J. Ev. KRI Pred 85-imi leti rojeni Krek je v 52-ih letih svojega življenja tudi pošteno za¬ služil, da njegov spomin ne umre med Slovenci. Če že ne hvaležnost, ki ni po¬ sebno razvita čednost med nami, vsaj življenjski nagon nam veleva, da ga ne pozabimo. Saj se tudi pri njem še ved¬ no moremo učiti, kako je treba življe¬ nje obrniti, pa četudi ne zapiramo oči pred njego vimi napakami. Krek je bil zelo nadarjen mož. Mno¬ gim malomiselnim ljudem je nadarje¬ nost čarobna beseda, ki razloži vse, zlasti pa pomaga nalagati dolžnosti in delo drugim ter opraščati in opraviče¬ vati lastno lenobo. 'Vendar pa je treba priznati kolikostne in kakovostne razli¬ ke v nadarjenosti. Enako pa ne smemo pozabiti, da nadarjenost ni le dragocen, ampak tudi nevaren, kdaj vsaj nadležen dar. H Krekovi nadarjenosti je spadala tu¬ di njegova skoraj neizčrpna življenjska sila (vitalnost), ki mu je omogočila neutrudno delo. A v njej so imele svoje korenine tudi njegova močna senzitiv¬ nost, njegova čustvenost, ki se je mogla stopnjevati v strastnost in je prinašala neko nestalnost v njegovo delovanje, njegova občutljivost in razburljivost, kakor se mu očitajo. Po naravni nadar¬ jenosti, ki ni odgovoren zanjo, bi bil mogel postati velik svetnik ali zaiti v nasprotno skrajnost. Njegova zasluga pa je tudi, da je znal in hotel narediti iz sebe velikega kulturnega delavca. Druga važna lastnost Krekova je bila zavest nekega poslanstva, zavest, da ima na svetu opraviti neko nalogo. To je pristno človeška zasvet, vendar je ce¬ sto tako šibka, da marsikdo misli, da je svojo življenjsko nalogo izpolnil, ker se je rodil, zrastel in zapustil potomstvo. Pri Kreku ta zavest morda ni bila do¬ volj jasna in določena, kajti bil je pač poklican, da vodi na tem ali onem pod¬ ročju javnega dela, ne pa, da dela na vseh in opravi tudi take opravke, ki bi mogli drugi izvršjiht.i. Delo, trdo in obilno delo je čarobna palica, ki pomaga najti zaklad uspeha. Krek je bil izredno delaven, pravi ga¬ rač. Garanje samo po sebi ni zlo, celo nujna potreba; velike storitve so plod neutrudnega dela. Zlo postane garanje, kadar kvari zdravje ali hromi duha. Če Slovenec greši z garanjem, običajno to stori, ker mu žrtvuje duha. Lakomnost, lakota slave, blaga”, je skoraj edina sila, ki mu more vzbuditi pretirano de¬ lavnost. Najmanj verjetno pa je. da bi se Slovenec pretegnil v delu za skupno dobro. Na tern polju na seje, hočele žeti. Povsod se najdejo izjeme. Krek je ga¬ raj za skupnost. Njega ni gnala lakom¬ nost. Največ dela je opravil zastonj, še svoj denar je pri tem zapravil in razdal. Ni pa dovolj varoval svojega zdravja. Zlasti pa se zdi, da je pogrešil, ko je dopustil, da mu je preobilno podrobno delo hromilo stvariljnost. Kajti razli¬ kovati nam je treba med ustvarjalnim in izvrševalnim delom. Drugega more opraviti kdorkoli; nihče ni premalo spo¬ soben, prevzame naj pač tisto, za kar je sposoben. Opraviti ga more, kadar ho- če, posveti mu lahko 8, 10 ali 16 de¬ lovnih ur, če hoče in če zmore. Čim več življenjske sile ima, več more narediti; slabič se mora seveda omejiti. Toda ustvarjalno delo, ki terja posebno na¬ darjenost, dasi ta ne zadostuje, se ne da naložiti komur koli, niti ga ni mogoče omejiti na 8 ali na 16 ur na dan. V njem je nekaj skrivnostnega. Kadar ob¬ sede človeka, ga sili k delovanju in ga ne zapusti; zasleduje ga na ulici in na sprehodu, celo v postelj gre za njim in mu ne da spati. Vzame mu ves čas in zajame človeka celega. Da ga more o- praviti, se mora posvetiti njemu same¬ mu. Krel pa je svoj čas razdrobil in ustvarjalca vpregel v jarem težaških opravkov. Preveč sil je zapravil z izvr¬ ševalnim delom, zato pa niso mogle do¬ zoreti njegove velike zamisli, zato ni mogel dognati svojih načrtov, zato so o- stale mnoge šibke točke v vsej njegovi EK IN MI delavnosti. Njegovo delovanje “na drobno” se nam ni izplačalo. A to nikakor ni bila samo njegova krivda. K temu ga je tiral slovenski iz¬ virni greh, neka lenobnost slovenske množice, ki pusti da se izgara do izčrpa¬ nosti, kdor se zaveda potrebe, da se kaj naredi; s svojo brezbrižnostjo ga sili, da opravi sam vse, tudi najbolj te¬ žaško delo, sama pa stoji ob strani in ga še priganja ter kritizira, če mu ne uspe vse, kakor bi ona hotela. Krek bi mogel biti odličen arhitekt pri graditvi naše kulture, pa je moral sam mešati malto in polagati opeko pri zgradbah, ki jih je postavljal. Mogel bi postati od¬ ličen znanstvenik, -morda pesnik, vzgo¬ jitelj, časnikar ali še kaj, pa je trosil svoje življenjsko silo v opravkih, ki bi jih mogel izvršiti kdorkoli, ko bi si le malo podvihal rokave. Ali je zares bilo potrebno, da je po¬ leg svojega velikega dela, kjer ga men¬ da res ni bilo mogoče nadomestiti, imel kakih 3000 govorov in predavanj in na¬ pisal dvakrat toliko časniških člankov, ali da je v enem samem društvu v de¬ setih letih 36 krat predaval, da je v e- hem samem volilnem boju govoril na več ko 60 shodih? V tej luči moramo gledati tudi njego¬ ve napake. Nekatere, kakor je bile že j omenjeno, izvirajo iz iste njegove nara- i Ve, ki mu je omogočila, da je opravil ogromno delo, ki še ni precenjeno. V j njih se je pokazala druga stran velike nadarjenosti; veliki duhovi se morajo j tudi boriti z velikimi težavami in izkuš- njavami. In je krivična sodba malih ! duš, ki mislijo, da so krepostne, ker mnogih izgredov niso zmožne. Drugi vir Krekovih napak pa je nje¬ govo delo. Pri gradnji hiše lahko zagre¬ ši kako napako le tisti, ki jo zida, ne tisti, ki ob strani stoji in le 'nerga. Tu¬ di more pasti in dobiti kako buško, kdor se je povzpel na odre. Toliko laže se PISMO Dragi g. urednik! Ne mislim vam napisati kake razpra¬ ve o volitvah, ki