dveh krajevnih skupnostih, ki bodo na voljo vsem, ki se odločajo za gradnjo,« je dodal in še napovedal: »Do leta 2023 se obeta med 30 in 40 novih stanovanj v občini Ormož. Pripravljamo tudi strategijo na področju stanovanjske problematike v občini Ormož.« Parcele po znižani cen Hebar je poudaril, da podpirajo prodajo občinskih gradbenih zemljišč mladim in mladim družinam po znižani ceni in verjamejo, da bo ta končno postala začetek sistematičnega dela na stanovanjski problematiki občine Ormož. »Ena izmed naših zahtev pri podpori predloga je bila, da morajo biti sredstva, pridobljena od prodaje teh zemljišč, strogo namenska, torej da se porabijo le za reševanje stanovanjske problematike mladih v prihodnjih ukrepih. Na ta način dodatno ne bremenimo proračuna, k reševanju zadeve pa pristopamo celostno. V letu 2020 bi ravno zato radi izdelali strateški dokument, ki bi postal podlaga za kratko-, srednje- in dolgoročno delo občine na stanovanjski problematiki,« je ob tem še dodal. Monika Horvat Bodo z občinskimi parcelami po znižani ceni zadržali mlade? Občina Ormož bo v prihodnjem letu mladim in mladim družinam pri reševanju prvega stanovanjskega problema po znižani ceni ponudila nepozidana stavbna zemljišča, ki so v občinski lasti. Do enkratne pomoči bodo upravičene osebe do 40 let ter mlade. Do pomoči pa ne bo upravičen, kdor že ima v lasti drug za bivanje primeren stanovanjski objekt na območju občine ali drugo parcelo za gradnjo ali ima neporavnane obveznosti do občine. Večina svetnikov je ob dokončni potrditvi tega odloka izrazila zadovoljstvo, nekoliko skeptičen pa je bil Simon Kolmanič: »Verjamemo, da bomo sedaj lažje prodali parcele pri vinski kleti in druge, kijih ima občina v lasti. Ne vem pa, ali bo to doprineslo k temu, kar smo si s tem ukrepom zadali. Žal mi je, da ni bilo posluha, kajti če bi zadevo razširili ne samo na občinske parcele, temveč na parcele v občini Ormož, bi bil izkupiček tega odloka bistveno večji, kot bo sedaj.« °7r\ r\ t- Foto: Dreamstime/M24 8 Štajerski Orfejčkova parada 2019 torek • 24. decembra 2019 29. PARADA 2019 Z vami bodo: TANJA ŽAGAR DEJAN VUNJAK DOMEN KUMER SAŠA LENDERO SERGIE LUGOVSKI MODRIJANI Ans. PRISRČNIM Ans. SMEH Ans. OPOJ Ans. PETKA Ans. SLOVENSKI ZVOKI Ans. ŠEPET PETOVIA KVINTET TRIJE TANORI LUKA, PEPI in DANICA In še kakšno PRESENEČENJE! športna dvorana O.Š. Ljudski vrt na Ptuju! V ČETRTEK, 26. decembra, ob 16. uri Karte v predprodaji 12 €: JAGER - PTUJ IN MOŠKAJNCI - ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Na dan prireditve: 15 € ¡Atia ilkos Prvih tisoč kupcev kart prejme unikatno dišečo svečo podjetja www. trgovi nej ager.com r 1AGER FTRGOVINE GENERALNI POKROVITELJ MESTNA OBČINA PTUJ ZLATARNA CANDLES DIVJAK 1MEGA MARKETING | t Tj. M o. ■ o TJ (0 10 (¡¡^adioPTUJ Štajerski TEDNIK torek • 24. decembra 2019 Orfejčkova parada 2019 Štajerski S www.trgovinejager.com I" ^ OBVESTILO Obveščamo vas, da bodo naše trgovine dne 25. 12.-26. 12. 2019 ter 1. 1. - 2. 1. 2020 TRADUJE ZAPRTE iiL- .o* it -X- Í GLITTER PENEČE VINO SREBRNA RADGONSKA -XV v T J . - - ♦ t 1- / KUHINJSKI ROBOT GORENJE MMC700W moč motorja (max) 700 W, 6 nastavitev stopenj hitrost', 4L prostornina inox mešalne posode, nastavki za gnetenje testa, tiho delovanje, metlica za stepanje gorenje UNIVERZALNI KUHINJSKI APARAT BOSCH MUM58420 moč 1.000 W, prostornina mešalne posode 3,9 L, št. stopenj 7, material posode nerjaveče jeklo GRELNIK VODE Kapaciteta: 2 L Inox IZJEMNA PONUDBA! PLAYSTATION 4 PRO BLACK PREVERITE PESTRO PONUDBO PIROTEHNIKE! ODISEJ - baterija ALEKSANDER VELIKI NAPOLEON - baterija NEPTUN - baterija KLEO PATRA- baterija 27.lg20í9 -: MELJE (p: 2.7.12<|0|9': - : PTJí7:30) Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina | www.trgovinejager.com 10 Štajerski Orfejčkova parada 2019 torek • 24. decembra 2019 Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje spoznali boste, začutili in zaživeli Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXIX. ORFEJČKOVI PARADI mestna občina ptuj PIVOVARNA GASTRO P1* Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj r&S KOLEKTIV RESTAVRACIJE GASTRO ŽE1I VSEM GOSTOM NA 29. ORFEJČKOVI PARADI OBILO G1ASBENIH UMOV, VESEl BOŽIH IN S REČNO NOVO LETO 2020 RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156 torek • 24. decembra 2019 Orfejčkova parada 2019 Štajerski 11 orna • Grafični studio • Sitotisk • Offset tisk • Digitalni tisk • Dodelava • Tisk na tekstil • Tamponski tisk • Transparenti • Vezenje • XXL (velikoformatni) tisk komerciala@tiskarna-ekart.si www.tiskarna-ekart.si 02 70 70131 v •, RENAULT Passion for life Novi Renault CLIO Navdihnjen z življenjem. 1 Že za ' ■ -V ''T 10.490€* A »^ T^. iM.l.^ Paket zimskih pnevmatik* m j t--- Brezplačno obvezno in osnovno Euraf Incap kasko zavarovanje za 1. leto** 5 let podaljšanega jamstva*** ^HBEEB^M *Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena PHHcU]e72-odstotni DDvTffDMV Cena velja za model Renault Clio Life£C£75 s paketom Cool (klima, radio), z že vključenim rednim popustom v višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € preko Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplačen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault financiranja prejmete brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault ■¡^BraMIMP^Rega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo zaj^., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se z^ffl je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00023-0,00088 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča elfj nna@IBrenault.si Vaš trgovec na Ptuju Avto hiša Petovia avto Ormoš ka cecta 23, Ptuj NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA - VRATA - SENČILA Hardek 34g, 2270 OFRIVIOZ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; - BREZPLAČNO SVETOVANJE - BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNAPONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI Občina Podlehnik Vsem občankam in občanom ob prazničnih dneh želimo vesele in blagoslovljene Božične praznike in iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V prihajajočem letu 2020 pa veliko zdravja in osebne sreče. Občina PODLEHNIK Ob koncu še enega uspešnega leta župan občine Videm s svojimi sodelavci želi vsem občanom in poslovnim partnerjem srečen božič in nad vse uspešno prihajajoče leto 2020. Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika, poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! * . --t. . < .. fc W - ■ \ Štajerski www.tednik.si ïCradioI www.radio-ptuj.si 12 Štajerski Kultura torek • 10. decembra 2019 Cirkulane • Kultura in knjižničarstvo Branju prijazna občina Občina Cirkulane se ponaša z nazivom Branju prijazna občina. Listina ji je bila izročena 3. decembra, ko v Sloveniji zaznamujemo rojstni dan Franceta Prešerna ali Ta veseli dan kulture. Foto: Luka Dakskobler V imenu občine Cirkulane je listino sprejela občinska svetnica in knjižničarka Mira Petrovič. Cirkulane so na območju Spodnjega Podravja druga občina, ki je prejela ta naziv. Doslej ga je imela samo občina Sv. Andraž. V Sloveniji ga ima 38 občin, podeljuje se od leta 2017. Projekt Branju prijazna občina je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture. „Naziv pomeni priznanje vsem, ki se v občini trudimo za bogastvo maternega jezika in bralne kulture. Že davnega leta 1899 je bilo v Cirkulanah ustanovljeno Bralno društvo Naprej. Zato sem na ta naslov ponosna in verjamem, da bodo v kraju še v prihodnje dobrodošli vsi, ki obiskujejo knjižnico v šoli, knjižno hiško na prostem, knjižnico v okviru Kulturnega društva vsako drugo nedeljo in potujočo knjižnico dr. Ivana Potrča Ptuj - bibliobus po voznem redu. Priznanja oziroma naslova za našo občino sem zelo vesela," je povedala cirkulanska županja Antonija Žumbar. V imenu občine Cirkulane se je podelitve naziva udeležila občinska svetnica in knjižničarka Mira Petrovič. Prijavo na razpis je sestavila direktorica občinske uprave Nina Horvat. Med drugim je navedla, da so Cirkulane majhna občina, ki zgledno financira knjižnično dejavnost in v kateri živijo društva in dejavnosti, ki se ukvarjajo s kulturo, knjigo in bralno kulturo. „Občina spodbuja in ceni dejavnosti, ki občanom nudijo prostočasno in kulturno udejstvovanje in pri tem tudi sodeluje. To je primer majhne lokalne skupnosti, kjer posamezniki, društva in občina v partnerstvu podpiramo bralno kulturo, kulturno dediščino in vsebine, ki so povezane s knjigo, prilagojeno lokalnim posebnostim in potrebam prebivalstva," je med drugim v vlogi navedla Horvatova. Naziv Branju prijazna občina podeljujeta Združenje splošnih knjižnic in Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo. Mojca Zemljarič % Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ptuj • Letni koncert Komornega moškega zbora Navdušili z mešanim repertoarjem V Narodnem domu na Ptuju je 12. decembra Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom dirigenta Mihaela Roškarja izvedel svoj samostojni koncert. Kot gostje so se jim tokrat pridružili člani vokalne skupine Septima iz Ormoža, ki z moškim štiriglasnim petjem in igranjem na akustične instrumente ustvarjajo priredbe vseh zvrsti. Letošnji koncert Komornega moškega zbora je bil veselo ubran, primeren decembrskemu prazničnemu času. "V prvem delu koncerta smo poslušalcem predstavili mešani zborovski program, skladbe iz obdobja renesanse, slovenske ljudske ter sodobne skladbe. Del tega programa smo novembra predstavili tudi na regijskem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, kjer smo prejeli srebrno priznanje. V drugem delu koncerta so nastopili gostje Septima z vokalno-instrumentalnimi priredbami znanih dalmatinskih pesmi. Te so nas navdahnile, da koncert kljub hladnemu jesenske- Komorni moški zbor Ptuj z ubrano zborovsko pesmijo navdušuje že od leta 1953. Danes v njem poje že tretja generacija pevcev. Programsko sega na vsa glasbena področja. Za njimi so številni uspešni nastopi doma in v tujini. Ponašajo se s številnimi priznanji in nagradami. Foto: Črtomir Goznik S koncerta Komornega moškega pevskega zbora v Narodnem domu na Ptuju mu obdobju izpeljemo v nekoliko toplejšem vzdušju in poslušalcem ob potopisu predstavimo tudi naš pomorski repertoar. Od leta 2006, ko je pobudo za prvo jadranje podal naš tenorist in skiper Andrej Polanec, se člani zbora vsaj enkrat letno podamo tudi na jadranje po Jadranu. To nas povezuje. Z nabranimi izkušnjami skozi druženja, nastope in vaje lahko z gotovostjo trdimo, da smo uigrana ekipa. Zavedamo se, kakšen privilegij je biti del takšne skupine in kako nam to polni življenja," je repertoar letnega koncerta in njegovo nastajanje predstavil dirigent Mihael Roškar. Občinstvo je pevce za odlično zasnovan in izveden koncert toplo nagradilo. Prislužilo si je tudi doda- tek. Še pred tem pa je njihove dlani ogrela skupna pesem Ružo crvena z gosti iz Ormoža. V imenu zbora se je Gianfranco Zelenko zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi koncerta, posebej pa še dirigentu Mihaelu Ro-škarju, skupini Septima iz Ormoža in povezovalki koncerta Janji Erpič. MG Skomarje • Literarni večer ob podelitvi Vodovnikove nagrade Bogato kolobarjenje med glasbo, igro in muzikalom ter pisano besedo V Skomarju, v starem muzeju, je konec novembra potekal literarni večer, na katerem so tudi uradno podelili Vodovnikovo nagrado za leto 2018. Podeljujeta jo Občina Zreče in Društvo pesnikov slovenske glasbe. Ponosni nosilec je Jože Ekart iz Prepolj v občini Starše, prejel jo je za dolgoletno ustvarjanje besedil za slovensko glasbo. Gre za nagrado za življenjsko delo, ne samo za pesmi, tudi za ustvarjanje na področju gledališke dejavnosti. Delček svoje bogate ustvarjalnosti je predstavil tudi na literarnem večeru. Pri tem so mu bili v pomoč člani KGD Ptičica Prepolje, ki mu predseduje in ki so predstavili nekaj njegovih pesmi ter odlomek iz knjige. Z glasbo pa so razvajali sin Andrej na kitari in njegovi hčerki, Eva na violini in Zala, kije pela. Jože Ekart je tudi pisatelj, doslej je izdal tri knjige: Spomin na gostijo, Rime, ki jih piše srce in Kje je moj mili dom. Poleg tega je avtor več gledaliških iger in nekaj priredb. „Pišem muzikale, komedije, tudi resna dela. Kolobarim med njimi. Ne gre, da bi pisal samo komedije, četudi jih imajo ljudje najraje, pisati moraš tudi druge žanre. Naj omenim samo nekatera moja dela: Kline pa