Al. Hreščak.: Nov podrobni učni načrt za ljubljanske osnovne šole Dne 3. t. m. je zboroval letni učitdj&ki sreski svet za me&to Ljubljano. Letošnje zborovanje pomenja za razvoj ljubljanskega osnovnega šolstva vsekaikor dogodek zgodoVinske važnosti: učiteljski sreski svet je namreč obravnaval in sprejel nov podrobni učni načrt, ki bo imel svoj1 vpliv, če se ne motimo, tudi daleč prieko mej l.jubljanskega masta. Ljiuibljanski učitel.jski sre&ki svet je imel učni načrt že na vzporedu svojega lanskega zborovanja. Ker pa ]& bil lanski načrt sestavljen v tradicionalni sistemizaciji po učnih predmetih in je tej dosledno predstavljal izrazit tip didaktičnega materializma, ga je učiteljstvo* odklonilo iri naložilo stalni anketi sreskega sveta, da izdela za letošnje zbofovanje nov osnutek podrobnega učnega načrta. Šolski nadzornik Rado Grum je imenoval v to anketo učiteljici Marijo Jegličevo in Angelo Vodetovo ter učitelja Zmaga Breganta in Alojzija Hreščaka. Ta stalni odbor je delal vse letošnje šolsko leto, da je mogel predložiti' letošnjemu učiteljskemu sreskemu svetu nov osnutek podrobnega učnega načrta. Učiteljstvo je r.azpravljalo o njem že na svojih predidočih domačih konferencah. ter ga v splošnem soglasno pozdravilo. Osnovo temu načrtu tvori ministerialni uoni načrt za osnovne šole v kraljevini Jugoslaviji od 15. julija 1933. Načrt je sestavljen za viak razred v dveh ločenih delih: a) kompleksni del, ki vsebuje vso stvarno snov, kon- centracijsko med seboj povezano po načelu življenjskosti, ter b) tehnični del, ki prinaša ves sistem tehničnih spretnosti, potTebnih za usposobitev učencev, da slede labko v vseh izrazih pouku iz stvarne snovi. Tehnični del načrta je sestavljen v minimalni izmeri ter predvideva sistematično razvrščeno tehniko iz računstva, govome in pismene stilistike, slovnice in pravopiisja, čitanja in memoriranja, oblikovanja in risanja, iz petja in telovadbe ter pisanja. Snov iz tehnike ni razdeljena po šolskLh tednih, ker predstavlja taka časovna enota samo nek zunanji in bistvu delovnega pouka čisto tuj kriterij. Kolikor je bilo mogoče, je razvrščena tehnična snov sistematično, kakor to nujno sledi iz logične zgradbe predmeta samega. Da se je tehnioni 'del načrta ločil od kompleksa stvarne snovi, so bili odločilni ti - le razlogi: 1. da se da ves potreben poudairek na obvladanje nekega minimia učne tehnike zai vsak razred posebe, ker so dosedanje izkušnje nove šo'lske prakse pokazale. da se ta del v strnjenem pouku pogostoma omalovažuje in celo ziainem.arja; 2. spoznanje, da učenci ne morejo uspešno sodelovati pri obravnavanju kompleksa, če ne obvladajo za vsak razired določenih tehničnih spretnosti; 3. fcer tvori prav tehnični del pouka eneSa glavnih pogojev za presojevanje, ali je učenec zrel za prestop v višji razred ali me; 4. ker sledi iz vsega navedenega, da obvladanje tehničnih spretnosti ne sme biti odvisno od uspehov aili neuispehov v kompleksnem pouku, akoravno izhajajo pobude iz tega zadnjega za izpopolnjevanje učencev v učnih tehnikah; 5. da se da na ta način šolskim nadzorovalnim organom možnost, da se vsak čas lahko prepričajo, ali je učiteljevo delo resno in trdno zgrajeno, :ali zgolj diletantsko; 6. kompleksni del načrta, ki ne stoji v nujni odvisnosti s tehničnim delom, postaja ta^ko mnogo prožnejši, ker se pri takem načrtu ni treba ozirati na sistem tehnike, kajti vsaka snov nudi zai ta namen brez števila Dobud. Nasprotno: učitelju |e dana možnost, da sestavlja kompleksne metodične enote samo po onih načelih, ki edina zagotavljaj;o dosego obnaizovalnega in vzgojnega smotra vsake metodične enote in vse osnovne šolo sploh in 7. je mogoče pri tako deljenem načrtu vnesti med stvarno snov vsak potreben priložnosten pouk kot sestavni del enote ali pa — po potrebi — kot samostojno metodično enoto. Kompleksni del načrta je razdeljen na 20 metodičnih enot za vse šol&ko Ieto vsakega razreda. Odločilno načelo za sestavljanje metodičnih enot je, da bodi v njih grupirana stvarna snov v takih. življenjskih zajednicah, kakor nam jih kaže resnično življenje in ne po sistematično zgrajenih predmetih. Vse metodične enote so razdeljene raai 3 glavne kategorije: 1. na zemljepisno in kulturno - zgodovinsko kategorijo'; 2. na prirodo in zdravje ter 3. na ddo in gospodarstvo. Ker pa v življenju tudi te kategorije ne nastopajo ločeno, ker si n. pr. ne moremo predstavljati gospodarstvia brez dela in prirodnih sredstev in sil, ter ne brez zemljepisno določenega kraja in brez svojega zgodovinskeiga razvoja, je vnešena v vsako metodično enoto stvarna snov iz vseh treh življenjskih kaitegorij. Če se je kljub temu uvrstila vsaka metodična enota v eno izmed omenjenih kategorij. se je storilo to iz razloga, da se pravilno poudari pTedpisana kategorijia in sicer na ta način, da gre vse stremljenje pri posameznih metodičnih enota.b za. dosego obrazovalnega in vzgojnega smotra z ozirom na kategorijo. kateri pripada. Vsaka kompleksna emota se mora objati po vseb možnih izrazih. t. j. po jezikovnem, oblikovalnem, računskem, glasbenem in gibalnem, tako da se poslužijo učenci vseh svojih izraznih sposobnosti, ko se poglabljajo v življenjske zajednice.