so bile 7. nov. v Z. D., ampak samo pismo. Nekaj opazk naj napišem, ki morda dajo malo več pogle¬ da v ameriško politično življenje. Go¬ tovo so bile te volitve značilne in za a- meriško javno življenje pomembne, vendar ne bodo prinesle kakih večjih odločitev niti v domači politiki. Mi, ki smo najbolj zainteresirani na ameriški zunanji politiki, moremo reči, da tudi V tej ne bo globokih sprememb, zakaj Z. D. ne morejo več nazaj iz boja, ki ga jim je vsilil svetovni komunizem, pa naj je na vrhu ena ali druga stranka. Kljub temu upam, da bo ena ali druga stvar iz dvoboja dveh velikih strank va¬ še bralce zanimala. Z. D. imajo volitve vsako leto prvi to¬ rek v novembru. Če ne volijo predsed¬ nika, senatorjev ali poslancev, pa volijo kake sodnike in druge javne funkcijo- narje. Vsako četrto leto so na vrsti vo¬ litve predsednika. To so najpomembnej¬ še volitve. Takrat je tudi udeležba vo- lilcev največa. Tako je. leta 1948 volilo 48.833.680 volitcev. Rekordno predsedniš¬ ko leto je bilo 1940, ko je volilo 49.820.312 volilcev. Vsako drugo leto vo¬ lijo Amerikanci vse poslance in tretji¬ no senatorjev. Tako leto je bilo letos. Volilo je letos 41 milijonov. Prejšnja naj¬ višja udeležba za tako leto je bila 1. 1938 z nekaj nad 37 milijoni. Leta brez splo¬ šnih volitev poslancev pokažejo seveda še manjšo udeležbo. Največ voli malo nad 60% upravičencev. Hitlerja in Ti¬ ta Amerikanci z udeležbo še ne bodo tako hitro dosegli. Nekaj posebnega so v Z. D. primar¬ ne volitve, to jevolitve , kjer demokrat- je in republikanci določijo svoje ofi- cielne strankine kandidate za poslance in senatorje. Tako so včasih v okraju trije republikanski ali štirje demokrat¬ ski velemožje, ki bi radi postali poslan¬ ci. Ti priglase svojo kandidaturo. Zač- mu kaj pripeti, če mora istočasno mi¬ sliti na milijon stvari. Zato napak ne smeno le šteti; tehtati in primerjati jih jo treba s storitvam in uspehi. Pa ne le pri drugih, marveč tudi pri sebi; to hajprvo! Kr Slovenci velikih mož ne cenimo. Še skoraj zamerimo jim, da se drznejo bi¬ ti večji od nas. Hočemo, da bi z nami ostali pritlikavi tudi oni. Prav zato s posebnim užitkom iščemo na njih na¬ pak in si jih tudi izmislimo, če jih ne odkrijemo zadosti. Ali se v tem izraža le “die beruhmte kranjska fovšija”, ka¬ kor je to našo “čednost” nazval Dež¬ man? Ali pa morda hočemo zmanjšati ugled velmož, da si utešimo vest, ki nam kdaj pa kdaj morda le pravi, da bi tu¬ di mi mogli in morali kaj storiti? če je tako, bi bilo treba večkrat spregovo¬ riti o delu naših kulturnih delavcev, morda pa le še ni vse izgubljeno med nami. Naj tudi Krekov spomin budi naše vesti! Saj je on bil eden od najvidnej¬ ših naših vodnikov v dobi, ko se je pri nas mnogo delalo in storilo, čeprav v tem ali onem tudi pogrešilo. To je bila doba, ko se je v našem ljudstvu, mnogo prav po zaslugi Krekove besede, govor¬ jene in pisane, vzbudila silna volja po gospodarskem in kulturnem dvigu. V tej dobi se je menda v vsej naši zgodo¬ vini največ storilo za ostvaritev tega, kar bi mogli imenovati ljudska kultura, s katero se tudi mi mnogo bolj ponaša¬ mo, kakor pa smo prežeti od nje. Naj bi Krekov duh ponovno vzbudil v naših težaških dušah tako voljo do dviga, na¬ predka in izpopolnitve, da se ne bomo tako krčevito bali dela in napora, da bo¬ mo postali zopet zmožni postavljati si in dosegati višje življenjske in kultur¬ ne ideale, kakor pa je postati pisar! A- li pa, če že tega sami nismo zmožni, da bomo vsaj veseli tistih med nami, ki mo¬ rejo pokazati več življenjske sile in podjetnosti ter kulturne volje! Vinko Brumen IZ USA j ne se agitacija med volivci, naj jih iz- j berejo za uradne strankine kandidate. Ta izbera se izvrši pri posebnih volit¬ vah, ki jih imenujejo primarna volitve. Na določen dan, ki je različen v različ¬ nih državah, republikanci izbero na po¬ sebnih volitvah svojega kandidata in demokratje svojega. Kdor zmaga, je o- ficielni kandidat stranke za prvi torek v novembru. Poleg teh kandidatov strank more seveda kdo kandidirati tu- ch na svojo roko, pa navadno z bolj majhnim upanjem. Kdo se ne spominja iz starega kraja težav z zbori zaupni¬ kov in postavljanjem kandidatov. Ame¬ riški sistem obide mnoge teh težav; vseh seveda tudi ne odpravi. V Z. D. torej vsakdo lahko kandidira, ki izpolni gotove pogoje, vendar je v Ameriki globoko ukoreninjena tradici¬ ja dvostrankarskega sistema. Na eni strani republikanci, na drugi demokra¬ tje. Zelo bi se motil, kdor bi pri enih ali drugih preveč povdarjal kaka načela; zlasti ni iskati svetovno-nazornih načel. Ko vsako četrto leto stranki postavita vsaka svojega predsedniškega kandida- | ta, proglasita tudi svoj program dela- platform .Ta je navadno tak, da naj bi vabil volice. V mnogih točkah se vča¬ sih programa obeh strank komaj kaj lo¬ čita. V obeh strankah najdete skrajne levičarje in desničarje. Prve imenujejo liberalne, druge konservativne. Vselej pa se je treba vprašati, kaj kdo pod to be¬ sedo razume. — Na jugu Z. D. so sko- ro sami demokratje, toda ti se upirajo navadno vsaki naprednejši misli. Ima¬ te pa med demokrati tudi poslance in se¬ natorje, ki so se pred leti navduševali za vse, kar je komunistična propagan¬ da diktirala. Pa so med republikanci tudi ljudje, ki bi bili radi zelo, recimo, liberalni. Južne države drži na demo¬ kratski strani stara tradicija odpora proti severu. V krvavi in včasih prav kruti civilni vojni so bile južne drža¬ ve pred 86 leti poražene od severnih čet. NO EVO ANIVERSARIO DE LA SECRETARIA DE IRABAJ0 Imponentes contomos alcanzo la concentracičn de los trabajadores para festejar el aniversario de la Secretaria de Trabajo el 27 de Noviem- bre 1950. Una vez