Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Danes prične se zborovanje državnega zbora in v prihodnjem listu poročati imeli bodemo priliko o tem, kar se je godilo pri otvorjenji državnega zbora. — O tem pa, kar bi v obče desnica državnega zbora bržčas znala sprožiti glede šolstva, pa nekako senco prihodnjih korakov kažeta dva, v češkem in v gališkem deželnem zboru oglašena predloga, katera merita nato, da naj se državni šolski zakon pre-naredi v smislu člena XI. državnih temeljnih zakonov rako, da določuje v resnici samo vodila in načela ured-lenja šolstva, vse drugo pa prepušča se deželnim zborom. — Ako bi se dosegel tak državni šolski zakon, potem bi se gotovo tudi izvršilna oblast naučnega mini-^terstva omejila tako, da bi ne smel več brez pritrditve deželnega avtonomnega oblastva razpustiti javne šolske zavode.
Vojni minister grof Bilandt obolel je in so zdravniki pri bolezni vmes segli z operacijo.
Ogerska. V ogerskem državnem zboru obrnil se je poslanec Fenyvessy izmed stranke, katera se imenuje zmerna opozicija pod vodstvom grofa Apony-a v dolgem za mišljenje nekaterih ogerskih političnih krogov značljivim govorom, v katerem naravnost zahteva od rninisterskega predsednika Tis z a, da naj se utika v naše, to stranske zadeve, ker nekateri češki časniki brez prikrivanja delajo na razširjenje avtonomije, po kateri naj bi se sedanji dualizem prevstrojil v trializem. Govornik je konečno trdil do besede: Ako bi danes na mestu Tiszovem sedel grof Andrassv, vložil bi v Avstriji svoj veto zoper vse panslavistično trialistično prizadevanje. —
Na to vprašanje odgovoril je Tisza dne 19. t. m. rekoč: Vprašanje vtikanja v zadeve druge države je zelo kočljivo iu zato se je ne le poslancu, ampak še bolj mi-
nistru v takih zadevah izrekati z veliko previdnostjo. Ako češki listi zagovarjajo trializem, storiti bi mogli prav tisto tudi hrvatski listi, in ako bi se potem hotela avstrijska vlada utikati iz tega povoda v naše zadeve, kaj bi k temu rekel poslanec, ki danes mene vpraša. Jaz kot minister bi takega vtikanja v naše zadeve nikakor ne trpel. — Vse kaj druzega bi bilo, ko bi se kaj tacega hotelo sprejeti v ustavo, kakor je to bilo za čas grofa Andrassy-a. —
To je govorjeno jasno: v pisavo časnikov se Tisza ne misli vtikati, pač pa pri vprašanji premembe naše ustave. — No, morebiti se kmalu ponudi. prilika, da ogerskim državnikom vrnemo prav z njihovimi besedami.
Bolgarska* — Po novejših poročilih odložil je knez Ferdinand in mati njegova potovanje v Fllipopel, in to po poročilih s Sofije zarad tega, ker je treba knezove dvorske železniške vagone nekaj popraviti — bolj verjetno pa je, da zato, ker so nastali v Filipoplu nemiri. Ni še na drobno znano, kako in kaj, pa, ako si res zarad nemirov knez ne upa v Izhodno Rumelijo, videti je, da se je vendar našel drugi „Nabokov," kateri bi bil z večjem vspehom poskusil vstreči gorki želji Ruske, da tam z novega vvede ruski vpliv.
Francoska. — Minister unanjih zadev sprejel je poslanika Laške. Kaže se da je dogodba s Florenca dognana. Laški pretor (sodnik ) Tosini bode premeščen in zapuščina Husseinova vredila se bode v smislu Laško-Tuneske konvencije.
32