taka sreča, muzikal Ostanimo prijatelji, Kar bo, pač bo, komedija Od jutra do večera pa je bila verjetno največkrat uprizorjena moja igra. KD Dovje-Mojstrana je z njo imelo društveni rekord, 26 nastopov," je svoje bogato ustvarjanje predstavil Jože Ekart. „Doma so mi privzgojili skromnost, nikoli nisem želel izstopati. Zagotovo pa je vsak zadovoljen, če okolje opazi tvoje delo, tvoja prizadevanja, da se te spomni tudi na tak način, da ti dodeli nagrado za to, da si znal včasih izliti svojo dušo na papir, da nekaj ostane. Ideja, navdih za pisanje, je najbolj podobna oblaku. Nikoli ne veš, kdaj pride, kdaj gre. Ujeti moraš trenutek, ko je oblak tu, da doživiš to blagostanje v tebi in ga potem lahko črpaš, ko ga imaš tudi čas graditi, napisati in izpiliti. Vsaka nagrada te na nek način tudi obvezuje, da na področjih, kjer si doma, ustvarjaš še naprej," pravi Ekart, ki mu nikoli ne zmanjka idej in navdiha za ustvarjanje. Član Društva pesnikov slovenske glasbe je že deveto leto. Imeti moraš prave pesmi, pesmi z vsebi- Foto: Črtomir Goznik Jože Ekart, prejemnik Vodovnikove nagrade no, ki jih pregleda komisija, razloži pot do Vodovnikove nagrade. Z njegovim podpisom jih je zagotovo nekaj čez sto. Vse pesmi so njegovi otroci, težko je izbrati, katera je najljubša, a vendar nekatere izstopajo, Tebi Soča, Triglav, Mariborski zvonovi. Vsestranski kulturnik Jože Ekart je bil najdlje v glasbi, z ansamblom pod njegovim imenom je nastopal do leta 2013. Ansambel je njegovo ime ohranil, še vedno pa se jim ob kakšni obletnici tudi sam pridruži. Ansambel Jožeta Ekarta se je v zgodovino ptujskega festivala zapisal kot ansambel, ki je osvojil največ nagrad. Danes pa še vedno vztraja v gledališču, igranje in režija sta mu tudi najbolj pri srcu. Trenutno sta v nastajanju kar dve deli, ena komedija in en muzikal, oboje bo premierno uprizorjeno v letu 2020. Že šestindvajsetega decembra pa ga bomo znova lahko videli tudi na odru tradicionalne Orfejčkove parade, kjer bosta skupaj z Lukom ponovno poskrbela za smeh s pristnimi domačimi šalami in dov-tipi. MG Futsal Po preobratu pomembna zmaga Tomaža Stran 14 Rokomet Katastrofalnih deset minut drugega polčasa Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Rokomet • NLB liga, 15. krog tednik Ian Emeršič »Potrebujemo širšo pomoč, gre za naše otroke« Stran 15 Mali nogomet Hat trick Baumana za zmago Trcka Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Z izjemnim zaključkom mirneje na zimski premor Urbanscape Loka -Jeruzalem 31:31 (17:14) JERUZALEM: Balent (3 obrambe), Nunčič (6 obramb), Zemljič; Sovič, Šoštarič, Čudič 8 (1), Žuran 6, G. Hebar 2, T. Hebar 4 (1), Šulek 2, Kocbek 9, Krabonja, Cvetko, Lukman, Mesaric, Ciglar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: U. Loka 1/1; Jeruzalem 2/2. IZKLJUČITVE: U. Loka 6; Jeruzalem 12 minut. IGRALEC TEKME: Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož). Na zadnji tekmi v letu 2019 je Or-možanom na vedno zahtevnem gostovanju v Škofji Loki uspelo osvojiti točko in tako nadaljevati niz nepo-raženosti na zadnjih petih tekmah državnega prvenstva. »V zadnjem mesecu dni nam je uspel izjemen niz, saj smo od enega glavnih kandidatov za izpad iz lige postali celo resen kandidat za uvrstitev v Ligo za prvaka. Roko na srce, v tem trenutku po tekmi mi ni najbolj jasno, kako smo osvojili točko proti Loki, saj smo zaostajali celotno tekmo. Obramba ni bila na želenem nivoju, kar priča tudi število prejetih zadetkov. Zelo se nam je poznala odsotnost poškodovanih igralcev, predvsem Dominika Ozmeca in Davida Bogadija,« je uvodoma tekmo na Gorenjskem komentiral Jure Kocbek, z devetimi goli najboljši strelec tekme. Trener gostov Saša Prapotnik je presenetil z začetno sedmerico, kjer je na levem krilu tekmo pričel Rok Žuran, na črti pa kot krožni napadalec mlad, 19-letni Teo Šulek. Prav tako je Prapotnik presenetil z začetnim vratarjem Tomislavom Balentom. Loka je odlično pričela tekmo in povedla s 3:0. Šele v 4. minuti je za prvi zadetek vinarjev poskrbel kapetan Bojan Čudič (3:1). Domačini so vodili celotno tekmo, Ormožanom so v 1. polčasu dovolili le tri izenačenja (6:6, 7:7, 8:8). Na krilih obramb mladega Jošta Juričana (8 obramb v 1. polčasu) je Loki večkrat uspelo uiti na tri zadetke prednosti in s tako prednostjo so varovanci trenerja Roberta Beguša odšli na odmor (17:14). »Imeli smo veliko možnosti, da že v 1. polčasu gostom uidemo na pet ali šest zadetkov prednosti. Zaradi naših tehničnih napak, ki jih je bilo enostavno preveč, nam to ni uspelo. Tekmo smo imeli pod kontrolo vse do 40. minute, ko smo vodili že za pet zadetkov (24:19). Nato pa je igra šla v neko čudno smer, kjer se nismo najboljše znašli in meni nič tebi nič so vinarji naenkrat izenačili,« je pripovedoval Jošt Juričan, vratar Loke, ki je tekmo končal pri 11 obrambah. Pri zadnji je prejel udarec v glavo od Roka Žurana in ni več mogel nadaljevati srečanja, kar je Ormožanom zagotovo olajšalo delo. Loka še v 57. minuti vodila +2 V 54. minuti je Jure Kocbek izenačil na 28:28, v 57. minuti pa so gostitelji še zadnjič na tekmi povedli za dva zadetka, ko je zadel Žan Groj-zdek (31:29). Tinček Hebar je znižal z desnega krila iz težkega položaja NLB liga REZULTATI 15. KROGA: Maribor Branik - Koper 20:29 (8:13), Do- bova - Slovenj Gradec 2011 32:32 (15:13), Butan plin Izola - Trimo Trebnje 22:32 (11:17), Krka - Celje Pivovarna Laško 29:37 (14:17), Ur- banscape Loka - Jeruzalem Ormož 31:31 (17:14). Tekma Gorenje Vele- nje - Riko Ribnica bo odigrana 29. januarja. 1. CELJE P. LAŠKO 15 15 0 0 30 2. RIKO RIBNICA 14 12 1 1 25 3. GORENJE VELENJE 14 10 0 4 20 4. TRIMO TREBNJE 15 9 1 5 19 5. DOBOVA 15 8 1 6 17 6. KOPER 15 7 1 7 15 7. JERUZALEM ORMOŽ 15 6 2 7 14 8. KRKA 15 5 0 10 10 9. SLOVENJ GRADEC 15 4 1 10 9 10. URBANSCAPE LOKA 15 2 5 8 9 11. MARIBOR BRANIK 15 3 1 11 7 12. BUTAN PLINI IZOLA 15 1 1 13 3 Tekma med Loko in Jeruzalemom je bila izjemno borbena in dramatična do zadnje sekunde. (31:30), Danijel Mesaric (tokrat brez zadetka) pa si je prislužil izključitev. Loka je z igralcem več izigrala obrambo Jeruzalema, lob Tineta Gar-tnerja pa je končal nad vrati Klemna Nunčiča, ki je tekmo končal pri 6 obrambah. Gostje so v zadnji napad krenili na vse ali nič ter zaigrali brez vratarja v polju. Kocbek je dobrih pet sekund pred koncem iz težkega položaja (skoraj nemogočega - pod prekrškom dveh igralcev) sprožil proti golu Loke, kjer je vratar Jan Tomac Teržan imel žogo v rokah, a se je ta odbila v mrežo za izenače- nje (31:31). Domačini so takoj izvedli »hitri center« in Aljaž Jesenko je s polovice zadel prazni gol Jeruzalema, a sta sodnika Aljoša Žibret in Miran Teršek zadetek razveljavila, saj nista dala znaka za izvajanje prostega meta. Očitno so tekme Loke in Jeruzalema obsojene na dramatične zaključke, saj so se zadnje tri tekme zlomile dobesedno ob zvokih sirene. »Nora tekma, kjer mi res ni jasno, kako smo osvojili točko - veliko točko! Loka je imela vse v svojih rokah, zadnje sodniške odločitve pa ne morem komentirati. Domačini so se hitro umirili, kar pomeni, da je najbrž bilo vse po pravilih. Čestitke fantom za odlične predstave v zadnjem mesecu, zdaj pa svojim soigralcem želim, da se dobro spočije-jo, saj smo z močmi povsem na koncu,« je še dejal kapetan Ormožanov Bojan Čudič, ki v naslednjih 14 dneh ne bo želel slišati besede rokomet. Pri Loki je bilo po tekmi čutiti veliko razočaranje, saj so upali, da bodo prav proti Ormožanom prekinili niz slabših rezultatov. »Tudi tokrat nismo blesteli. Še sreča, da Jeruzalem ni igral na nivoju prejšnjih tekem, saj bi se nam slabo pisalo. Čaka nas boj za obstanek v ligi in vsaka tekma bo še posebej težka. Sezono smo odlično pričeli, nato pa povsem padli. Kriza se vleče že dolgo časa in še sreča, da je zdaj premor, ko bo treba zbistriti glave, narediti analizo za nazaj in se dobro pripraviti na drugi del prvenstva,« je razočarano zaključil trener Loke Robert Beguš. Ormožani bodo prezimili na 7. mestu z veliki možnostmi za uvrstitev v Ligo za prvaka. »Še vedno ne razmišljamo o Ligi za prvaka. Osnovni cilj je obstati v ligi in tega si je treba zagotoviti čim hitreje. V klubu nas čaka veliko dela, da zberemo dovolj finančnih virov in preživimo sezono. Hvala vsej ekipi, ki je kljub nekaterim težavam izjemno odde-lala zadnji mesec ter pokazala, kaj jim pomenita klubski grb in ekipa,« je pred odhodom na kratek odmor zaključil športni direktor Mladen Grabovac. Uroš Krstič Nogomet • Žreb Pokala Slovenije »To bosta dve finalni tekmi« »Jasno je, da žreb do obeh preostalih prvoligašev v pokalnem tekmovanju ni bil prizanesljiv, saj se bosta med seboj pomerila že v polfinalu. Za nas je bil žreb resnično najslabši možen, saj bomo ob tem prvo tekmo igrali na domačem igrišču. Vsekakor pa sprejemamo ta izziv in ga bomo pričakali pripravljeni in odločni, zavedajoč se svojih kvalitet,« je bil prvi odziv pomočnika trenerja Aluminija Simona Vidoviča po žrebu polfinalnih parov Pokala Slovenije, ki je bil pod okriljem NZS izveden na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V konkurenci dveh prvo- in dveh drugoligašev so bile želje obeh višje rangiranih ekip jasne - za tekmeca sta si želela drugoligaša. A se Muri in Aluminiju želje niso uresničile ... »Z vsem dolžnim spoštovanjem do Nafte in Radomelj je moje osebno mnenje, da bomo v tej sezoni spremljali dve finalni tekmi, in sicer med nami in Muro. Zavedamo se, da sta morala oba drugoligaša skozi ena- ko sito kot mi in Mura, a vseeno je kvaliteta na strani prvoligašev. Je pa to tudi posebna draž pokalnega tekmovanja, kjer ne moreš nikoli zanesljivo vedeti, kdo bo napredoval, saj lahko o napredovanju oz. izpadu odloči že en slab dan, ena slaba tekma. Dejstvo je, da moraš za osvojitev pokalne lovorike premagati vse tekmece, ki ti jih nameni žreb, tako tudi mi sprejemamo tekmi z Muro,« je dejal Vidovič. Aluminij ima z Muro letos dobre izkušnje, Kidričani so zmagali na Pokal Slovenije Para polfinala: Aluminij - Mura, Kalcer Radomlje - Nafta 1903. Prvi tekmi bosta 18. marca, povratni pa 8. aprila 2020. obeh medsebojnih tekmah. Spomladi se bodo s Prekmurci pomerili še na štirih, dveh pokalnih in dveh prvenstvenih. »Rezultatsko smo letos res uspešnejši od njih, a vsi vemo, kakšna ekipa je Mura. Gre za kvalitetno zasedbo, ekipa je zelo primerljiva z našo, zato se lahko resnično nadejamo dveh napetih tekem. Do. 18. marca, ko bo na sporedu prva tekma, bo tudi jasno, s kakšnima zasedbama jo bomo oboji pričakali. Mi v popolnosti zaupamo naši upravi, da bo poskrbela za to, da bomo konkurenčni. Delo uprave je začrtano z jasno vizijo, to se vidi v vseh pogledih delovanja kluba, zato smo lahko glede tega popolnoma mirni in osredotočeni na svoje delo. Prepričan sem tudi, da se bo do takrat v pogon vrnilo nekaj poškodovanih igralcev: o Aljažu Ploju in Juretu Matjašiču ni dvoma, Alena Krajnca in Maria Lucasa Horvata pa čaka naporna pot vrnitve. Časa pa je še kar nekaj, zato sem optimističen,« je zaključil Simon Vidovič. W' vfl * 1 V"" ■ M ' 1 irr»»------ ■-. .«vi.-:i Foto: Črtomir Goznik Tekme Aluminija in Mure so vedno zanimive in nepredvidljive, še dve dodatni bodo lahko ljubitelji nogometa spremljali v polfinalu Pokala Slovenije. Priprave na spomladanski del sezone bodo pri Aluminiju začeli 8. januarja, igralci pa že sedaj delajo po individualnih programih. M 14 Štajerski Šport torek • 24. decembra 2019 Futsal • 1. SFL A Po preobratu pomembna zmaga Tomaža FC Litija - FC Hiša daril Ptuj 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Širok (16.), 2:0 Ruč-na (23.), 3:0 Širok (37.), 4:0 Ručna (39.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gajser, Klinc, Krajnc, Pihler, Kotnik, Ramadani, Tkalčič, Letonja. Prvo tekmo po zamenjavi trenerja so Ptujčani odigrali v Litiji, kjer je bila domača ekipa v vlogi popolnega favorita. To je tudi upravičila, po dva zadetka sta dosegla Anže Širok in Borut Ručna. Simon Šabeder in Aleksander Furek na klopi ptujske ekipe sta svoje varovance spodbujala in jih dobro usmerjala vse do končnice prvega polčasa. Šele v 16. minuti je obramba gostov popustila in domačini so na odmor odšli z minimalno prednostjo. Domačini so na začetku drugega dela hitro povišali prednost, kar jim je v nadaljevanju dajalo veliko mero 1. SFL REZULTATI 12. KROGA: KMN Tomaž Šic bar - FSK Stripy 6:3, FC Litija - FC Hiša daril Ptuj 4:0, Oplast Kobarid - Siliko 1:1, Sevnica - Bronx Škofije 4:2. 