mas todos los trabajadores han expresado al presi- dente de la Nacion yasu esposa senora Eva Peron su mas amplia soli- daridad por la obra social que realizaron. El pueblo reunido alrededor de su Lider exteriorizo su alegria al ver colmadas en el septimo aniver¬ sario de la creacion de esta časa de los trabajadores sus mas caros an- helos y esperanzas. En su discurso el presidente de la Nacion, general Juan D. Peron evcco la obra cumplida durante estos siete anos, para consolidar la re- volucion justicialista que ha transformado la Argentina en una nacidn justa, libre y soberana. La esposa del primer mandatario, senora Eva Peron exalto tasnbien la labor cumplida. Su discurso fue precuentemente interrumpido por los calidos aplausos y exclamaciones de la concurrencia. El ministro de Trabajo y Prevision senor Freire presento un cuadro amplio del bienestar y felicidad del pueblo argentino ante la labor cum¬ plida por el gobierno del General Peron. La gran efemerides fue ocasion para adhesion undnime del pueblo argentino quien celebro el dia con un paro general de todos los gre- mios. OBLETNICA MINISTRSTVA ZA DELO IN SOCIALNO PRESKRBO Z velimi manifestacijami je argentinski narod proslavil dne 27. no¬ vembra 1950 sedmo obletnico obstoja Ministrstva za delo in socialno preskrbo. Znova so delavci, zbrani okoli prezidenta generala Juana D. Perona in njegove soproge ge. Eve Peron, izrazili solidarnost njunemu delu. Z veseljem so dali duška svojim nazorom, da so ureničeni cilji in želje delavstva. V svojem govoru je prezident general Peron orisal obširno delo, ki ga je opravilo ministrstvo v sedmih letih, ko je utrjevalo revolucijo justi- cializma, ki je spremenil argentinski narod in argentinsko državo v pra¬ vično, svobodno in suvereno celoto. Soproga prezidenta ga. Eva Peron je tudi podčrtala opravljeno de¬ lo. Njen govor so vsi navzoči pogosto prekinili z navdušenim odobrava¬ njem in ploskanjem. Minister za delo g. Freire je podal obsežno sliko o blagostanju in sreči argentinskega naroda, kar je oboje bilo doseženo pod vlado gene¬ rala Perona. & Ta veliki dan je bil prilika, da je argentinski narod pokazal, kako se pridružuje v celoti tej proslavi in so vse delavske organizacije in vsi sta¬ novi proglasili za čas proslave splošno stavko. OFENZIVA KIT. KOMUNISTOV NA KOREJI Na Koreji se je v začetku preteklega tedna položaj ustalil ter je skoro na vsem bojišču zavladal mir. Amerikan¬ ci so se pripravljali pa “zadnjo” ofenzi¬ vo, medtem ko so izvidniška letala u- gotovila, da so se kitajski oddelki pri¬ čeli umikati v Mandžurijo. Vojaški strokovnjaki tem umikom niso pripiso¬ vali v začetku prevelikega pomena, ker so jih smatrali za redne vojaške pre- grupacije. Umik se je nadaljeval v več¬ jem stilu, tako da je moskovski radio objavil, da “se Kitajci umikajo samo začasno, ker bodo z novimi silami po¬ tem vrgli v morje ameriške imperiali¬ ste in vojne hujskače.” MacArthur je v ponedeljek priletel iz Tokija na bojišče, kjer je osebno dal znak na začetek ofenzive, “s katero bo¬ mo končali korejsko vojno ter bodo a- meriški vojaki za božič že doma, če bodo očistili vse področje do mandžur- ske meje.” Ofenziva se je pričela. s se¬ dmimi divizijami in s hudimi napadi a- meriškega letalstva. V prvih zaletih po globokem snegu in v mrazu do 20 sto¬ pinj pod ničlo, so Amerikanci in južni Korejci zavzeli velike predele sovraž¬ nikovega zaledja proti reki' Yalu. Naj- hušji pritisk so izvajali na jugozahod¬ nem delu proti Sinjuiu in Antungu, ki sta bila močno bombardirana ter proti severu naravnost na sibirsko mejo, ka¬ teri so se približali na 79 km. Ofenziva je dobro napredovala do torka zvečer, ko so borbo posegli številni rdeči ki¬ tajski oddelki *ter na nakaterih ihestih prisili Amerikance in Korejce na umik do 32 km. Na ameriški strani se bori ok. 110.000 mož, na komunistični pa prav toliko. Prihajajo pa z mandžurske strani nove rdeče divizije ter je Mac Arthur vrgel v borbo že nekatere rezer¬ ve. Vzrok za MacArthurjevo ofenzivo je po mnenju opazovalcev ta, da hoče u- gctoviti, v kakšnem obsegu se namera¬ vajo Kitajci ali Sovjeti vmešati v ko¬ rejski konflikt in izsiliti hitro odloči¬ tev, tako ali tako. MacArthur hoče tu¬ di doseči odločitev zaradi nezaupanja v razprave v ZN v New Yorku. Amerikanci so dosedaj ujeli že nad 200 rdečih Kitajcev. Pred dnevi so Ki¬ tajci izpustili iz ujetništva 27 ameriš¬ kih vojakov z naročilom, naj svojemu poveljstvu povedo, “da se Kitajci noče¬ jo boriti proti USA prostovoljno”. O- pazovalci smatrajo to kitajsko potezo kot propagandno. Tega še niso pozabili. Abraham Lin¬ coln se je boril kot predsednik proti njim in ta Lincoln se smatra za neka¬ kega očeta republikanske stranke. Te stare rane še niso pozabljene in so u- stvarile svojevrstno tradicijo. Tudi re¬ publikanci imajo svoje tradicije. Mar¬ sikje med farmarji na Srednjem Zapa- du drži republikansko pripadništvo od rodu do rodu. Kljub vsem tradicijam pa vendar včasih odločajo pri volitvah čisto dru¬ gi razlogi, ki imajo s strankarskim pri- padništvom malo opraviti. Tako je v državi Wisconsin 10 poslancev za kon¬ gres. En sam je demokrat. In zakaj? Ker je Poljak in kandidira kot demokrat V okraju, kjer absolutno odločajo Polja¬ ki. Poljaki ga volijo kot Poljaka, ne kot demokrata. V newyorški državi je kan¬ didiral za senatorja znani liberalni Jud Lehman ; ki je bil svoječasno predsed¬ nik UNRRA-e, ki je toliko storila za ko¬ muniste v deželah za železnim zasto¬ rom. Zagotovljene ima vse judovske glasove. Ker se drugi cepijo, dosledno vselej zmaga. Vsi vedo zakaj, nihče pa tega ne zapiše, da ga ne bi kdo progla¬ sil za antisemita. Zanimivo so se raz¬ vile letos tudi volitve za newyorškega župana. Kandidirali so trije v Italiji ro¬ jeni Italijani. Eden na uradni republi¬ kanski listi, eden na uradni demokrat¬ ski, eden pa kot neodvisen upornik pro¬ ti demokratski stranki. In ta je zma¬ gal. Vse stranke so mogle malo vpliva¬ ti na volilce proti njemu. Vzrok je bil sledeči: Impellittie je bil po odstopu prejšnjega župana O’ Dwyerja par me¬ secev kot njegov namestnik dejanski žu¬ pan. V tej dobi je bila odkrita velika korupcija med newyorško policijo. Im- pellittieri je to dobro porabil in stal (Nadaljevanje na 2. str.) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Pismo iz US A (Nadaljevanje s 1. str.) pred volivci kot junak, ki čisti Avgijev hlev. Oficielna demokratska stranka, h kateri je pripadal, ga ni hotela kandi¬ dirati, pa je udaril na svojo roko ter zmagal. Kako strankam uidejo vajeti iz rok, je značilen zgled država Ohio. Tam je kandidiral eden vodilnih republikan¬ cev Taft za senatorja. Od Trumana do¬ li je v demokratski stranki vse delalo, da bi ga vrgli. Toda zmagal je z ogrom¬ no večino. Čeprav so voditelji delavskih unij potrošili čez milijon dolarjev za njegov poraz, so ga delavci na kljub de¬ mokratski Stranki in svojim unijam vse¬ eno volili. Prav v isti državi je kandi¬ diral na demokratski listi za governe- rja slovenski rojak Lausche. Tudi ta je v isti državi zmagal z lepo večino. Do¬ kaz, da so mnogi volilci istočasno vo¬ lili republikanskega senatorja in demo¬ kratskega governerja. Torej za dve stranki. Ne po strankarski pripadnosti, ampak po osebnostih. Ko člankar v “N. Y. Times” na večer pred volitvami razmišlja o dvostran¬ karskem sistemu, pravi, da ima volec sicer malo izbirati. Navadno samo med dvema kandidatoma, ki ju malo pozna. Vendar pa more dati občutiti svoj glas. Domišljavca more odstraniti, nesposob¬ neža zavreči in podkupljivega pognati iz javnega življenja. Vsaj en dan je volivec gospodar, čeprav demokracija ni nikaka popolnost, vendar je vse kaj drug - ega kot diktature. Te novembrske volitve so imele eno posebnost. Vsi listi se strinjajo v tem, da so bile to najbolj umazane volitve, kar jih sedanji rod v Ameriki pomni. Obrekovanje, sumničenje in zmerjanje je prišlo do viška. Že omenjeni N. Y. Times pravi: “Politična kampanja 1. 1950 je gotovo ena najbolj umazanih v zadnjih letih. ” Potem nadaljuje: “Ta¬ ko do konca gre uničevanje osebnosti v nekaterih slučajih, da bodo mnogi, ki pridejo v javni urad, izgubili zaupanje volivcev. Najbolj resna posledica tega bo, če se to nadaljuje, da bo vedno težje dobiti spodobne može, ki bi se po¬ tegovali za javne urade.” — Tudi vzrok, da je borba postala tako umazana in o- sebna, časopisi odkrivajo. Leta 1948 je večina Amerike mislila, da bo Truman padel. Republikanci so bili tako prepri¬ čani o svoji zmagi, da so njih vodil¬ ni kandidat je govorili bolj o bodočem delu in so se izogibali osebnih napadov. I Truman pa je napadel na vse strani kot j besen in je — zmagal. Republikanci sc po svojem porazu zlasti svojemu pred¬ sedniškemu kandidatu Dewey očitali, da se je boril z rokavicami in bil zato tepen. Tepeni republikanci so sklenili, da morajo porabiti demokratsko takti¬ ko, ako hočejo zmagati. In tako so letos oboji zmerjali, kakor se le da na angleš¬ kem jeziku. Znani žurnalist -Tames Re- ston je teden dni pred volitvami zbral nekaj cvetk iz te borbe. Tako navaja, kako so demokratje naperili najhujše kanone proti Taftu. V brošuri, kjer ga najprej smešijo in blatijo, dopovedujejo demokratje delavcem na primer, da je Taft glasoval proti predlogu za najmanj¬ šo urno mezdo 65 centov. Reston pravi, da je to res. Toda Taft je glasoval pro¬ ti temu predlogu, ker je glasoval za drugega boljšega, da je namreč naj¬ manjša mezda 75 centov, kar je tudi ob¬ veljalo. Toda to so demokratski napa¬ dalci izpustili. Prav tako so Taftu pod¬ taknili izrek njegovega očeta pred 50 leti. Morda je Taft zmagal s tako veči¬ no, ker se je borba proti njemu zdela Volivcem le preneumna. Na drugi stra¬ ni pa so hoteli republikanci napraviti vse demokrate vsaj za na pol komuni¬ ste in so izrabili vsako besedo, ki jo je kdaj kdo izustil v letih, ko je cvetelo vojno in povojno prijateljstvo z Rusijo. Kdo je zmagal? Demokratje so ob¬ držali večino v senatu in v poslanski zbornici, toda utrpeli so obenem težke poraze. V senatu so izgubili pet mest, ki so jih zasedli republikanci. Razme¬ rje je sedaj 49:47. (Vsaka država ima namreč dva senatorja.) V poslanski zbornici so izgubili demokratje 27 sede¬ žev. Razmerje je sedaj 236 proti 199. Najbolj občutijo demokratje svoj poraz, ker so izgubili voditelja senatske veči¬ ne Scott Lucas-a iz Illinoisa in senator¬ ja Millard Tydings-a iz Marylanda. Zadnji je padel, ker je bil predsednik odbora za preiskavo proti komunizmu v raznih državnih uradih in je kot tak ščitil razne komunistom prijazne oseb¬ nosti. To mu je odneslo senatorsko čast. Po številu glasov so dobili repub¬ likanci približno 22300000 glasov in de¬ mokratje 18700000. Pa te številke niso odločilne. V mnogih južnih državah, kjer so demokratje absolutni gospodarji, IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta ANGLIJA — Diplomatski krogi v Londonu so izrazili mnenje, da bodo vse države Atlantskega pakta pričele z go¬ spodarsko blokado sovj. zone Nemčije, ako bi Sovjeti ponovno uvedli blokado nad Berlinom. Attlee je v parlamentu objavil, da bo v kratkem sklicana tajna seja pred¬ sednikov vlad vseh držav britanskega imperija, na kateri bodo obravnavali pe¬ reče probleme; Churchill je to idejo top¬ lo pozdravil. Vlada je sklenila, da bo odslej orožje dobavljala samo državam, članicam At¬ lantskega pakta; tako bi Egipt izpadel. John