1. DOBOVEC P. KOZEL 10 9 1 0 54:18 28 2. FSK STRIPY 11 6 1 4 42:35 19 3. FC LITIJA 11 5 2 4 35:28 17 4. SILIKO 11 3 7 1 23:25 16 5. TOMAŽ ŠIC BAR 11 3 3 5 37:35 12 6. SEVNICA 11 4 1 6 18:25 12 7. BRONX ŠKOFIJE 10 4 0 6 25:37 12 8. OPLAST KOBARID 11 2 3 6 22:31 9 9. HIŠA DARIL PTUJ 10 2 2 6 17:39 8 zanesljivosti. Gostje so poskušali vse, da bi tekmo obrnili v drugo smer, a domačini niso klonili. Še več, v zaključku tekme so izkoristili napadalnejšo postavitev ekipe Hiša daril Ptuj in z dvema zadetkoma prišli do (pre)visoke zmage. »Dogaja se nam, da težko izkoriščamo svoje priložnosti, teh pa v Litiji ni bilo malo. Samo v prvem polčasu smo imeli tri ali štiri, prvi gol na tekmi pa smo dobili iz protinapada. V zaključnem delu tekme smo zai- grali na vse ali nič, brez vratarja, kar so domačini znali izkoristiti. Manjkata nam dva kvalitetna posameznika, z njima bi lahko enakovredneje porazdelili moči čez celotno tekmo in bi imeli manj nihanj v igri,« je povedal Aleksander Furek. Tomaž Šic Bar-Stripy 6:3 (2:2) STRELCI: 1:0 Marot (3.), 2:0 Ma-rot (13.), 2:1 Kane (15.), 2:2 Mohorič (20.), 2:3 R. Bešter (21.), 3:3 Klanjšek (24.), 4:3 Marot (24.), 5:3 Dragosa-vac (36.), 6:3 Goričan (40.). TOMAŽ: Romih, Žuman, Prijol; Klanjšek, Marot, Kos, Goričan, Gašparič, Dragosavac, U. Seneko-vič. Trener: Matej Gajser. Ekipa Tomaža postaja iz tekme v tekmo vse bolj neugodna za tekmece. Da je forma v vzponu, so dokazali tudi v 12. krogu, ko so po odlični predstav] ugnali drugouvrščene Škofleločane. Rokomet • 1. B SRL (m) Katastrofalnih uvodnih deset minut drugega polčasa Mokerc-KIG - Drava Ptuj 28:23 (11:13) DRAVA PTUJ: Osterc 2, Lovrenčič 1, Krasnič 7, Gregorc 2, Grobelnik 4, Hrupič 4, Zupanič, Simonič, Stopar 1, Bedrač 1, Krabonja 1, Žuran. Trener: Vladimir Vujovic. SEDEMMETROVKE: Mokerc-KIG 2/5, Drava Ptuj 4/5. IZKLJUČITVE: Mokerc-KIG 4 minute, Drava Ptuj 8 minut. Sreča je tokrat obrnila hrbet ptujskim rokometašem, ki jim zaradi poškodb manjka nekaj pomembnih členov, na segrevanju pred tekmo pa se je dodatno poškodoval še Žiga Zupanič. Ne glede na ta novi šok je Drava prvi polčas odigrala dobro, začetek celo odlično. V 10. minuti so z zadetkom Domna Krasniča povedli 2:6. Mlad zunanji igralec je bil tokrat najbolj razpoložen v svoji ekipi in je skupno dosegel sedem zadetkov. Ob Krasniču velja ponovno izpostaviti vratarja Sandija Žurana, ki je v izredni formi, saj je ob treh se- 1. B SRL (m) REZULTATI 13. KROGA: Brežice - Škofljica Pekarna Pečjak 28:28, Rudar - Radeče Papir nova 29:21, Mokerc-Kig - Drava Ptuj 28:23, LL Grosist Slovan - Dol TKI Hrastnik 30:23, Krško - Ljubljana 21:28, Herz Šmartno - SVIS Ivančna Gorica 39:33, Grosuplje - Črnomelj 30:28. 1. LL GROSIST SLOVAN 13 12 0 1 24 2. LJUBLJANA 13 8 3 2 19 3. SVIŠ IVANČNA GORICA 13 9 1 3 19 4. DOL TKI HRASTNIK 13 7 1 5 15 5. RUDAR 13 6 2 5 14 6. MOKERC - KIG 13 6 2 5 14 7. DRAVA PTUJ 13 6 1 6 13 8. KRŠKO 13 6 1 6 13 9. HERZ ŠMARTNO 13 5 2 6 12 10. ČRNOMELJ 13 4 2 7 10 11. GROSUPLJE 12 4 0 8 8 12. BREŽICE 13 2 2 9 6 13. RADEČE PAPIR NOVA 13 3 0 10 6 14. ŠK0FUICA PEČJAK 12 1 3 8 5 demmetrovkah zaustavil še veliko drugih strelov gostiteljev. Prav dobre vratarjeve obrambe in solidna realizacija sta glavna razloga, da je Drava vodila celoten prvi polčas, ob odmoru je imela dva gola prednosti (11:13). V nadaljevanju pa se je dravašem zgodilo »črnih« deset minut in ekipa z Iga, ki se je očitno odlično pripravila na Ptujčane, je preobrnila potek srečanja. Mokerc je v obrambi zaigral trdneje in odločneje in po številnih tehničnih napakah gostov prišel do »lahkih zadetkov« v protinapadih. Domačini so ujeli Dravo v svoj »mlin« in s serijo 8:2 popolnoma preobrnili rezultat (19:15). Gostje so v napadu nizali napake in v tem obdobju le s težavo dosegli kakšen zadetek. Zadnjič so se Mo-krčanom približali v 47. minuti, ko je bilo 20:18, a ekipa z Iga je odbila tudi ta nalet Ptujčanov, ti pa do konca tekme niso več mogli slediti domačinom na poti do zmage. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Aleš Marot (KMN Tomaž Šic bar) Gostitelji so v 13. minuti povedli z 2:0, oba zadetka pa je dosegel najboljši igralec tekme in prvi strelec Tomaževčanov Aleš Marot. Še posebej lepa je bila akcija za drugi zadetek, ko sta Marot in Domen Klanjšek odigrala dvojno podajo: Klajnšek je podal izza hrbta in izkušenemu Marotu ni bilo težko zadeti gola izigranega vratarja Igorja Bra-tiča. Seveda tudi tokrat ni šlo brez »črnih« petih minut Tomaža, ko so prejeli kar tri zadetke. Pri prvem prejetem zadetku se je Klanjšek »sprehajal« v obrambo, kar je spretno izkoristil Luka Kanc, pri drugem sta Tine Šturm ter Urban Tavčar izigrala najprej Dejana Kosa in Darija Dragosavca, nato pa je v obrambo znova zamudil Klanjšek in gostje so brez večjih težav izkoristili številčno prednost pred golom Tomaža (2:2). Rok Bešter je v prvi minuti nadaljevanja poskrbel za popoln preobrat Škofleločanov. Zadel je po prostem strelu s 13 metrov, ko se je v živem zidu pomaknil osmoljenec tekme Klanjšek, vratar Tadej Romih pa tudi ni pokril svojega kota (2:3). Odločilna je bila 24. minuta, ko so gostitelji v pičlih nekaj sekundah dvakrat zatresli mrežo in pos- Konjeniški šport Matej Gajser (Tomaž Šic bar): »Želeli smo si leto 2019 zaključiti uspešno, z zmago, in se tako utrditi v zlati sredini lestvice. Uspelo nam je, zato bi ob tej priložnosti čestital fantom za dobro predstavo in zasluženo zmago. Tekmo smo začeli odlično in povedli z dvema zadetkoma, nato pa z nekaj začetniškimi napakami dovolili nasprotniku preobrat. Na to smo odlično odgovorili, se hitro vrnili v tirnice z začetka tekme in preobrnili potek tekme. V nadaljevanju sezone moramo zmanjšati te črne minute, ki so se nam pojavljale skoraj na vseh tekmah; če nam to uspe, lahko upamo na uvrstitev v končnico.« Luka Jamnik (Stripy Škofja Loka): »Menim, da smo odigrali slabo tekmo in upravičeno izgubili. Čestitke domačinom, ki so se prikazali v lepi luči. Kot znamo, smo odigrali le dobrih pet minut, kar je premalo za uspeh v 1. ligi. Verjamem, da se bomo iz poraza kaj naučili in že na naslednjih tekmah pokazali svoj pravi obraz.« krbeli za novo vodstvo (4:3). Ma-rot je storil vse za tretji zadetek, ko je z dvema igralcema na hrbtu lepo asistiral Klanjšku, ta pa je iz bližine z levico zadel v polno. Ma-rot je bil strelec četrtega zadetka za Tomaž, ko je ob strelu s šestih metrov ob pomoči Tavčarja (žoga se je odbila od njega) žoga končala za Bratičevim hrbtom. Na 5:3 je povišal Dragosavac v 36. minuti, kar je že bil velik korak k zmagi Tomaža. V zaključku tekme si je Rok Beš-ter zaradi udarca z glavo v obraz Dragosavca prislužil rdeči karton in še dodatno olajšal pot k zmagi Tomaža. V 40. minuti je piko na i zasluženi zmagi postavil kapetan Urban Goričan, ko se je sam znašel na štirih metrih od nasprotnikovega gola in zadel s pomočjo vratnice za končnih 6:3. Petelini bodo prezimili na visokem 5. mestu. Naslednja tekma državnega prvenstva bo na sporedu že v petek, 10. januarja, ob 20.30, ko v Ljutomer prihaja Litija, ekipa z največ lovorikami državnih prvakov v Sloveniji. JM, Uroš Krstit Nika navdušila v Salzburgu Mlada članica mariborskega Konjeniškega kluba Karlo Nika Gačnik je pred kratkim s svojim konjem Acordijem tekmovala na uglednem jahaškem festivalu v Salzburgu. Bila je izjemno uspešna, saj je kot najmlajša tekmovalka slavila v kategoriji „small amateur tour"! Turnir v Avstriji z imenom „Amadeus Horse Indoors" se ponaša s 14-letno tradicijo in ima v svetu konjeništva ugledno mesto. Nika je na njem nastopila prvič in je bila na tekmovanju edina Slovenka, saj udeležba zahteva precejšen finančni vložek. 15-letna Mariborčanka je najbolj nestrpno pričakovala nastop v kategoriji „small amateur tour", kjer se je merila v konkurenci 30 tekmovalcev, pretežno iz Avstrije, Nemčije in Švice. Nastop je pred navdušenim občinstvom opravila z odliko in na koncu slavila z veliko prednostjo sedmih sekund. UR Foto: Črtomir Goznik Domen Krasnič (Drava Ptuj, modri dres, št. 10) Nika Gačnik med nastopom v Salzburgu Foto: Rainer Dill Fotoagentur-dill torek • 17. decembra 2019 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • Ian Emeršič, NŠ Drava »Potrebujemo širšo gre za naše otroke« pomoč, Nogometna šola Drava je v letošnjem letu doživela nekatere spremembe, ena izmed najbolj temeljnih je ta, da je znotraj NK Drava postala samostojen pravni subjekt. Vodja šole je Boštjan Krajnc, koordinator selekcij do U-15 pa Ian Emeršič, ki je obenem trener ekipe U-13. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih temah v ptujski nogometni šoli. »V prvi vrsti si v naši nogometni šoli želimo čim več otrok usmeriti na športno pot, čim dlje od celodnevnega posedanja pred telefoni, računalniki in televizorji. V večji meri kot nam bo to uspelo, bolj bomo zadovoljni. A to ne sme biti samo naš projekt, pri tem si želimo in potrebujemo širšo pomoč - gre za naše otroke,« je na širšo javnost v uvodu apeliral Emeršič. Strinja se z izjavo o tem, ali se splača vlagati v športni razvoj svojega otroka , ki jo je pred kratkim podal športni psiholog Matej Tušak: »Če od otroka želimo, da postane profesionalen nogometaš, potem raje ne vlagajmo ničesar. Če pa želimo, da se otrok razvije kot človek, da dobi delovne navade, da si pridobi socialne izkušnje, da se obnaša bolj odgovorno, da se vrne h gibanju in naravi, potem pa v njegov športni razvoj vložimo največ časa in vsega drugega, kar lahko.« Najprej se dotaknimo jesenskega dela sezone v mlajših selekcijah NŠ Drave, do starostne kategorije U-15. Kako ste zadovoljni z doseženim? I. Emeršič: »Pri nekaterih selekcijah smo lahko zelo zadovoljni, pri čemer izstopa ekipa U-13, ki je letos uspešno nastopila na številnih turnirjih doma in v tujini; v Avstriji je npr. ugnala tudi zasedbo graškega SK Sturm. Pri selekciji U-15 v državni ligi vzhod nam je po dobrem uvodu v nadaljevanju zmanjkalo nekaj športne sreče. Serija težkih tekem je šla povsem v negativno smer, iz nje se ekipi nikakor ni uspelo izvleči. Pri mlajših selekcijah se je nekaj kvalitetnih posameznikov odločilo zamenjati klub, bodisi so odšli v Maribor ali Aluminij, kjer so jim ponujali boljše pogoje za delo, kot jih imamo trenutno mi. Takšne fante je težko nadomestiti, čeprav smo številčno še zmeraj močni. Zato pa se še toliko bolj trudimo, da bi z ostalimi delali kvalitetno. Začenjamo že z najmlajšimi: imamo nogometne vrtce, trenutno deluje že šest skupin. Za prihodnost nogometne šole se v tem smislu zagotovo ni treba bati. V klubu trenutno v desetih selekcijah deluje približno 150 otrok.« Kako je s trenerskim kadrom? I. Emeršič: »Imamo osem glavnih trenerjev in štiri pomočnike, pomagata jim še dva trenerja vratarjev. Vsak izmed trenerjev je odgovoren za svojo selekcijo, omogočena jim je pomoč pri treningih z večjim številom otrok. Trije trenerji imamo PRO licenco (ob Emeršiču še Andrej Kvas in Aleš Jurčec, op. a.), kar je druga najvišja stopnja v Sloveniji, tudi vsi drugi imajo licence za vodenje mlajših selekcij. Nivo strokovnosti je visok, trenerskega znanja ne manjka. Nenazadnje sta mladinska in kadetska selekcija z naskokom 19 točk prvi na lestvici 2. lige in tako na dob- ri poti, da se uvrstita v 1. ligo. Upamo in tudi pričakujemo, da bomo v spomladanskem delu to 1. mesto in napredovanje potrdili.« Mlajše selekcije se precej predstavljajo tudi na turnirjih doma in v tujini. I. Emeršič: »Res se udeležujemo kar močnih turnirjev. Moram izpostaviti, da ima Drava s svojo dolgoletno tradicijo kar velik ugled. Imamo že neko prepoznavnost, zato se lahko velikokrat merimo s kar uglednimi tekmeci. To s sabo prinaša določeno mero izkušenj, lahko se primerjamo s temi tekmeci, spoznavamo njihov ustroj, razmišljanje ...« Velik korak ste storili tudi v organizacijski smeri, nogometna šola je postala samostojna enota kluba. I. Emeršič: »Res je, lahko govorimo o nekaki ločitvi, a seveda še naprej ostajamo trdno povezani. Šlo je bolj za pravni korak, šola in klub imata ločena računa. S tem smo želeli šoli povrniti zaupanje, ki je morda v nekaterih očeh upadlo. Apeliram na lokalno skupnost in sponzorje, da nam priskočijo na pomoč, da se ustvari trdna ekipa, ki bi lahko nogometni šoli omogočila nadaljnji napredek. Iz našega okolja prihaja veliko obetavnih mladih nogometašev, žalostno pa je, da se morajo potem odločati za odhode v druga okolja, ker jim doma ne moremo ponuditi ustreznih pogojev. K nam lahko Foto: Črtomir Goznik Ian Emeršič: »Iz našega okolja prihaja veliko obetavnih mladih nogometašev, žalostno pa je, da se morajo potem odločati za odhode v druga okolja, ker jim doma ne moremo ponuditi ustreznih pogojev. K nam lahko hodijo na treninge s kolesi ali peš, sedaj pa jih morajo starši voziti na treninge v druge kraje. Pa ni vprašljiva kakovost treningov, ampak zgolj pogoji dela.