Rogge, ameriški udeleženec mi¬ rovnega kongresa v Moskvi, je izjavil, da je prišel do spoznanja, da ZSSR ni¬ kakor ne želi miru. Rogge je tudi odsto¬ pil kot podpredsednik mirovnih kongrei sov. Vlada je poslala vladi rdeče Kitajske pomirjevalno noto, v kateri ji sporoča svoje prepričanje, da čete UNO, ki ope¬ rirajo na mejah Mandžurije, nikakor ne ogrožajo kitajske samostojnosti. ATLANTSKI PAKT — Ministrski se¬ stanek državnikov Ati. zveze je prestav¬ ljen na mesec januar, ker namestniki zun. min. niso mogli do časa izdelati za¬ htevanih predlogov in delovnega progra¬ ma. EVROPSKA ZVEZA — Zastopniki nemške soc. stranke so se izrekli proti združitvi jeklarske in premogovne in- industrije (v smislu Schumannovega na¬ črta) ter postavitvi enotne evropske ar¬ made z nemško soudeležbo, dokler ne bo Nemčija popolnoma izenačena z drugimi zavezniki. Zastopnik Adenauerjeve stranke je na posvetovanju izjavil, naj bi bil nemški doprinos evropski skupnosti istoveten s federalizacijo Evrope in to brez Anglije ali pa z njo. — Na istem zasedanju je zastopnik Turčije dejal, da bo treba mi¬ sliti na to, kako sčasoma vključiti v obrambi Evrope tudi “junaške vojake” Španije in Jugoslavije. Delovni odbor Evrop. skupščine je sprejel z 18 glasovi (1 proti ter 2 praz¬ na) predlog o postavitvi skupne armade, kakor je to bilo predvideno v sklepu držav članic Ati. pakta — skupna arma¬ da evropskega zahoda ter USA in Ka¬ nade; isti odbor je Uidi mnenja, da sle¬ herna vključitev zah. Nemčije zahteva tudi nemško udeležbo. FRANCIJA — Pričel se je proces pro¬ ti urednikom lista “Lettres Fran?aises”, ki so pisatelja Davida Rousset-ja obdol¬ žile, češ da niso resnični podatki, ki jih V svoji knjigi navaja o koncentracijskih taboriščih v ZSSR. Isti list je že vodil pravdo proti Kravčenku ter jo izgubil. NEMČIJA — Nemška vlada se je pri¬ tožila zaradi postavitve kvote izvozu premoga iz Porurja v prvih treh mese¬ cih 1951 (63 milijonov ton), češ da je bi¬ la postavljena brez nemškega pristan¬ ka. Vlada je izjavila svojo pripravljenost, poravnati vse dolgove, ki jih je nacistič¬ na vlada naredila v času pred vojno. Zah. berlinske oblasti izdale nalog, po katerem ni dovoljeno vrniti sovj. | oblastem nobenega Nemca, pa naj se ^ sovj. obtožba glasi kakor koli. Pri deželnih volitvah na Bavarskem je j Adenauerjeva stranka dobila 64 manda- ' tov, socialisti 63, kmečka stranka 39, ; begunska stranka 26 in druge stranke skupno 12. Razliko enega mandata šte¬ jejo kot najboljši dokaz za nemško od¬ klanjanje ponovne oborožitve, ki jo za¬ govarja Adenauer, socialisti pa odkla¬ njajo. V ZN so preložili razpravo o kitaj¬ skih obtožbah proti sovjetskemu prodi¬ ranju po Aziji iz političnega odbora v Malo skupščino. Čangkajškov delegat je opozoril svet na dejstvo, da ZSSR e- dina želi vojno ter to dokazujejo vsa njena vojaška in politična dejanja. Go¬ vorili so tudi drugi delegati, ki su podprli kitajskega in zahtevali, da “NZ že enkrat razčistijo s krepko roko to vprašanje in naj ne zapirajo oči pred dejstvi. Če tega ne storimo, potem je bolje, da ZN razpustimo.” V New York so tudi prispeli rdeči j kitajski delegati na razpravo o Formo- zi in Koreji ter so po nekaterih poroči- j lih postavili pogoj za prenehanje po- j moči rdečim Korejcem: umik ameriške sedme flote s Formoze in priznanje rdeče Kitajske. Amerikanci so v zvezi s tem opozorili Angleže, naj se ne spu¬ ščajo predaleč v pogajanja s Kitajci,, ker itak oni zapirajo vrata za mirno rešitev položaja na Daljnem vzhodu. Številne ameriške vojaške in politič¬ ne osobnosti so se pričele močno zavze¬ mati za uporabo atomske bombe proti Kitajski. Ameriški delegat v ZN Au¬ stin je tudi pozval Kitajsko, naj se izja¬ vi za mir ali za vojno. Ameriški škof Michael J. Ready je po prihodu iz Rima v New York izjavil, da j “so v Titovi Jugoslaviji umorili 378 du¬ hovnikov in zaprli še drugih 400. Ni¬ sem proti pomoči jugoslovanskim naro¬ dom, pač pa proti pomoči rdečemu Ti¬ tovemu režimu. Titov režim ni demo¬ kratski. Razpustil je vse cerkvene redo¬ ve v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter izvaja vedno hujši pritisk nad jugoslo¬ vanskimi narodi.” r £a železna zavesa TITOVA JUGOSLAVIJA — Amer. vlada je pripravljena poslati FLRJ po¬ sebno živilsko pomoč v višini 50 mil. do¬ larjev, ki naj bi bila namenjena pred¬ vsem vojski, v namenu “okrepitve nje¬ ne obrambne moči”. Tito je nekemu novinarju izjavil, da je zasedba FLRJ možna samo preko trupel jug. ljudstva, kajti, če nam bodo ZSRR in kominformovci še bolj ogro¬ žali mir, bomo nakupili vse za obrambo potrebno orožje na zahodu. On osebno pa s kakšno skorajšno invazijo v FLRJ ne računa. FLRJ miličnik, ki je stal na straži pred egipčansko ambasado v Beogradu, je bil ustreljen; storilci so neznani. Z odprtjem železniške proge Beograd- Solun in Bitolj - Solun so prvič po kon¬ čani vojni stekli vlaki med Grčijo in FLRJ. Istočasno so nastopili svoja služ¬ bena mesta zastopniki Grčije v Beogra¬ du ter FLRJ v Atenah. Tiranski radio je objavil, da je FLRJ z zaprtjem alb. ambasade v Beogradu dejansko prekinila stike z Albanijo, kar vse je v duhu “fašistične politike, ki jo beograjski vladi diktirajo njeni zahodni gospodarji, Amerikanci in Britanci”. MADŽARSKA — Sovj. čete so z do¬ voljenjem madž. vlade zasedle važnejše obmejne kraje in področja, kjer so bile doslej madž. čete; slednje so odšle na poseben studijski tečaj v Rusijo. Koledar Svobodne Slovenije NI SAMO ZBORNIK politično zgodo¬ vinskih in spominskih razprav, temveč je tudi najboljši in najtehtnejši Zbornik našega emigrantskega leposlovja. Iz vseh krajev slovenske emigracije so prispevali slovenski leposlovni ustvarjal¬ ci svoje najnovejše ustvaritve tako v pesmi kakor v prozi. V letošnjem KO¬ LEDARJU boste lahko brali lepo pove- stico iz Slovenskih goric, ki jo je spisal “pesnik goric” Stanko Kociper, avtor romana “Goričanec”; Šulinov je po svo¬ je leposlovno psihološko obdela! sreča¬ nje dr. Janeža na poti na Kitajsko na barki s potnico, ki se je po poslovilni večerji vrgla v morje; Andrej je drama¬ tično ob psu pokazal vrnitev našega fanta s Koroškega domov; Tine Debe¬ ljak je po svoje doživel “prvi sneg” v pampi; Mernik je vizionarno nakazal bodočo strahoto vojne ob Štajerskenj “nacistu”; Novak slovo “dveh src” s Koroškega, Janko božični taboriški mo¬ tiv, Va nas popelje med smučarje v Ba- riloche in tam doživi svojo zgodbo, cb kateri se bo marsikdo z vzdihom spom¬ ni do našega najplodnejšega Karla Mau- serja, ki je v plastičnih besedah poka¬ zal baladni smisel “Dvajsetega stole¬ tja”. Kakor pisatelji so se zbrali tudi pes¬ niki iz Argentine, Amerike, Koroškega in Tržaškega ter Anglije, da se pred¬ stavijo v Koledarju in zažive vnovič novo leto z našimi beročimi ljudmi. Tu je Valiant, je Janko, je Kalin s tradi- ; cionalno kolednico, pa še s nesmijo iz i novega Vetrinjskega cikla ; td., je Igor I z značilno pesmijo “Tkalec”, doživlja- 1 jem iz naših fabrik, je Črtimir z ločr.i- | mi miselnimi pesmimi, je Budnik s pes- ! mi j o Svobodi, so Kolarič in Jakopič in Borut in Ljubo in Janežič s slavnostno pesmijo našim “Taborom”, navdihnjeno verjetno ob novem rastočnem pomenu kulturnih taborov v Repentabru; Naše novo življenje in čustvovanje je zajeto v teh pesmicah, naša bol in naš up in nov zamah življenske volje! Tako je KOLEDAR SVOBODNE | SLOVENIJE prav gotovo najtehtnejši nil svojih smuk po naših planinah, itd. ; naš leposlovni zbornik, ogledalo naših itd. Najrazličnejši pisatelji od vseh stra- j kulturnih delavcev v letu 1950. je udeležba pri volitvah zelo majhna. Tam marsikak demokratski poslanec sploh ni imel nasprotnika. Kaj je odločevalo v tem volivnem bo¬ ju. V prvi vrsti pač vprašanja zunanje politike in strah pred svetovnim komu¬ nizmom. Republikanci so našteli demo¬ kratom vse grehe Rooseveltove in Tru¬ manove od Teherana, Jalte in Potsda- dama, kazali so, kako je Trumanova administracija v Aziji naravnost poma¬ gala komunistom, ki so jih vladni krogi opisovali kot agrarne reformatorje, na konja in kako je brez potrebe s tako politiko privedla do korejskih dogodkov. Republikanski agitatorji so radi doda¬ jali, da je Amerika šla v vsako večjo vojno ravno pod demokrati in torej tako so sklepali — po njihovi krivdi. Strah pred komunizmom je velik. Ker je Truman izrekel marsikako ostro be¬ sedo proti tistim, ki so iskali komuni¬ ste v vrstah državnega uradništva, se je sedaj njegovim kandidatom vsaka taka beseda dvakrat otepala. Drugi razlog, da so republikanci spet dvignili glave, je v odgovoru na vprašanje, kako daleč naj država pose¬ ga v gospodarstvo. Trumanova admi¬ nistracija povdarja takoimeno v a n i “Fair Deal”, nekateri to označujejo z “Wellfare State”, pri čemer država jemlje z davki iz žepov državljanov dolarje, da z njimi podpira razne insti¬ tucije." Pri tem raste državni aparat in moč centralne vlade. Šlo je tako daleč, da niti proračun ni bil uravnovešen. Nekateri zagovarjajo to tendenco kot napredno in celo kot socialno pravično. Drugi dokazujejo, da vsak porast držav¬ nega vpliva na gospodarstvo pomeni u- biiati zasebno inicijativo in da more¬ jo drugi organizmi brez težkega in dragega državnega aparata doseči iste cilje. V volivnem boju so nekateri re¬ publikanci demokratom naravnost oči¬ tali, da nezavedno pripravljajo tla so¬ cializmu, ki ga v komunizmu pobijajo. Vse kaže, da volilci v Z. D. žele ohra¬ niti svobodo pred preveliko močjo dr¬ žave. Marsikje je bilo republikansko voliv- no geslo boj birokratizmu in korupciji. Če je kaka stranka tako dolgo na vod¬ stvu države kot so demokratje, se na¬ bere okrog nje mnogo gnilega. Smola za demokrate je bila, da so bile v te¬ ku preiskave proti raznim gangsterskim družbam ravno v tem času in ravno v demokratskih okrajih. Čeprav vodi prei¬ skave demokratski senator Kefauer, vendar je padala slaba luč ravno na demokratske kraje. Kot končni razlog republikanskega u- speha ne smemo pozabiti, da je v ljud¬ stvu želja po spremembah, po svežih ljudeh. Ko pišem o posebnostih ameriških volitev, naj omenjam, da je vpliv časo¬ pisja na volivce mnogo manjši kakor bi človek pričakoval. Zdi se, da ljud¬ je velikih listov ne bero več razen no¬ vice in inserate. Res so veliki magazi¬ ni kakor “Life”, “Time”, “Fortune”. “S. E. Post”, “Newsweek” močno pri¬ tiskali za republikance, vendar dvomim v njih uspeh, ker so leta 1948 delali isto pa brez uspeha. Radio in television bosta tudi način volivnega boja zelo spremenila. Prav tako niso shodi moč¬ no obiskani. Vsak sliši vse doma in tu¬ di vidi. Republikanski kandidat za go¬ vernerja v newyorški državi Dewey je stal zadnjih 18 ur pred volitvami skoro neprestano na television. Zelo so se vrgle letos v demokratsko politiko de¬ lavske unije. Grozile so le, da vržejo vsa¬ kega poslanca, ki jim ni všeč. Omenil sem že, da so samo proti Taftu potrosi¬ li čez milijon dolarjev. Pa vse kaže, da delavske unije pač obvladajo delavce v tovarni in v boju proti delodajalcem, politično pa še malo vplivajo na delav¬ stvo. Zdi se, kakor da delavec vidi v de¬ lavskem unijskem voditelju nekakega bossa kot ga vidi v gospodarju tovar¬ ne. Amerikanec ne ljubi tistih, ki ga bo- sirajo, komandirajo. Mislil sem ob teh volitvah, ali je med Amerikanci kaj več politične zavedno¬ sti, zavesti, da odločujejo s svojim gla¬ som o usodi skupnosti, kakor je je bilo v starem kraju. Nisem je našel mnogo