« hodijo na treninge s kolesi ali peš, sedaj pa jih morajo starši voziti na treninge v druge kraje. Pa ni vprašljiva kvaliteta treningov, ampak zgolj pogoji dela.« Razmišljate še o kakšnih spremembah? I. Emeršič: »V zadnjem času je veliko govora o tem, da bi se naredilo nekaj večjih premikov, tudi z zaposlitvijo ene osebe, ki bi bila zadolžena za nemoteno delovanje šole. To bi zagotovo prineslo precej novih možnosti za napredek. Pogoji za treninge so rakasta rana, tukaj bi bilo treba narediti več.« Kakšno pa je dejansko stanje glede pogojev? I. Emeršič: »Pri tej temi dobimo vsi, ki delamo v športu na Ptuju, res grenak priokus. Dejstvo je, da se morajo treningi v poznojesenskem in zimskem času preseliti na igrišča z umetnimi travami in v telovadnice - tukaj pa se letos na Ptuju pojavljajo izjemne težave. Dvorano Center obnavljajo in bo čez zimo zaprta, igrišče z umetno travo pa so začeli renovirati tik pred zimo in je čas zaključka del prav tako vprašljiv. Samo po sebi se pojavlja vprašanje, zakaj je bilo treba začeti dela tik pred zimo, ko je najtežje zagotoviti ustrezne pogoje za obnovo (temperature podlage in zraka), in ne spomladi ali poleti, ko so temperature ustrezne?!? Nam to prinaša veliko problemov, saj se na pomožnem igrišču Mestnega stadiona na dan zvrsti tudi po šest selekcij, kar že tako slabo igralno površino še dodatno uničuje, drugih možnosti pa nimamo. Seveda smo za pomoč poklicali marsikateri klub v okolici, a v tem obdobju imajo igralne površine že sami 100-odstotno zasedene in jih ne želijo dodatno obremenjevati. Problemi so resnično veliki, kratko pa bodo potegnili otroci. V nekaterih primerih še sedaj ne vemo, kje in kako bomo z otroki lahko delali pozimi, če igrišče z umetno travo ob Mestnem stadionu ne bo usposobljeno.« Kakšno je sodelovanje s člansko ekipo? I. Emeršič: »Članska ekipa deluje samostojno, nekateri naši mladinci se pa vendarle vključujejo v procese njihovega treninga. Tudi na tem področju se uvajajo nekatere spremembe, imamo vizijo, s katero bi še tesneje povezali mladinsko šolo in člansko ekipo. Gre za povrnitev domačih igralcev v ekipo in povrnitev zaupanja navijačev v domači kader in domači klub.« Jože Mohorič Judo • Pokal Nika Vrabla Šolski šport • Odbojka, učenci Drava vseekipno druga V Mariboru Napredujeta ekipi OŠ Markovci in OŠ Ljudski vrt Športna dvorana Lukna je v soboto gostila mlado generacijo ju-doistov na Pokalu Nika Vrabla, na katerem so se na tatamijih merili tekmovalci starostnih kategorij U-12 in U-14. Tekmovanje je štelo za točkovanje v slovenskem pokalu. V organizaciji mariborskega kluba Branik Broker so nastopili tekmovalci iz 32 klubov iz štirih držav. Predstavniki Judo kluba Drava Ptuj so v Mariboru nastopili zelo uspešno, saj se je kar sedem njihovih tekmovalcev borilo v finalnih borbah. Zmag so se veselile Lara Sledič, Aneja Vidovič, Nastja Korez in Klara Hvalec, medtem ko so druga mesta zasedli Lan Strelec, Maruša Frank in Ina Mlakar. Peto mesto je tokrat zasedel Teo Kostanjevec, sedma pa sta bila Lan Milošič in Žiga Malovrh. Vseekipno prvo mesto je z 28 tekmovalci osvojil JK Bežigrad iz Ljubljane, drugo mesto so z desetimi tekmovalci osvojili Ptujčani, tretje pa domači Branik Broker z 18 tekmovalci. Lep ekipni uspeh Ptujčanov so dopolnili še mlajši tekmovalci, ki so v nadaljevanju turnirja nastopili v mlajših kategorijah U-10 in U-8. V posameznih kategorijah je bilo od 5 do 7 tekmovalcev, tako da sta bili za osvojitev medalje potrebni vsaj dve zmagi. V kategoriji U-8 je zmagal Tim Gracer, tretji je bil Teo Boštjan Majcen. Štirih medalj so se mladi člani JK Drava Ptuj veselili v starostni kategoriji U-10, saj sta bila druga Liza Rotar Čeh in Bor Brlek, tretja pa Anej Hrženjak in Matevž Križan. Štiri medalje za Judo klub Gorišnica Na Pokalu Nika Vrabla so uspešno nastopili tudi člani JK Gorišnica. Ta je imel v starostnih kategorijah U-12 in U-14 sedem tekmovalcev. To so bili Blaž Bezjak, Nika Murk, Gašper Hrga, Tomas Vozlič, David Kelc, Anej Emeršič in Oskar Vrabič. Prvo mesto si je v starostni skupini U-12 v kategoriji do 55 kg priboril Anej Emeršič, z drugimi mesti pa so ta uspeh dopolnili še Gašper Hrga, Nika Murk in Oskar Vrabič. David Breznik Mladi ptujski judoisti v Mariboru Med fanti je letos na medobčinskem tekmovanju v odbojki sodelovalo 11 ekip. Po dve najboljši iz vsake skupine sta se uvrstili na zaključni turnir, ki ga je v sodelovanju z Zavodom za šport Ptuj izvedla OŠ Markovci. Domačini so bili v finalu boljši od vrstnikov iz OŠ Ljudski vrt, oboji pa so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Podlehnik): Pod-lehnik - Destrnik-Trnovska vas 2:1, Destrnik-Trnovska vas - Breg 0:2, Breg - Podlehnik 2:0; skupina B (ŠD Markovci): Markovci - Videm-Leskovec 2:1, Videm--Leskovec - Hajdina 2:0, Dornava - Videm-Leskovec 0:2, Dornava - Hajdina 0:2, Markovci - Dornava 2:0, Hajdina - Markovci 0:2; skupina C (ŠD Cirkovce): Cirkov-ce - Cirkulane-Zavrč 2:0, Cirkulane--Zavrč - Ljudski vrt 0:2, Kidričevo - Cirkulane-Zavrč 2:0, Kidričevo -Ljudski vrt 0:2, Cirkovce - Kidričevo 0:2, Ljudski vrt - Cirkovce 2:0. Finalni turnir (ŠD Markovci): skupina A: Breg - Ljudski vrt 1:2, Ljudski vrt - Videm-Leskovec 2:1, Vi-dem-Leskovec - Breg 1:2; skupina B: Markovci - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Podlehnik 2:0, Podlehnik-Markovci 0:2; tekma za 3. mesto: Kidričevo -Breg 0:2; tekma za 1. mesto: Ljudski vrt - Markovci 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Breg 4. OŠ Kidričevo 5. OŠ Videm-Leskovec 6. OŠ Podlehnik 7.-8. OŠ Hajdina, OŠ Cirkovce 9. OŠ Destrnik-Trnovska vas 10.-11. Cirkulane-Zavrč, Dornava UR OŠ Markovci - zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki Na območno tekmovanje se je z doseženim 2. mestom uvrstila tudi ekipa OŠ Ljudski vrt. 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 1l. decembra 2019 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, ONL Videm Hat trick Baumana za zmago Trcka Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme med ekipama RC Trcko in Team BB Športni napovednik Futsal • Štefanov turnir v Juršincih Športno društvo Juršinci organizira v četrtek, 26. 12., tradicionalni Štefanov turnir 2019. Organizatorji bodo v primeru 24 prijavljenih ekip med nastopajoče razdelili 1000 evrov nagradnega sklada (1. mesto 600 evrov, 2. mesto 250 evrov, 3. mesto 150 evrov) in še nekatere praktične nagrade. Prijavnina znaša 50 evrov in jo je treba poravnati do žreba, ki bo 23. 12. ob 18.00 v baru Žabica. Dodatne informacije: 031 575-122 (Kristjan) ali na e-mail lovrec.kristjan@gmail. com. Sedem novoletnih turnirjev v Ljutomeru Športna zveza Ljutomer bo v dneh od 19. decembra 2019 do 2. januarja 2020 izvedla sedem novoletnih turnirjev - tri v namiznem tenisu ter v badmintonu, odbojki, hokeju na ledu in šahu. V prostorih zadružnega doma na Cvenu je bil prvi turnir v namiznem tenisu že odigran, v dvorani ŠIC Ljutomer bo odigran v četrtek, 26. 12., ob 18. uri, v telovadnici OŠ Mala Nedelji pa 2. januarja ob 10. uri. Ljutomerska športna dvorana ŠIC bo gostila turnirje v bad-mintonu (četrtek, 26. 12., ob 8.30), odbojki (četrtek, 26. 12., ob 9.00) in šahu (sobota, 28. 12., ob 9.30), turnir v hokeju na ledu pa bo na drsališču v Ljutomeru v petek, 27. 12., ob 18. uri. JM, NŠ Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOSinfl\ndroid naprave Google {<■'!■/ I V ApfiSton* RC Trcko - Team BB 6:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Bauman (3.), 2:0 Ba-uman (8.), 2:1 Grajfoner (10.), 3:1 Hliš (13.), 3:2 Kores (20.), 4:2 Dobaja (25. ag), 5:2 Bauman (27.), 6:2 Lovenjak (29.) RC TRCKO: N. Šalamun, Brest, L. Šalamun, Lovenjak, Kukovec, Horvat, Bauman, Vajda, Pšajd, Hliš. TEAM BB: Kozar, Valentin, Ade-movič, Kores, L. Kolar Robnik, Fili-povič, Grajfoner, Ploj, Jurančič, Do-baja, P. Kolar Robnik. Ekipi RC Trcka in Teama BB sta prikazali dinamično tekmo z osmimi zadetki, številnimi priložnostmi in zaključnimi streli. Obe ekipi imata za cilj preboj na zaključni turnir, tokrat se je z zmago bolje izšlo Trcku. Njegovi igralci so diktirali tempo tekme, hkrati pa so prevzeli tudi več tveganja v igri. Pri prvem zadetku so imeli nekoliko sreče, saj se je po strelu Kukov-ca žoga od bloka odbila nazaj do tega igralca, atraktivno jo je spravil do Baumana, ta pa jo je le še potisnil v gol. A to vodstvo ni zadovoljilo Trcka, po napaki igralcev Teama BB se je Bauman sam znašel pred vratarjem in ga premagal - 2:0. Zaostanek je predramil goste, da so znižali izid po »šolski akciji« z golom Grajfonerja. Po odmoru sta obe ekipi še bolj »divjali« po igrišču in nizali priložnost za priložnostjo. Odličen Love-njak je poskrbel za idealno podajo do Hliša in ta je z bližine povišal na 3:1. Tudi po tem vodstvu je Trcko igral ofenzivno z vratarjem Pšaj-dom v polju, a je ta naredil napako pri podaji in s sredine je rezultat znižal Kores - 3:2. Do konca tekme je Dobaj po smoli in močni nenatančni podaji premagal lastnega vratarja, medtem ko sta po dveh lepih in hitrih kombinacijah zadela od blizu še Bauman in Lovenjak. Šolski šport • Šah V sredini decembra je bilo v dvorani v Spuhlji v organizaciji Zavoda za šport Ptuj območno prvenstvo osnovnih šol Podravja v šahu. Na njem je v dveh starostnih kategorijah nastopilo 151 mladih šahistov in šahistk, več kot polovica med mlajšimi fanti (83). Največ predstavnikov so imele OŠ Črešnjevec (22), Destrnik-Trnovska vas (19), Corišni-ca (14), Hajdina (13), Makole (11), Igralci Teama BB so se ne glede na visok zaostanek trudili doseči še kakšen zadetek, a njihove dobre poizkuse je vratar Pšajd vrhunsko zaustavljal. Rim edini s popolnim izkupičkom Matej Gajser je zbral odlične igralce z ekipo ŠD Rim Rekruter, ki je svojo kvaliteto pokazala v uvodnih petih krogih lige - so še edina ekipa s popolnim izkupičkom. Konec tedna so sicer zabeležili dve zmagi brez boja, skupno pa so zaradi neprihoda ekip odpadle kar štiri tekme ... Želje po uvrstitvi na zaključni turnir najboljše trojice ima še nekaj ekip. Šele prvi poraz so doživeli člani ekipe Team BB, ki imajo igralsko močan mariborski pridih. Za RC Trcko igrajo številni bivši Ljudski vrt (10), Poljčane (10), Cirku-lane-Zavrč (10) ... V obeh fantovskih kategorijah sta zmagala učenca OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Aljaž Rop in Liam Lugarič Kotnik, pri dekletih pa v starejši kategoriji Laura Horvat iz OŠ Gorišnica ter v mlajši Ana Marija Krajnc iz OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec. Predstavniki šole iz Čreš-njevca so tudi največkrat stopili na igralci ptujske Drave in so prav tako kandidati za visoka mesta. Pridno pa točke zbirajo člani ŠD Selan, ki so v derbiju 4. kroga s 3:0 ugnali ekipo Trcko, medtem ko so bili v 5. krogu tekmovanja prvič poraženi proti KMN Dražen-ci. To so ekipe pri vrhu, pri dnu prvenstvene lestvice pa šele na 11. mestu najdemo ekipo FC Virtuo-zi Destrnik, ki so po petih krogih že preveč zaostali, da bi lahko ubranili naslov prvakov iz lanske sezone. Člani REZULTATI 4. KROGA: ŠD Rim Rekruter - ŠD Draženci 3:0 (b. b.), Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Trniče 4:4, KMN Vijolice - KMN Draženci 0:3 (b. b.), ŠD Selan - RC Trcko 3:0, Team BB - FC Virtuozi Destrnik 7:2, ŠD Ptujska Gora - EHM Team 4:4. stopničke (štirikrat), s tem pa so se tudi uvrstili na državno tekmovanje. Rezultati: fantje U-15 (2005 in mlajši, 38 tekmovalcev): 1. Aljaž Rup (OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica), 2. Bor Kavčič (OŠ Mladika), 3. Matija Čelig (OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec) ...; dekleta U-15 (8 tekmovalk): 1. REZULTATI 5. KROGA: ŠD Trniče -KMN Vijolice 3:0 (b. b.), EHM Team - Poetovio Plindom 080 73 00 3:2, ŠD Draženci - ŠD Ptujska Gora 3:2, FC Virtuozi Destrnik - ŠD Rim Rekruter 0:3 (b. b.), RC Trcko - Team BB 6:2, KMN Draženci - ŠD Selan 3:2. 