več. Vsi strankarski aparati spravijo na volišče malo več kot 6 ljudi od 10. Ali ni to apatija do javnih zadev? In v kolikih slučajih odločujejo čisto trenot- ARGENTINA Soproga predsednika republike go¬ spa Eva Peron je te dni obdarovala najboljše učence ljudskih šol s poklo¬ nitvijo zastonjskih počitnic v leto¬ viških krajih Argentine. Hkrati jim je čestitala ter želela v svojem ime¬ nu kakor t^di v imenu gospoda prezi- denta republike srečen odmor. Poverilne listine je predložil pred¬ sedniku Republike novi švicarski po¬ slanik dr. Mario Guido Fumasoli. Zvezni minister Nicolini je v sprem¬ stvu tajnika odpotoval v USA, kjer bo obiskal arg. veleposlanika pri washingtonski vladi dr. Remorina, ki je bil pred nekaj dnevi operiran. Ustanovljena je bila Argentinsko- jugoslovanska trgovska zbornica v svrho čim boljših trg. odnošajev med obema državama. čilska tovarna cementa “El Me¬ lon” je prodala arg. tvrdkam spet 30.000 t. Portland cementa. Arg. poslanik v Moskvi Juan Ote- ro, ki prihaja na dopust v Buenos Ai¬ res, je novinarjem izjavil, da so “od¬ nosi med Argentino in ZSSR zelo do¬ bri” in “da je v ZSSR naletel na prav tako ugoden sprejem kot v drugih državah”. Prihaja pa na dopust, da se navžije sonca, kajti v Moskvi ga ni preveč, ker je sedaj zima. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je izdalo posebno odredbo o določitvi počitnic delavcem, ki delajo za katero koli podjetje na svojem do¬ mu. Določila o dopustu se nanašajo na vse poklice. Odločeno je bilo, da bodo na vseh ladjah na progi Buenos Aires - Asun- cion potniki dobivali dvakrat dnevno tiskan časopis (bilten). Te dni je bil v Mar del Plata 9. sestanek hotelirjev Argentine. Nova določila o najemnini. S po¬ sebno ministrsko odredbo so te dni objavili nova določila o višini najem¬ nine za nove in prenovljene hiše, v katere so se najemniki vselili po 1. ja¬ nuarju 1950. Po teh določilih morajo lastniki hiš, novih ali prenovljenih, oddanih v najem po 1. januarju 1950, zaprositi za odobritev višine najemnine pri Stanovanjski zbornici, ki bo višino najemnine določila na 7% čistega dohodka od kapitala vloženega po lastniku (na osnovi predhodne odred¬ be štev. 34.252/49, člen 25). V isti odredbi je nadalje določeno, da se mora gornji predpis izpolniti v teku 60 dni po objavi odredbe, ako je bilo nova odn. prenovljena hiša že od¬ dana v najem, ter z dnem vselitve v primerih še neizgotovljenih hiš. Sta¬ nodajalec in najemnik moreta spora¬ zumno določiti začasno višino najem¬ nine, katero pa je treba z odredbo Stanovanjske zbornice urediti v smis- slu odredbe zbornice tudi za nazaj. Prekrški bodo kaznovani. V novi odredbi ni nikakih določil glede višine najemnine, ako se ta zdi najemniku previsoka, za hiše, najete pred 31. decembrom 1949. Pač pa je dopuščena možnost določitve višje na¬ jemnine v sporazumu med najemni¬ kom in stanodajalcem, ako ima na¬ jemnik v hiši resnično takšne ugod¬ nosti, ki tako visoko najemnino opra¬ vičujejo. Pa tudi te stanovanjske po¬ godbe mora odobriti Stanovanjska zbornica. Državna statistika je izdala perio¬ dično poročilo o gibanju argentinske¬ ga prebivalstva v zadnjih treh letih. Po tem poročilu znaša število prebi¬ valstva v Argentini 17.180.000. Ok. 7 milijonov ljudi je zaposlenih. želežniška stavka, ki je zajela v ponedeljek progo gen. Roča, v dveh dneh pa tudi ostale proge, se je kon¬ čala v četrtek opolnoči, ko so se po ukazu prometnega ministrstva vsi že- ležniški uslužbenci vrnili na delo. Prišlo je do načelnega sporazuma med sindikatom in ministrstvom o povišanju plač. ne koristi brez ozira na kaka načela ali j brez pogleda v bodočnost, j Novemberske volitve so bile gotovo močan udarec proti predsedniku Tru¬ manu. Ker južni demokratje včasih hodijo čisto svoja pota mimo demokrat¬ ske stranke ali celo proti njenemu vod¬ stvu, Truman nikoli ne more vedeti, a- li mu bo kongres sledil ali ne. To je go¬ tovo neprijetna situacija. Toda na dru¬ gi strani je gotovo, da se bo boj s sve¬ tovnim komunizmom nadaljeval, ker se j temu vsiljenemu boju nobena stranka | ne more izogniti. Na tem važnem vpra- j šanju zadnje volitve niso ničesar spre- ! menile. F. R. Buenos Aires, 30. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Olmlce KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951 prinaša izredno tehtna članka o u- | sodi Slovencev pod tržaško državo KOLIKO LJUDI ŽIVI V JUGOSLAVIJI j Srbov, 44.000 drugih Jugoslovanov, po- sedanje stanje Slovencev pod leg tega pa še 76.000 Italijanov, 51.000 avstrijsko Koroško. Napisana sta na Madžarov in nekaj Nemcev. Zanimivo terenu pokazujeta naš problem za-^ je, da ne na Hrvatskem ne v celi Jugo- nimivo, jasno in točno! slaviji Judje ne nastopajo kot narod- j Vsak Slovenec v svetu mora po- nost, ampak so se vključili v druge na- i zna ti n ašo sedanjo najbolj bole- Prinašamo v naslednjem rezultate ljudskega štetja, ki je bilo v Jugoslavi¬ ji dne 15. marca 1948 in čigar uspeh so šele sedaj objavili, poleg tega pa še pri¬ bližno cenitev prebivalstva leta 1950: co rano! Najmanjši prirastek prebvialstva iz¬ kazuje. Hrvatska (1.9%) in Slovenija (2.1%), deželi, kjer je komunizem naj¬ krutejši. Zanimivo bi bilo zvedeti tudi, koliko je število grobov v naši domovini in primerjati to število z normalnim sta¬ njem. Jugoslovanski narodi. Po ljudskem štetju je v marcu 1. 