1. RIM REKRUTER 5 5 0 0 28:10 15 2. TEAM BB 5 4 0 1 26:18 12 3. ŠD SELAN 5 3 1 1 22:8 10 4. RC TRCKO 5 3 1 1 22:11 10 5. KMN DRAŽENCI 5 3 11 15:8 10 6. POETOVIO PLINDOM 5 2 1 2 28:15 7 7. ŠD TRNIČE 5 2 1 2 15:20 7 8. EHM TEAM 5 12 2 16:21 5 9. PTUJSKA GORA 5 113 13:15 4 10. ŠD DRAŽENCI 5 1 0 4 19:25 3 11. VIRTUOZI DESTRNIK 5 0 2 3 7:23 2 12. KMN VIJOLICE 5 0 0 5 5:34 0 Veterani REZULTATA 2. KROGA: Slo-master As hibridi - Markovci 8:1, Ormož - Club 13 2:6. Prosta je bila ekipa Vitomarci. Laura Horvat (OŠ Gorišnica), 2. Vanessa Tič (OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec), 3. Nuša Arnejčič (OŠ Cirkulane-Zavrč), 4. Vanja Vrabl (OŠ Hajdina) ...; fantje U-12 (letniki 2008 in mlajši, 83 tekmovalcev): 1. Liam Luga-rič Kotnik (OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica), 2. Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt), 3. Leonard Červek Ro-škari č (OŠ Antona Ingoliča Sp. Pol-skava) .; dekleta U-12 (22 tekmovalk): 1. Ana Marija Krajnc (OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec), 2. Eva Medik (OŠ Ljudski vrt), 3. Brina Šalabalija (OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnje-vec) . JM 2 0 0 13 5 6 2 0 0 11 3 6 0 0 1 2 3 0 0 0 1 2:6 0 0 0 2 4 15 0 David Breznik ONL Videm Veterani REZULTATI 3. KROGA: Bar Videm - ŠD Selan Gostilna Kozel 2:3, ŠD Pobrežje - Pizzeria Andiamo 0:7, ŠD Lancova vas - KMN Majolka 1:16. Prosta je bila ekipa NK Tržec. 1. PIZZERIA ANDIAMO 3 2 10 13:5 7 2. BAR VIDEM 3 2 0 1 14:5 6 3. ŠD SELAN KOZEL 3 2 0 1 12:7 6 4. KMN MAJOLKA 2 1 1 0 19:4 4 5. ŠD POBREŽJE 2 1 0 1 3:8 3 6. NK TRŽEC 2 0 0 2 2:11 0 7. ŠD LANCOVA VAS 3 0 0 3 4:27 0 Člani REZULTATI 3. KROGA: ŠD Lanco-va vas - ŠD Pobrežje 6:2, ŠD As -NK Tržec R21 6:0, ŠD Selan - KMN Majolka 4:2, ŠD Belavšek - ŠD Zg. Pristava 2:3. 1. ŠD SELAN 3 3 0 0 10:4 9 2. ŠD ZG. PRISTAVA 3 2 1 0 13:9 7 3. ŠD AS 2 2 0 0 12:4 6 4. KMN MAJOLKA 3 2 0 1 11:7 6 5. ŠD LANCOVA VAS 3 1 0 2 12:11 3 6. ŠD POBREŽJE 2 0 1 1 5:9 1 7. NK TRŽEC - R21 3 0 0 3 6:19 0 8. ŠD BELAVŠEK (-1) 3 0 0 3 3:9 -1 Darko Lah Šahovski kotiček Pospešeni turnirji 2019: boj za prvaka bo odločen v zadnjem krogu Po desetih krogih pospešenega tempa boj za prvaka leta 2019 še ni odločen. Medtem ko je po devetih krogih z rahlo prednostjo šestih točk vodil MM Danilo Polajžer (138) pred MK Andražem Šuto (132), se je situacija po desetem krogu spremenila. Z zmago si je Andraž priboril 20 točk in jih ima tako skupaj 152, Danilo Polajžer pa je bil tokrat nekoliko slabši, za 6. mesto je prejel šest točk in je s 144 na 2. mestu. Tako bo zmagovalec znan šele po 11. krogu, ki bo na sporedu v petek, 27. decembra, ob 18. uri v prostorih Šahovskeg društva Ptuj v Dravski ulici 18. Če bi zmagal Danilo Polajžer, bi moral Andraž osvojiti vsaj 5. mesto, da bi se izenačila na vrhu, s tem pa bi osvojil tudi naslov zmagovalca za leto 2019, saj ima večje število zmag. Ljubitelji šaha, vabljeni! Silva Razlag BOZICNO-NOVOLETNI PTUJSKI TEK IN POHOD četrtek, 26.12.20191 ob 13.301 MESTNA TRŽNICA Vstopnine ni! Dobrodošli na Mestni tržnici! 13.00-13.50 Zbiranja rakraativcav na Mastni tržnici (od 13. ure naprej je možna uporaba slačilnic v športni dvorani Mladika - možnost prhanja po teku) 13.45 OTROŠKI BOŽIČKOV TEK Mestna tržnica - Sodišče - Mestna tržnica: Dolžina teka ali hoje (200 metrov) 13.55 Skupna fotografija z Božičkom Ptujskim 14.00 BOŽIČKOV TIK IN POHOD - 7 kilometrov Božičkova pot: Mostna tržnica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, Cafova ulica, Dravska ulica, Pešmost, nasip ob Dravi, Terme Ptuj, Igrišče za golf Ptuj, Skoiba (počitek in okrepčilo), ter po isti poli nazaj do Mestne tržnice 16.00 Božičkom mreženje na Mestni tržnici, ulicah in gostinskih lokalih v okvira Ptujsko pravljice 18.00 predstava Nerodni škrat 20.00 Koncert: Žan Serčič s skupine Dogodek je netekmovalnega značaja in je na lastne odgovornosti Dress code: božičkova kapa PRIJAVE: www.ptujskitoki.si, IfBožičokPtujski Organizatorji: Zavod za šport Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Mestna občina Ptuj, Občina Hajdina, Vaška skupnost Skorba in Ekipa Božiček Ptujski Dve zmagi v Bistrico, po ena »V . X V . v Gorisrnco in Cresnjevec 1. CLUB 13 2 2. SLOMASTER AS 2 3. VITOMARCI 1 4. ORMOŽ 1 5. MARKOVCI 2 Mladi šahisti so napolnili športno dvorano v Spuhlji, za šahovnicami se jih je merilo več kot 150. torek • 24. decembra 2019 Naše prireditve Štajerski 17 Rače • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona Lep večer slovenske pesmi in glasbe V Športni dvorani OŠ Rače so se 18. decembra predstavili pevski talenti OŠ Rače. Občina Rače-Fram se je tudi v šesti sezoni z obema osnovnima šolama vključila v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Polfinalista OŠ Fram sta bila izbrana že novembra. Foto: Črtomir Goznik Zala Kereži in Žiga Florjančič Jza klavirjem), zmagovalca v starejši kategoriji, učenca 6. razreda OŠ Rače, pesem Za vedno (Nika Zorjan): „Nisva pričakovala, da bova polfinalista. Zdaj se bova potrudila, da se bova uvrstila tudi v finale in skušala zmagati. Veliko sva vadila, pesem je izbral Žiga. Seveda bova uvrstitev v polfinale tudi proslavila." Že po tradiciji je OŠ Rače sestavila enega množičnejših pevskih odrov. Od skupaj šestnajstih nastopov v obeh kategorijah jih je bila več kot polovica sestavljenih iz dveh, treh in štirih pevcev. Pri dveh nastopih pa je bila dodana tudi klavirska spremljava. Mladi pevci so se zelo potrudili, izkazali so se z všečnimi nastopi, kar je nagradilo tudi občinstvo. Pri pripravi nastopov jim je pomagala tudi učiteljica glasbe Petra Efre-mov. To je bila še ena lepa zgodba slovenske pesmi in glasbe, na kateri so mladi pokazali, da se bo slovenska pesem še dolgo pela, nekateri med njimi pa tudi svojo prihodnost vidijo v glasbi in pesmi. Pevski talenti OŠ Rače Peli so: Luka Juri, Tanja Reljic, Alina Bitič in Lina Babic, Lejla Pal Jug, Julija Bradač in Zarja Gajser, Lana Gaube in Julija Fingušt, Mila Zagrajšek, Sofija Čelan in Eva Pavlič Novak, Manca Sirec, Saška Reljic, Sara Dajčman in Alen Bezjak (klaviature), Lina Varl, Julija Kereži, Lana Juri in Alina Nia Fideršek ter Zala Kores in Klara Stiglic v mlajši kategoriji, v starejši pa: Ana Lampreht, Ana Lampreht in Eva Petek, Zala Kereži in Žiga Florjančič (klavir), Matija Leva ter Nina Robič. ZIDARSTVO IN FASADERSTVO SREČKO D.O.O. POŽEG 10. 2327 RAČE TELEFON: 070 858 496 IZVAJAJO VSA GRADENA DELA Foto: Črtomir Goznik Sponzorji so bili: Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, Servis Štangler, d. o. o., Marjan Kocbek, s. p., Zidarstvo in fasaderstvo Srečko, d. o. o., Sazas ter ATP avtobusni in tovorni prevozi. V mlajši kategoriji sta si polfi-nalno vstopnico po oceni komisije (Dalibor Bedenik, ki je tudi vodil prireditev, Tone Topolovec in Majda Goznik) pripeli Zala Kores in Klara Štiglic s pesmijo Nisi sam, ki jo v originalu poje Alja Krušič, v starejši pa Zala Kereži, na klavirju jo je spremljal Žiga Florjančič, s pesmijo Za vedno, ki jo sicer poje Nika Foto: Črtomir Goznik Zala Kores in Klara Štiglic, zmagovalki v mlajši kategoriji, učenki 5. razreda OŠ Rače, pesem Nisi sam (Alja Krušič): „Presenečeni sva, zelo veseli, nisva pričakovali, da se bova uvrstili v polfinale. Zelo sva se potrudili, veliko sva vadili. Občutki so zelo lepi. V polfinalu ne pričakujeva veliko. Všeč nama je, da sva se uvrstili tako daleč. Obe obiskujeva tudi pevski zbor." Zorjan. Zala Kereži in Žiga Florjan-čič sta bila v peti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo druga najboljša v mlajši kategoriji. Za lep večer slovenske pesmi in glasbe so poskrbeli tudi člani otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Rače, ki so peli o sreči. Na letošnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bodo mlade pevce spominjale tudi majice z logotipom projekta, letošnje darilo za sodelovanje. MG Ptuj • 29. Orfejčkova parada 2019 Najboljša glasba in najboljša publika V Športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju bo 26. decembra potekala že tradicionalna 29. Orfejčkova parada, največja zabavno-glasbena prireditev v tem delu Slovenije. Že od vsega začetka je spremljevalka državnega praznika - dneva samostojnosti in enotnosti. Slovenska glasba in beseda tako marketinga, ki jo vsako obišče več praznujeta skupaj z državo na naj- kot 1.200 zadovoljnih obiskovalcev. lepši možni način. Gre za prireditev Na svojem odru Orfejčkova parada družbe Radio-Tednik Ptuj in Mega- gosti mesečne zmagovalce Or- mm PARADA |Ol4 fejčkovih lestvic in goste. Za vse, ki stopijo na njen oder, je to tudi svojevrstno priznanje oz. dokaz njihove priljubljenosti med poslušalci, tako narodno-zabavne kot zabavne glasbe. S svojimi nastopi prinašajo veselje, radost in srčnost, ki jih povezujejo tudi z najlepšimi željami za zdravje in uspeh v novem letu ter da bi jih slovenska pesem in glasba še dolgo osrečevali. Ker na slovenski narodno-zabavni in zabavni oder in Pepija, ki bodo letos na oder povabili: Tanjo Žagar, Dejana Vunjaka, Domna Kumra, Sašo Lendero, Ser-gia Lugovskega, Modrijane ter ansamble: Prisrčniki, Smeh. Opoj, Petka, Slovenski zvoki, Šepet, Petovia kvintet, ki se jim bodo pridružili tudi Trije tanori, novoustanovljena skupina družbe Radio-Tednik Ptuj (Dalibor Bedenik, Domen Hren in Marjan Nahberger). Občinstvo pa bo lahko zaploskalo tudi mladi generaciji slovenskih pevcev, ki jim vrata odpira edinstveni slovenski projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veseli- jo družbe Radio-Tednik Ptuj. Nastopila bosa zmagovalca v peti sezoni, Patrick Šabeder (OŠ Duplek), ki je zmagal v mlajši kategoriji s pesmijo Lahko noč, Piran, in Staša Štern (OŠ Markovci), ki je zmagala v starejši kategoriji, ki je za pesem Poglej me tudi sama napisala besedilo. Že po tradiciji pa se bosta z dozo izvirnega domačega ljudskega humorja predstavila Luka in Pepi. Športna dvorana OŠ Ljudski vrt na Ptuju bo 26. decembra ob 16. uri zagotovo ponovno pokala po šivih. MG Foto: Črtomir Goznik 26. decembra bo Orfejčkova parada praznovala že 29. rojstni dan. vstopajo vedno novi ansambli, pevke in pevci, bo Orfejčkova parada lahko še dolgo ohranjala svojo sporočilnost - zabavo za vse, ki to želijo. Zveste obiskovalce organizatorja tudi nagrajujeta, zlato darilo Zlatarne Divjak je že stalnica Orfejčkove parade. Za prvih tisoč kupcev vstopnic letošnje prireditve pa je podjetje Ilkos pripravilo unikatne dišeče sveče. Odra Orfejčkove parade pa ni brez starih prijateljev Danice, Luka GRADBENE STORITVE IN IZPOSOJA Alenka Klanjšek s.p. v Zupečja vas 5,2324 Lovrenc na Dr. Polju GSM 031 355 898 Naše storitve: polaganje in priklopi za kanalizacijo 4 priprava dvoriSč za tlakovanje 4 izposoja vibro plošče, žage za rezanje tlakovcev in dvižne koSare izposoja valjara 2,51 + bioloSke čistilne naprave vakumska kanalizacija 4 odvoz fekalij... uspešno novo LETO 2020 18 Štajerski Na sceni torek • 17. decembra 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Petovia kvintet Po domačih odrih se jim vse bolj odpirajo tudi tuji V prvem tednu veselega decembra je ptujski ansambel Petovia kvintet, hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj, gostoval v Švici, kjer so odigrali dva izjemno uspešna in nepozabna koncerta, kot so nepozabna druženja s Slovenci, ki živijo in delajo v tujini. Na prvem koncertu so bili gostje Slovenskega planinskega društva SPD Triglav v hotelu Rossli (Ilnau), kjer so priredili pravi slovenski večer za vse Slovence, ki živijo v Švici. Bilo je čudovito, izjemno čustveno in doživeto, pričarali so jim nepozaben večer slovenske narodno-zabavne glasbe, na katerem so vsi od prvega do zadnjega obiskovalca nadvse uživali. Marsikdo med njimi je potočil solze ob spominu na domači kraj in neponovljivo slovensko glasbo, s katero ostajajo ne glede na km, ki jih ločijo od domovine, tesno povezani in ki je pogosto edino pravo zdravilo v trenutkih domotožja. Tudi po zaključku koncerta se še dolgo v noč niso razšli z obiskovalci koncerta, v pogovorih so bile izrečene številne lepe misli o prelepi domovini Sloveniji. Zelo so hvaležni tudi Tomažu Tišlerju, ki jih je povabil med člane SPD Triglav in druge Slovence, ki živijo in delajo v Švici, da so jim vsaj za trenutek približali domovino, jih razveselili s slovensko glasbo in pesmijo. „Drugi dan smo igrali v visokogorskem hotelu Hasensstrick (Durn-ten) za švicarske goste, ki zelo dobro Foto: zasebni arhiv Petovia kvintet je v Švici nadvse uspešno odigral dva koncerta. Na fotografiji z Josepfom Dussom po nastopu v hotelu Hasensstrick. poznajo slovensko narodno-zabavno glasbo in jo naravnost obožujejo. To se je dalo opaziti takoj, po prvih zaigranih taktih. Pravzaprav se kljub koncertnemu izvajanju gostje niso mogli upreti plesu in vriskanju ob našem igranju skladb. Prvič so jih slišali od začetnikov te glasbe, Ansambla bratov Avsenik in Alpskega kvinteta, ki sta nam mlajšim generacijam utrla pot v ta svet. Tudi na tem koncertu je bil odziv publike nepozaben, saj slovensko narodno-zabav-no glasbo tako cenijo in spoštujejo, da brez zadržkov zaploskajo pred začetkom vsake skladbe in po koncu vsake skladbe, vmes pa, kolikor jim grla to dopuščajo, na vso moč tudi pojejo. Zelo smo bili navdušeni in tudi presenečeni nad vsem, kar se je dogajalo med obema našima koncertoma. Izvedli smo tudi legendarno skladbo Tam, kjer murke cveto, ki ni bila nikoli prevedena v nemški jezik, že zaradi čustveno resničnega sporočila, ki ga nosi besedilo. Ko jim jo je naša ena in edina Larisa Majcen zapela, jim je zastal dih, orosila so se očesa. En naš poklon jim ni zadoščal, večkrat smo se morali poklo- niti, tako zelo se jih je dotaknilo in prevzelo naše igranje," so se polni izjemnih vtisov in nepozabnih spo-* minov iz Švice vrnili člani ansambla Petovia kvintet, ki jim bomo lahko prisluhnili tudi na 29. Orfejčkovi paradi, 26. decembra. V nabito polnih koncertnih dvoranah je bilo čudovito nastopiti. Še posebej pa so zadovoljni, da jim je to uspelo že prvič, saj so se v tej sestavi v Švici prvič predstavili. Med dvodnevnim gostovanjem so navezali tudi več pomembnih stikov z organizatorji koncertov in prireditev. Z Josephom Dussom, organizatorjem drugega koncertnega dne, so se že dogovorili za naslednje skupne zgodbe. Gre za enega največjih menedžer-jev za nemška govorna območja v tujini, ki je tudi zastopnik Alpskega kvinteta na teh območjih. Po domačih odrih se jim tako uspešno odpirajo tudi tuji odri. Kot ansambel, ki nosi v srcu in imenu svoje mesto Ptuj, tako postajajo tudi njegovi vse pomembnejši promotorji, ne samo promotorji enkratne in neponovljive slovenske narodno-zabavne glasbe. MG Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! www.radio-ptuj.si Ptuj • Kakšno je bilo leto 2019 za ptujsko-ormoški muzej Muzej se trudi iti v korak s časom; tudi s 3D-virtualizacijo Tako z vidika programa kakor tudi z vidika obiska je bilo leto 2019 za Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož zelo uspešno. Število obiskovalcev se je v primerjavi z minulim letom povečalo. Želja je številke v prihodnje še dvigniti, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij in virtualizacije. Ljudje namreč v muzejih ne iščejo več le znanja, pač pa tudi dogodivščino. Po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagajo v muzeju, bo letošnji obisk precej večji, kot je bil preteklo leto. Zbirke na ptujskem gradu si je od januarja do konca novembra letos ogledalo 44.292 ljudi, kar je za 6.139 obiskovalcev več v primerjavi z istim obdobjem lani. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pravi, da bo obisk tudi na ostalih lokacijah, ki jih upravljajo, boljši kot leto poprej. Na kakšne načine privabljajo obiskovalce Številni muzeji, galerije in drugi zavodi obiskovalce vabijo preko različnih kanalov. Konkurenca je tudi na tem področju velika, vse ponudnike pa žene želja po čim večjem obisku. Tudi v ptujsko-or-moškem muzeju dajejo promociji velik pomen. Odnosi z javnostmi so precej mlada muzejska dejavnost, ki pa je za promocijo kulturne dediščine, s katero se muzej ukvarja, nujno potrebna. „S popularizacijo kulturne dediščine se povečuje ozaveščenost o njenem pomenu, hkrati pa so ljudje obveščeni o aktualnem dogajanju. Muzej nima zaposlene osebe, ki bi skrbela za promocijo ter odnose z javnostjo. Za to skrbi kustodinja pedagoginja, ki sicer to delo odlično opravlja, vendar je zaradi njenega osnovnega dela, zelo obremenjena. Vsekakor je v duhu časa ključno skrbeti tudi za ustrezno marketinško digitalizacijo," se zaveda Lorenčič. Muzej ima spletno stran, aktivni so tudi na facebooku, instagra-mu, pinterestu itd. Prisotni so na številnih turističnih in muzejskih straneh. Sodelujejo tudi na različ- nih bazarjih, sejmih, se udeležujejo različnih pedagoških aktivnosti, ki jih tudi izvajajo. Ta veseli dan kulture, 3. december, obeležijo z brezplačnim vstopom, prav tako brez plačila vstopnine omogočijo vstop še večkrat letno (Poletna muzejska noč, Kulturni praznik, Svetovni dan družin, Svetovni dan muzejev), zaprto pa je le štiri dni v letu. Muzej aktivno sodeluje tudi s turističnimi agencijami, ptujsko občino, Zavodom za turizem Ptuj in ostalimi zavodi po vsej državi in v mednarodnem prostoru. Virtualni sprehod po zbirkah Številni muzeji po svetu in tudi v Sloveniji so že naredili veliko korakov k posodobitvi in približanju dejavnosti, s katero se ukvarjajo širše množice. Sodobne tehnologije k dobremu obisku prispevajo veliko. Odličen primer, kako prodati „vi-zualizirano" zgodbo, je Vulkanija na Goričkem, ki je dejansko marsikomu lahko zgled. Med drugim tudi celjski grad ponuja možnost skoka v srednji vek s pomočjo 3D-očal. Na vprašanje, ali razmišljajo o podobnih korakih v ptu-jsko-ormoškem muzeju, Lorenčič odgovarja: „Virtualni sprehod po zbirkah v gradu je možen že nekaj Ptujski grad je kulturni spomenik državnega pomena in je eden najeminentnejših slovenskih gradov. let, mogoč je npr. tudi sprehod po razstavi Umetnost srednjega in zgodnjega novega veka. Kar zadeva digitalizacijo in sodobne tehnologije, je primer dobre prakse tudi prezentacija dela Petovione, ki je na ogled v okviru razstave Osrčje Petovione. V okviru gradu je delno že vzpostavljena aplikacija Nexto, prav tako so digitalizirani spomeniki antičnega lapi-darija in drugi arheološki predmeti iz našega muzeja. Smo tudi partner v projektu Digitalna kampanja preusmerjanja tranzitnih gostov, sodelujemo v okviru projektov Cesta gradov in Mreža živih gradov. V pripravi so primeri hologramov in 3D-očal v ptujskem gradu ipd. z Mihaelom Tošem sodelujemo pri pripravi virtualnih mitrejev, prav tako gradu." Direktor ptujsko-ormoškega muzeja priznava, da bi si želeli večje korake na tem področju, a jim za to primanjkuje finančnih sredstev: „Se pa v okviru možnega trudimo iti v korak s časom, vsekakor pa se zavedamo, da se je vloga muzejev precej spremenila. Ljudje v muzejih več ne iščejo le znanja, temveč jim je celostno gledano zelo pomembno tudi doživetje." Dženana Kmetec Foto: CG torek • 24. decembra 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK stročji fižol v omaki, goveja juha, pečena milijonska juha, prežganka, ocvrte polnjena paprika gobova juha, svinjski juha, makaronovo krompir v kosih, svinjska rebra, pečenice, kisla repa, ribe, krompirjeva v paradižnikovi zrezki v čebulni meso, endivija v piščančji medaljoni, pražen krompir, matevž, jogurt s solata, puding omaki, pire krompir, omaki, kruhovi solati, jabolčni mandarine motovilec, orehova sadjem palačinke cmoki, motovilec, kompot potica babičin skutni kolač Makaronovo meso Sestavine: 500 g svinjskega mesa za golaž, 500 makaronov, 1 čebula, 1 strok česna, 2 žlici masti, 1 žlica vegete, 1 žlička zdrobljenega tmijana, 1 žlička majarona, 1 lovorov list, 1 žlica sladke rdeče paprike v prahu, 3 žlice paradižnikove mezge, 250 ml vode, sol, poper. Čebulo na drobno nasekljamo in prepražimo na masti. Svinjino narežemo na manjše koščke in jih dodamo čebuli. Premešamo in dodamo vegeto, timijan, majaron in lovorov list. Dušimo okrog 20 minut. Med dušenjem večkrat premešamo in po potrebi dolivamo vodo. Nato dodamo žlico mlete rdeče paprike in za minutko ali dve pražimo. Nato dodamo še paradižnikovo mezgo in spet kratko prepražimo. Dolijemo 250 ml vode, premešamo, po potrebi solimo, popramo in na rahlem ognju dušimo še 15 do 20 minut, da jed postane enotna in gostljata. V slanem kropu skuhamo makarone al dente in jih odcedimo. Primešamo jih omaki in še kakšno minutko ali dve pustimo na rahlem ognju. Po želji potrosimo s parmezanom. (Enostavneje naredimo makaronovo meso, če uporabimo ostanke zrezkov v omaki, ki jih narežemo na manjše koščke in jim primešamo kuhane makarone!) Babičin skutni kolač Sestavine: 500 g skute, 1 lonček jogurta, 2 lončka kisle smetane, 10 žlic sladkorja, 7 žlic moke, 3 jajca, 50-70 g rozin, 1 vanilijin sladkor, 1 pecilni prašek, limonina lupinica. V skledi gladko stepemo skuto, jogurt, kislo smetano, sladkor, jajca, vanilijin sladkor in drobno naribano limonino lupinico. Moko s pecilnim praškom presejemo na zmešane sestavine. Dodamo rozine in premešamo, da se sestavine povežejo v gladko testo. Nalijemo ga v tortni model s premerom 26-28 cm, ki smo ga obložili s peki papirjem, in ga za približno 60 minut položimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija. Ko se po vrhu rjavkasto obarva, kolač pokrijemo s peki papirjem ali aluminijasto folijo. Pečeni kolač je še precej rahel, a se med hlajenjem strdi in nekoliko upade. Ohladimo ga v modelu. Zeleni nasveti Božični mir in novoletno rajanje, oboje je povezano s prehrano Pred nami je veliko slavnostnih obedov, mogoče tudi kakšen tak, čisto zaseben, romantičen. A veste, da zelenjava ni samo zdrava hrana. Z ustrezno izbiro zelenjave lahko vzdušje takega obroka popestrite in ga napolnite z romantiko. Katera zelenjava je tista, ki nam vzbudi romantične občutke Na prvem mestu med zelenjadnicami, ki jih omenjajo v povezavi z ljubeznijo, sta dve, nam manj poznani zelenjadnici: artičoka in špargelj. Zal sta obe rastlini trajnici, tako da zdaj svežih na trgu ni (hvala bogu), vendar se obe kupita tudi vloženi. Drugo leto pa si ju seveda lahko vložite tudi sami. Špargelj res brez težav pridelamo na svojem vrtu, sem pa vesela, da se je tudi v naši bližini, v Podravju (ne spodnjem in ne zgornjem) pojavilo nekaj pridelovalcev, pri katerih se da to odlično vrtnino tudi kupiti povsem svežo. Špargdj Je trajnica, ki jo lahko gojimo prav posod, v vsaki zemlji. Zemlja mora biti samo dovolj globoka, saj ima zelo močan koreninski sistem, predvsem pa ne sme zastajati voda. Tako pozimi, kar pogosto pozabljamo, kakor poleti morajo biti tla odcedna in prepustna. Če želite torej pridelovati špargelj naslednje leto, dobro opazujte zemljišče prav zdaj, pozimi. Če bomo deležni kaj snega, opazujte, kje se najbolj hitro topi in voda odteka, tam bo pravo mesto za špargelj. Ker zavzame veliko prostora, mu na vrtu težko odmerite ustrezen prostor. Najbolje je spomladi nabaviti sadike, dobimo jih tudi v Sloveniji. Sadike so lahko take, posajene v lončkih, te so enoletne. A pridelek boste pobirali komaj čez tri do štiri leta. Zato priporočam, da kupite sadike v obliki koreninskega sistema. Tudi te se pri nas dobijo brez težav. Pri presajanju moramo biti pozorni na smer rasti korenin. Korenine se ne razvijajo v krogu okoli rastline, kot smo navajeni, rastlina se širi levo in desno. Zato jih sadimo tako, da je rast korenin usmerjena v smeri vrste, ne pa iz vrste. Tako bomo kasneje tla okoli rastlin veliko lažje obdelovali. Špargelj lahko na istem mestu pridelujemo tudi do 20 let in več. Za obeljeni špargelj je potrebno veliko več dela, sam pridelek pa vsebuje veliko manj za naše zdravje in seveda tudi ljubezensko razpoloženje koristnih in zaželenih sestavin. Zato je zeleni špargelj veliko Foto: Miša Pušenjak primernejši. Režemo ga od sredine aprila do konca junija. Tudi špargelj je hvaležen za obilno gnojenje s hlevskim gnojem pred presajanjem. Spomladi mora biti kompostiran. Uporabite lahko do 5 l/m2 hlevskega gnoja (a čim prej, kljub praznikom bi bilo bolje, da ga v tla zadelate že sedaj) ali 20-25 l/m2 komposta. Tega pa lahko uporabite tudi spomladi. Oboje pa zadelamo v tla vsaj do 30 cm globine in pomešamo z zemljo. Katere so za nas bolj poznane vrtnine, s katerimi postrežemo ob pričakovanju novega leta Ker je večerja svečana, je sicer zelo primerno, da se kot posebni speciali-teti znajdeta na naši mizi špargelj ali artičoka. Vendar ju seveda ne moremo več pobirati z lastnega vrta. Sveža zelenjava ima namreč vedno najmočnejši vpliv na naše zdravje in tudi ljubezensko razpoloženje. Upam, da imate na vrtu kaj listnatega, brstičnega ohrovta ali špinače. Tudi te vrtnine lahko zelo stimulativno vplivajo na našo duše, srce in seveda tudi kakšen drug del telesa, zato naj bosta na dan praznovanja na našem jedilniku. Tudi belo in rdeče zelje, predvsem pa kislo zelje, nam dvignejo razpoloženje za ljubezen. Čebule se bomo predvsem zaradi