1948 živelo v Jugo¬ slaviji: rodnosti oziroma narodne manjšine. Hrvatje imajo velik del svojegaa naro- | ____ da izven ljudske republike: v bosanski j kriyda m v tem osobjli> pač pa v nemo- republiki jih je 614.000 in v srbski re- : g. 0 gjjj navodilih in zahtevah nadrejenih publiki 170.000. In vendar pravi Tito, da se mu je posrečilo to, kar se ni še nikomur: rešiti v splošno zadovoljnost hrvatsko-srbski spor. j Edvard Kocbek in ljudska prosveta, j stanke pravice in svobode. Slavni ‘kristjan’ Kochek je v nekem raz govoru rekel, da “smo se povsod koli vladajočih, ki iščejo žrtev za opravičilo svojih neuspehov med — rajo in pa v naravnem odporu, ki ga čuti in izvaja ves narod, ki obupno brani zadnje o- Urmli so: celjski odvetnik dr. Jože kor toliko razvili zadnja leta, le v ljud- I Karlovžek, Ivan Rus, pos. in bivši go¬ ski prosveti smo ostali v zagati in v pri- j stilničar na Bledu — oče podpredsedni- mitivnih, večkrat prav vulgarnih obli- kaka Ljudske skupščine sodnika Jožeta kah propagandizma in utilitarizma, da Rusa, odvetnik dr. Mirko Triller v sta- sicer nimamo črkarskega analfabetiz- rosti 70 let, pravni referent Gradis-a ma, zalo pa imamo hujšega, padli smo dr. Fran Spiler - Muys. V Suhadolu pri v posnemanje nižjih civilizacij.” Neki Mengšu je umrl g. Avgust Rode, trgo- Janko Liska se je ob teh ugotovitvah vec in gostilničar. Tu v Argentini za- zelo razburil ter poziva v “Poročeval- i pušča 2 sestri in brata, v Združenih dr- eu” tovariša Kocbeka, naj malo bolj na- j žavah pa p brata, tančno utemelji to svojo hudo obsodbo ,| titovske ljudske prosvete. Doslej še ni- j smo imeli prilike, da bi brali, kaj in ka- j ko Kocbek utemeljuje svojo hudo pa resnično sodbo. Zdi se nam, da tudi ne bomo imeli te priliki. Vse kaže, da je Janko Liska komunist in zato bo Koc¬ bek postal lepo pohleven in priden. PRIHODNJI MESEC BO MINILO 10 LET ODKAR JE UMRL DR. AN¬ TON KOROŠEC. VSI SLOVENSKI NOVONASELJENCI PO VSEM SVETU SE BODO ODDOLŽILI SPOMINU VELIKEGA VODITELJA SLOVENSKE¬ GA NARODA. PRIREDILI BODO SPOMINSKE PROSLAVE IN SE UDELE¬ ŽILI MAŠE ZA POKOJNEGA DR. KOROŠCA. SLOVENCI V BUENOS AI¬ RESU BOMO IMELI V NEDELJO 17. DECEMBRA V VSEH CERKVAH, KJER SE OB NEDELJAH ZBIRAMO K SLOVENSKI MAŠI, ZA DR. KOROŠ¬ CA SV. MAŠO. POPOLDNE PA BO DRUŠTVO SLOVENCEV PRIREDILO SPOMINSKO PROSLAVO V SALEZIJANSKI DVORANI NA BELGRANO. Tatvine paketov iz Amerike. Od lan¬ skega poletja dalje so kom. oblasti ugo¬ tovile nad 50 vlomov v vagone medna¬ rodnega kosovnega prometa; zdaj so odkrili roparsko skupino železničarjev, ki sta jo vodila premikača Anton Čelan in Adolf Kancler, ter izsledili še 7 dru- gjh pajdašev. Tatovi so dejanja že pri¬ znali. Celotno škodo cenijo na 400.000 dinarjev. V fari Trstenik je v prvi polovici te¬ ga meseca umrl č. g. župnik Poljanec, brat ge. soproge ravnatelja Marka Ba¬ juka. Pokojnik je pred smrtjo veliko pretrpel. Trikrat ga je zadela kap, na¬ kar se ga je prijela še pljučnica. Šte¬ vilni pokojnikovi prijatelji in znanci so darovali mnoge vence in cvetje. Pogre¬ ba ki mu je prisostvovalo 12 duhovni¬ kov, se je udeležila vsa fara in še mnogi prijatelji iz raznih karjev Slovenije. Slovenci v Argentini Politik in pisatelj France Bevk je 21. septembra v Ljubljani slavil svojo 60 letnico. Na slovesnosti je bil glavni go¬ vornik France Koblar, ki je slavljencu orisal kot najvidnejšega kulturnega glasnika v zadnjih desetletjih na Pri¬ morskem. V imenu ljudske prosvete je pozdravil jubilanta tov. Kimovec - Žiga. Slavljenec se je na češčenje toplo za¬ hvalil in povedal marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Vsega pa ni pove¬ dal: ni bilo časa za vse pa tudi modro I ne bilo, če bi povedal vse. Zgodba o tatovih in tatičih. V titov- ! skem časopisju -—- ne pozabimo, da je j .tisk v Jugoslaviji svoboden! — beremo j prav v vsaki številki hude kritike na račun oseb, ki se kakor koli pregreše ! proti ljudstvu. Zdaj obžro babico, ki za- ! nemarja svoj posel, zdaj bolničarko, ki ; brezsrčno postopa z bolniki, zdaj napa- cstalo v Jugoslaviji: 55.000. Po vsej verjetnosti le tisti, ki so obljubili in do¬ kazali zvestobo Titu in komunizmu in pa “strokovnjaki”, ki jih Tito rabi za svoj Taj, da pomagajo vleči Titov go¬ spodarski voz iz blata. Prebivalstvo Slovenije je po zadnjem ljudskem štetju bilo tako-le: 1,350.000 Slovencev, 16.100 Hrvatov, 10.600 Ma¬ džarov, 7.000 Srbov, 1.800 Nemcev, 1.460 Lahov. Izven Slovenije je na ju¬ goslovanskem področju živelo 65.000 Slovencev, medtem na Hrvatskem, pred¬ vsem v Zagrebu 39.000 in v Srbiji 21 . 000 . Na ozemlju republike Hrvatske je 1. 1948 živelo 2,975.000 Hrvatov, 544.000 Mnogo je naročnikov našega lista, ki nimajo poravnane naročnine za 1. 1950. Uprava Svobodne Slovenije jih prosi, da takoj store, kar so doslej odlašali, in po¬ ravnajo naročnino že v prvih dneh de¬ cembra. Buenos Aires Pevski zbor “Gallus” bo v nedeljo 3. decembra ob 19 uri priredil velik cerkve¬ ni koncert v cerkvi sv. Antona Padovan- skega, Av. Lincoln 3751, Villa Devoto. Pri koncertu bo s samostojnimi točkami sodeloval naš priznani pianist g. Anton Soler - Biljenski. Na sporedu so dela Gallusa, Gruberja, Schuberta, Tomca, Schvvaba, Mozarta, Gollerja in Haydna ter Rossinija. Vstopnina je 5.— pesov, čisti dobiček je namenjen preureditvi cerkve. Papeška proslava v Ciudadeli. V ne¬ deljo 26 t. m. je farna skupnost v Ciu¬ dadeli priredila papeško proslavo, na ka¬ teri je na povabilo sodeloval tudi SPZ “Gallus”. Zapel je tri cerkvene pesmi in žel za svoj nastop toplo priznanje, tako da je moral eno pesem še navreči. Med : dejo hajduka iz grmovja, ki hoče svojo , občinstvom je bilo opaziti tudi precej nezmožnost na odgovornem mestu ka- slovenskih faranov, j muftlirati s surovostjo, sedaj poženejo iz službe punčko, ki je zakrivila, da se je i v zadrugi pokvarilo 20 kg. čebule itd. j ob drugi obletnici bariloške kolonije I Vedno po pravilu: tatiče je treba obesi- 1 slovenskih novonaseljencev bi hotel na- 1 ti, velike tatove pa izpustiti. Verna sli- I pisati nekaj vrstic o njenem g