njenega vonja raje izognili, čeprav je že od nekdaj služila tudi kot afrodiziak. Za vse, ki si mogoče želite ravno v teh dnevih zagotoviti tudi potomstvo, pa bo najpomembnejša vrtnina prav gotovo rumeni ali rdeči korenček. Vsebuje izredno veliko selena, kar poleg tega, da povečuje plodnost močnejšega spola, zelo koristno deluje tudi na premagovanje stresa, imunski sistem in seveda dober vid. Zdaj vemo, zakaj ga imajo zajci tako radi. Vendar je korenček tudi zgled odpornosti in žilavosti. Svojih koristnih sestavin nam ne prepusti kar zlahka. Največ jih prepusti našemu telesu tako, da ga dobro prekuhamo in ob tem uporabimo tudi nekaj maščobe. Tako bodo selen in ostale snovi lahko prodrli skozi stene črevesja do krvnega obtoka in tam opravili svoje koristno delo. Zelo veliko bomo naredili, če si bomo za večerjo privoščili solato iz korenčka in kalčkov kapusnic, vse skupaj pa začinili z oljčnim oljem in sokom limone. Med zelo stimulativne rastline oziroma prehrano pa lahko uvrščamo tudi ajdo. Najučinkovitejše je seveda seme, vendar je lahko zelo zdravilen tudi čaj iz posušenih delov rastline. Ajda je tudi koristna rastlina za zeleno gnojenje na vrtu. Tla zelo obogati z organsko snovjo, izločki njenih korenin pa uničijo marsikatero seme plevela. Ajdovo kašo lahko pripravite namesto riža ali testenin. Najprej prepražimo čebulo, dodamo oprano in očiščeno ajdovo kašo, in poleti narejen sataraš, mešanico na čebuli prepražene paprike in paradižnika. Tako je njen okus še polnejši. Tisti, ki kupujete te plodovke tudi pozimi, pa ju lahko uporabite tudi »sveže«. Tako je okus polnejši in manj oster, taka kaša je okusnejša od riža. Tako naredite prilogo, če pa želite poln obrok, pa na čebuli najprej prepražite ustrezne koščke mesa. Novoletno praznovanje je lahko čisto lepo, praznično, brez pokanja. Tako poskrbimo še za v naravi živeča živa bitja. Sami pravimo, da je zabava za novo leto zato, da se potem dobro zabavamo celo leto. Pokanje petard in raznoraznih raket pa torej pomeni, da si želimo vojne, hrupa, pokanja v letu 2020? Razmislite. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek m 1l. decembra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (35) Vesolje • Prihodnje leto na nočnem nebu mm^m Zanimivi Venera, Jupiter in Saturn Nebo bo prihodnje leto postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. Sicer se v Sloveniji ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Venero, Jupiter in Saturn. Prihodnje leto bo posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj bo prestopno in bo štelo 366 dni. La Corura, Španija Zadnje štiri mesece, vse od maja naprej, plujemo po Severnem in Baltskem morju. Medtem ko se turisti namakajo v mlačni vodi, kot če bi bili v Grčiji ali Tuniziji, potopim v slanico le mezinec. Septembrsko vreme, ki postaja (še bolj) muhasto, nas podi proti jugu, tako da plavalne upe preložim na Španijo. Med polžjo potjo do Sredozemskega morja se zasidramo v mestu La Coruna. Španski kraj leži ob Atlantskem oceanu, zaradi česar so temperature blage. Poletja so sicer topla, vendar redko vroča. Temperatura vode je prijetnejša od tiste v Arktičnem oceanu, a za moje kopalke še zmeraj prehladna. Kljub ne tako vročemu podnebju je mesto v zadnjih letih turistično zacvetelo - povečal se je predvsem obisk križark. Počitnikarji so kar podvojili število domačinov, kar je občutno spremenilo utrip mesta. Plaže so postale prenatrpane, ulice zamašene, hoteli pa rastejo kot gobe po dežju. A staro mestno jedro je vendarle obdržalo duh preteklosti. Vonj po ribah je prav tako ena izmed značilnosti mesta. Ljubitelji morskih sadežev bodo tukaj prišli na svoj račun: kuhane Foto: Mateja Toplak hobotnice, polnjeni lignji, školjke, rakci in kozice, ki so po navadi ocvrti v česnu. Priljubljene so tudi sardine na žaru, postrežene v glinenih posodah in pogosto zalite z lokalnim rdečim vinom. »Kako je bilo zunaj?« zvedavo vpraša Kolumbijec, ki je moral ostati na ladji in že od jutra briše palubo. »Brezveze,« odvrnem in upam, da mi verjame. Nimajo vsi te možnosti, da bi pohajkovali po mestih in tarnali, da je voda premrzla ... Ko se sonce potopi v ocean, tudi sama oblečem uniformo. Zaplujemo na jug, skozi Gibraltar. Končno v toplejše kraje. Spomladi bo poglede pritegnila Venera, ki bo na večernem nebu delovala kot sijoča bela zvezda. Po Soncu in Luni je sosednji planet eden najsvetlejših in ga je ob res čistem ozračju videti celo podnevi. Najbolje bo Venera vidna aprila, Tukaj si, da pometaš, stranke pa pusti ... JT M M I Navedene besede s kombiniranjem razvrstite v lik križanke. Enako naredite tudi s 17 besedami, ki so predstavljene z risbo. Ob pravilni postavitvi besed boste na osenčenih poljih dobili besedilo šale. Dušan Kovačič Risbe: Dreamstime 2 črki: AM, AS, AT, EJ, EL, EN, IC, IY, LA, OZ, RA, RB, TR 3 črke: ABO, ATI, BEK, COE, FRA, ONE, PAK, PIN, RAT (otočje v Aleutih), ROD, SLA, TEK 4 črke: AJAR, BONO, DOHA (glavno mesto Katarja), FLIP (mešana alkoholna ali brezalkoholna pijača z jajci in sladkorjem), LECT, OČIM, OVID, PECA, RAKI, URIN 5 črk: AARON, AJLEC (Rafael, naš muzikolog in pedagog), KONEC, KSANT (antično mesto v Likiji), NEJKA, NORMA, ODRIV, RURIK (vodja skandinavskih Varjagov) 6 črk: ATENEJ, EREVAN, LEONID, MARABU, 7 črk: 8 črk: 10 črk: 12 črk: MORGAN, OPOMIN, ORANJE, PASATI, VINCAR (star izraz za vinogradnika) BATOLIT (velika gmota globočine), IBERIJA, NERETVA, NUNATAK (nepoledenel gorski vrh, ki štrli iz ledenika ali celinskega ledu na Grenlandiji), UCAYALI (desni povirni krak Amazonke) ACETILEN, GNETENJE, KONEKTOR, NEVRITIS, VADITELJ EVROVIZIJA KARAVANSERAJ (gostišče za karavane v orientalskem okolju), LJUBITELJICA, UDELEŽEVANJE konec maja pa se bo umaknila z večernega neba in se junija pojavila v jutranjih urah. Tako bo ostalo do konca leta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mars bo ob začetku leta viden v jutranjih urah, od junija dalje pa v drugi polovici noči. Jeseni bo viden najbolje, pri čemer bo 14. oktobra viden celo noč. V prvem tednu oktobra bo rdeči planet z 62 milijoni kilometrov oddaljenosti dosegel točko, kjer bo najbližje Zemlji. Nekaj časa bo videti celo svetlejši od ogromnega Jupitra. Jutranje nebo bosta spomladi popestrila Jupiter in Saturn. Od julija bosta planeta vidna celo noč. Orjaška planeta bosta v ozvezdju Strelec pričarala pravo tekmo, saj bo čez leto hitrejši Jupiter navidezno dohiteval Saturn in ga 21. decembra tudi prehitel. Planeta si bosta tako blizu, da bo delovalo, kot da gre za eno veliko svetlo nebesno telo. Pojav se imenuje konjunkcija planetov, ko se navidezno srečata dva planeta. V primeru Jupitra in Saturna se to zgodi vsakih 20 let. Medtem ko bodo pravo igro na nočnem nebu pričarali planeti, bo v Sloveniji manj dogajanja na področju mrkov. Našega neba ne bo popestril niti en popoln ali delni Lunin mrk. V letu 2020 bomo zabeležili le štiri polsenčne Lunine mrke, ko Luna zaide le v Zemljino polsenco. Od štirih bo v Sloveniji dobro viden le tisti 10. januarja prihodnje leto, ostali trije, 5. junija, 5. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). julija in 30. novembra, zelo slabo oz. le delno. So pa delni mrki dokaj neopazni in običajno ne pritegnejo pogledov. Leto 2020 bo postreglo z dvema Sončevima mrkoma, 21. junija in 14. decembra, a nobeden ne bo viden v Evropi. Ponovno se bomo lahko veselili vsakoletnih meteorskih rojev. Prvi bo že v noči s 3. na 4. januar, ko bo aktiven meteorski roj kvadrantidi, piše na portalu Time and date. Najbolj živahno bo letos med Perzeidi med 9. in 13. avgustom. To je tudi najbolj opazovan meteorski roj, ko nebo v eni uri preleti okoli 100 utrinkov. Novembra prihodnje leto bo jutranje nebo popestril meteorski roj Leonidi, decembra pa bo sledil meteorski roj Geminidi. Vsako leto nebo popestri sicer najmanj devet meteorskih rojev. Astronomska napoved ni povezana le s pojavi na nebu, ampak tudi s koledarjem. Tako bo na primer velika noč 12. aprila, saj se ta praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni luni. Leto 2020 bo posebno tudi, ker je to po gregori-janskem koledarju prestopno leto, kar pomeni, da bo leta 2020 na koledarju tudi 29. februar. Prihodnje leto pa še ne bomo dočakali odprave premikanja ure, čeprav obstaja na ravni Evropske unije zelo močna pobuda. Tako bomo v nedeljo, 29. marca, vstopili v poletni čas, ki bo trajal do nedelje, 25. oktobra. sta T T K S torek • 24. decembra 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Ko se ti stolček prilepi za rit ... Na Ptujskem smo bili lansko leto zelo ponosni, ko je v takrat nastajajoči vladi med ministri bilo tudi ime »naše« Aleksandre Pivec. Stranka Desus jo je predlagala za ministrski stolček, saj je imela kot sicer majhna stranka v vladni koaliciji na voljo dve ministrski mesti. Ve se, kdo je dobil tisto drugo ministrstvo. Večni Kari Erjavec, seveda. Ki se šlepa v slovenski politiki že od tistih časov, do koder komaj še seže kratkoročni spomin povprečnega slovenskega volivca. Seveda je Karl, šef Desusa, imel o Aleksandri v času njenega imenovanja same lepe besede, saj je bila njegova. In živela sta kot minister in ministrica srečno do konca svojih dni, bi se končala ta pravljica, če ne bi Aleksandra naredila gromozanske napake. Kaj napake - neumnosti! Drznila si je vreči oči na Karlov i 4 strankarski stolček. Na tisti desusovski predsedniški stolček, ki ga Kari greje že od leta 2005. Polnih 14 let. In sedaj mu ga želi neka mladenka spodnesti izpod riti?! (Mimogrede nekaj, kar ste najbrž pozabili: ko je Erjavec prevzel oblast v Desusu, je imel 45 let, Pivčeva bo, če ji bo uspelo s kandidaturo, v 48. letu.) Tako se je 'ljubezen' med Karlom in Aleksandro ohladila. Ko so Pivčevi nedavno začeli mediji očitati, da je preveč zaslužila s postranskimi zadevami, 'njen' predsednik ni rekel: 'Bomo videli, kaj bo povedala v svoj zagovor, kako bo pojasnila zaplete.' Ne! On je namignil predsedniku vlade, naj le upošteva svoje visoke moralne standarde tudi pri nesramnici Pivčevi. Ker Karlova rit je na strankarskem stolčku srečna! Nihče nima pravice do njega. Tudi tretji kandidat za ta stolček je imel težave, da je sploh lahko vložil kandidaturo. Kajti saj veste: vsak kralj ima svoje zveste priliznjence, ki ga ščitijo na njegovem prestolu. Saj človek nikoli ne ve, ali se mu bo v primeru druge riti na stolčku enako dobro godilo. Kako se bo razpletlo v Desusu, mi je pravzaprav čisto vseeno. Bilo je trapasto, ko je neki kralj nekoč dejal: 'Država - to sem jaz!' Enako trapasto pa je, če neki predsednik stranke misli: 'Stranka - to sem jaz!' Vas Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 8 5 9 3 7 1 6 5 1 4 3 6 7 8 2 7 6 9 8 4 8 3 4 9 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven *** ©© €€€ O Bik ¥ ©©© €€ O Dvojcka © €€ OOO Rak ©©© €€€ OO Lev ©©© € OO Devica © €€ OOO Tehtnica ©©© €€€ O Škorpijon V ©© €€ OOO Strelec ¥¥ © €€€ OO Kozorog V ©©© €€ OOO Vodnar ¥¥ © €€€ O m V ©©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 24. do 30. decembra 2019. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 24. december 16:00 Ptuj, tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, rajanje z Božičkom in škrati, vokalna skupina A-kamela 22:00 Studenice, Žive jaslice v Studenicah 23:30 Lovrenc na Dravskem polju, središče, dogajanje ob velikem adventnem vencu in jaslicah v Lovrencu, prepevanje božičnih pesmi z ljudskimi pevci 23:30 Grabe, vaški dom in cerkev, druženje občanov in polnočka Sreda, 25. december 09:30 Lovrenc na Dravskem polju, središče, dogajanje ob velikem adventnem vencu in jaslicah v Lovrencu, prepevanje božičnih pesmi - otroški pevski zbor 16:00 Ptuj, tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, koncert Anomalo 16:00 Spodnja Polskava, OŠ Antona Ingoliča, Božično-novoletni koncert 17:00 Studenice, Žive jaslice v Studenicah 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, obisk pri Božičku v pravljični hiški z ognjiščem, med 17. in 20. uro 18:00 Lenart, Športna dvorana, Božični koncert Slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL Lenart 18:00 Krčevina pri Vurbergu, Pravljični gozd Rdeča kapica, 15. tradicionalni božični večer Četrtek, 26. december 07:45 Ptuj, z avtobusne postaje, tradicionalni božično-novoletni pohod na Donačko goro 10:00 Grabe, župna cerkev, sveta maša in blagoslov konjev 13:30 Ptuj, tržnica, 8. Ptujski Božičkov novoletni tek in pohod, staro mestno jedro, Terme Ptuj, Skorba, Hajdoše, Ptuj 14:00 Studenice, Žive jaslice v Studenicah 16:00 Ptuj, Športna dvorana Ljudski vrt, Orfejčkova parada, najboljše slovenske zabavne in domače uspešnice, voditelji: Luka, Pepi, Danica Godec 16:00 Krčevina pri Vurbergu, Pravljični gozd Rdeča kapica, Božične jaslice, od 16. do 19. ure 16:00 Ptuj, Tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, predstava Nerodni škrat, koncert Žan Serčič s skupino 17:00 Studenice, Žive jaslice v Studenicah 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, obisk pri Božičku v pravljični hiški z ognjiščem 17:00 Markovci, cerkev sv. Marka, 25. tradicionalni Srebrni božični koncert 18:00 Podgorci, športna dvorana, svečanost ob 110-letnici delovanja KD Podgorci 18:00 Pragersko, cerkev Marijinega brezmadežnega srca, Božično novoletni koncert 18:00 Skorba, Dom krajanov, Božično-novoletni koncert s Tamburaškim orkestrom KUD Majšperk 19:00 Središče ob Dravi, dvorana Sokolana, Božično-novoletni koncert 19:00 Šmartno na Pohorju, OŠ, Božično-novoletni koncert Petek, 27. december 10:00 Lenart, cerkev sv. Lenarta, blagoslov vina in izbor mašnega vina 16:00 Krčevina pri Vurbergu, Pravljični gozd Rdeča kapica, božične jaslice, od 16. do 19. ure 16:00 Ptuj, tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, predstava Zimsko veselje 17:00 Središče ob Dravi, kapela, sveta maša in blagoslov vina 18:00 Dom krajanov Rogoznica, Slovenskogoriška cesta 18, Ptuj, predstava Raztresenca Mestni kino Četrtek, 26. december: 20:00 Portret mladenke v ognju Petek, 27. december: 16:30 Pat in Mat: Zimske radosti; 18:00 Cats; 20:00 Parazit Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? nbavne Insbe Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Tanja Pleteršek, Kidričevo. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Ptuj 2019 Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. decembra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK v NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ * ¿¡^ ■ S podpisoi H ■ Hkrati poti Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev in 6desertnih žlic. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) M / ■ X • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • revija STOP (spored) POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! ^ ^ Dragiotrocj^^t^li, d/^zba feadio-tednik /A ' za turizem \l ivUata HajboUša silvestrska zabava z bratoma fTlalek in RUD Eleja ter nastopom pevcev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Dogodivščine s Pikapolonico in cirkuško čarovniška predstava firbadakarba! Pojedli bomo torto velikanko Term Ptuj, pili otroški šampanjec in plesali z Isaacom Palmo in Polkaholiki! Obiskal pa nas bo tudi Dedek mraz z velikim košem sladkarij! Hestna tržnica Ptuj, 31. december od 11. ure daUe Lahkota prihodnosti petek • 20. decembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Telefon 041 785 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 100-litrsko hidravlično stiskalnico za sadje in betonski mešalec, potreben manjšega popravila. Tel. 746 23 21. KUPIM traktor, znamka ali tip nista pomemben, in pripadajoče priključke. Tel. 031 525 793. SREDAJEDAN p.8.1 KUPIJO traktorje IMT, Deutz, Tomo Vinkovič ter traktorje ostalih znamk. Kupijo tudi kmetijske priključke v kateremkoli stanju. Telefon 070 519 447. GVTRAK Gregor Voga, s. p., Turno 11, Gorica pri Slivnici. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dllb.si V Štajerski TEDN rix www.tednik.si i3stajerskitednil < 1 .Stajerskitednik PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si INTERVJU Predsednik Borut Pahor: S Trumpom se bom srečal prihodnje leto! POLITIKA Rekonstrukcija Šarčeve vlade: kdo od ministrov bo prvi letel INTERVJU s. Mateja Kraševec, terapevtka: Vsaka rana lahko postane vir milosti REPORTAŽA Na božični orehovi potici pri kmetici leta Marjeti Ročnik Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ati vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno Zarito podarite sorodniku, znancu! Ker temejjiprikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. SPOMIN Danes, 24. decembra, mineva 25 let žalosti, odkar si me mnogo prehitro zapustil Franci Pukšič 8. 11. 1961-24. 12. 1994 IZ SVETE TROJICE V SLOVENSKIH GORICAH Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Brat Milan Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustil Ljubo Volmut PODGORCI 12 22. 7. 1966-23. 12. 2018 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Tvoji najdražji Zakaj je življenje tako kratko, tega do sedaj nihče ne ve, zakaj vse v hipu mine in odide med spomine. V SPOMIN 25. decembra bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil Ludvik - Luka Cafuta Z MARIBORSKE CESTE 51 NA PTUJU Hvala vsem, ki postojite pri njegovem žarnem zidu z lepo mislijo na njega in mu prižgete svečo spomina. Žalujoči tvoji najdražji! Ni vas več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se vaš ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila v 80. letu starosti Marija Veldin IZ GORIŠNICE 160 Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala domačemu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala govornikoma gospe Bernardi Kolar in gospodu Šumanu za prelepe poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir za opravljen obred, pevcem Feguš in godbeniku za odigrano Tišino, zahvala gospe Elizabeti Prejac za molitev. Posebna zahvala gre vsem zaposlenim Doma upokojencev Jur-šinci za nego in vso podporo, prav tako lepa hvala vsem, ki ste jo obiskovali ali bili kakorkoli v stiku z njo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi! Umrli so Alojz Golob, Ptuj, Zidanškova ul. 26, roj. 1944 - umrl 10. decembra 2019; Ana Živič, roj. Hostnik, Ptuj, Sodnice 15, roj. 1945 - umrla 11. decembra 2019; Martin Kajzer, Zgornja Hajdina 136b, roj. 1949 - umrl 12. decembra 2019; Jožef Pavlinič, Draženci 35b, roj. 1933 - umrl 12. decembra 2019; Elzabeta Poplatnik, roj. Vesenjak, Gorišnica 9, roj. 1927 - umrla 13. decembra 2019; Marija Veldin, roj. Preac, Gorišnica 160, roj. 1940 - umrla 13. decembra 2019; Jozefa Pekošek, roj. Majhen, Polenci 46, roj. 1926 - umrla 14. decembra 2019; Tai Muršec, Ptuj, Ul. 5. Preko-morske 19, roj. 2019 - umrl 14. decembra 2019. Podravje • Največ pirotehničnih izdelkov zasegli policisti Policijske uprave Maribor »Spoštujte pravico sosedov, otrok in starejših, i • v. • «i da v miru uživajo praznike« Številni zadnje dneve starega leta in prehod v novo leto pospremijo glasno in barvito. In čeprav zakonodaja dovoljuje uporabo pirotehnike, jo policisti v splošnem odsvetujejo. »Če pa si boste praznike vseeno popestrili z uporabo pirotehnike, počnite to varno in uvidevno! Naj vam veselja prazničnih dni ne uničijo poškodbe,« sporočajo. Največ pirotehničnih izdelkov zasegli policisti PU Maribor Letošnji poziv je še posebej namenjen mladostnikom, kajti petarde niso igrača in njihova nepremišljena raba jih lahko zaznamuje za celo življenje, opozarjajo policisti. Posebej problematična je ravno raba (prepovedanih) petard in doma narejenih pirotehničnih izdelkov ter uporaba pirotehnike, kupljene na črnem trgu. »Ti izdelki lahko povzročijo najtežje nesreče, ki imajo za posledico opekline, raztrganine, izgubo vida, izgubo sluha in celo amputacije rok,« je brez olepševanja povedal Daniel Jug iz Sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi. Da poškodovanega dela telesa po poškodbi ni mogoče vrniti v enako stanje kot Poškode s pirotehničnimi sredstvi 2018/1? Poškodovani deli teles Starost poškodovanih 20.00 20.00% 20.00% 40.00% • 11-20 21-30 • 31-40 41-60 • nad 60 Kdaj je uporaba pirotehnike dovoljena Uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. pred poškodbo, opozarja tudi doktor Simon Herman iz UKC Ljubljana in dodaja: »Pri uporabi pirotehnike je potrebna podobna zbranost in odsotnost psihoaktivnih snovi kot pri vožnji, saj so lahko posledice enako tragične.« Kazni do 1.200 evrov V izogib poškodbam policisti opozarjajo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice Polovica lani poškodovanih na območju Podravja Policijska uprava Kršitve I Poškodbe oseb | Skupaj Mladoletni 2017 I I 2018 I 2017 I 2018 I 2017 I 2018 I Celje 15 14 1 + 1* 1* 1* Koper 11 2 0 0 0 0 Kranj 3 10 0 1 0 1 Ljubljana 15 22 1 + 1* 1 + 1* 0 1* Maribor 11 9 2 + 1* 4 2 + 1* 1 Murska Sobota 4 6 1* 0 0 0 Nova Gorica 2 1 0 0 0 0 Novo mesto 17 2 0 0 0 0 Skupaj 78 66 8 8 3 4 Vir: Policija *Huda telesna poškodba Policisti so lani v času od prvega decembra 2018 do desetega januarja letos ugotovili 66 kršitev, od teh so 35 kršitev storile mladoletne osebe. Največ kršitev so obravnavali policisti policijskih uprav Ljubljana, Celje in Kranj. Poškodbe so nastale predvsem zaradi nepravilnega rokovanja (neupoštevanje navodil proizvajalca) in objestnosti posameznikov. Od tega so se poškodovali štirje mladoletniki (dva poškodovanca sta bila mlajša od 13 let). Pri lahkih telesnih poškodbah so bile najpogostejše poškodbe glave, obraza in rok. Posledica pri hudih telesnih poškodbah pa je bila zlom prstov, amputacija prstov, amputacija dlani in poškodba notranjih organov. Nastale poškodbe je povzročila uporaba petarde, rakete, rimske sveče in doma narejen pirotehnični izdelek. Policijska uprava | Skupaj 2017 2018 Celje 1253 503 Koper 161 41 Kranj 0 240 Ljubljana 343 303 Maribor 1560 3583 Murska Sobota 123 125 Nova Gorica 4 188 Novo mesto 2261 1088 Skupaj 5705 6071 Vir: Policija Policisti so lani zasegli 6.071 kosov pirotehničnih izdelkov. Od tega je bilo 1.229 kosov pirotehničnih izdelkov zaseženih na meji, 4.842 pa v notranjosti države. Pri zasegih so najuspešnejši mariborski policisti s 3.583 zaseženimi pirotehničnimi izdelki. Foto: UKC Ljubljana objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov. »Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti!« Ob tem pa spominjajo, da se pokov ne bojijo le ljudje, temveč tudi živali, ki jim december prav zaradi uporabe pirotehnike predstavlja izjemno stresen čas v letu. »Zato uporabo pirotehnike prilagodite tudi njim.« Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Kateri izdelki so dovoljeni in kateri prepovedani Prodaja ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (to so pokajoče žabice, pok vrvica, pokajoče kroglice), je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Prodaja, posest in upora- ba petard različnih oblik in moči je v celoti prepovedana. Prodaja pirotehničnih izdelkov, kot so tortne fontane, čudežne svečke, pasje bombice, pokajoče kroglice, iskrice, prodaja raket, rimskih svečk pa ni dovoljena mlajšim od 14. oz. 16 let. Ob tem policisti vse, ki bodo kupovali in uporabljali pirotehnične izdelke, pozivajo k nakupu le originalnih izdelkov in zgolj pri pooblaščenih trgovcih. »Pri tem bodite pozorni na oznako CE, ki zagotavlja, da proizvod izpolnjuje bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, kot jih določa evropska zakonodaja. Uporabljaj- te jih le v skladu z navodili proizvajalca in tako, da s tem ne ogrožate zdravja in premoženja, pomislite pa tudi na živali in okolje,« so še dodali. Mojca Vtič www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! (ttA Foto: Arhiv %-C? c.^c, o O5- * * " Rojstva: Klavdija Arnuš, Belavšek 36, Zgornji ^ »* Leskovec - deček Aljaž; Živa Rajh, Brunšvik 31a, Rače - deklica Loti; Petra Golob, Prvenci 1b, Markovci - deklica Anja; Barbara Murko -deklica Zala; Damijana Pliberšek - deček Lan; Katja Pavlas - deklica Eva; Ines Kebler - deklica Zala; Martina Potrč - Lan; Anita Majic - deklica; Manuela Ros - deklica Ema; Mojca Bencik - deček Tim Tymon; Martina Bratuša -deček; Nuša Ramšak - deklica Lili; Tina Krajnc - deklica Neža; Tina Arnuš - deček Jan. Poroka - Ptuj: Drago Vidovič in Nelia Mudra- gel, Sedlašek 34. ^ L» Ps o C O Z^J: Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno. -5/4 '-2/6 0/9 -2/7 -2/7 ■1/8 0/7 0/11 0/8 -4/7 -3/7 N W ,1/8 Danes bo pretežno jasno, sredi dneva in popoldne ponekod zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v alpskih dolinah do -5, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem do 13 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 24.12.2019 25.12.2019 26.12.2019 27.12.2019 m* * # -1 -1 -0 -i Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 12 13 9 6 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V A <§ Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO