J^Haja vsak četrtek 34ns TNlŠTVO IN UPRAVA: tel./fgv run,,?' D'Annunzio 27/E, sellan^ ® ^30824. Pošt. pred. (ca- firafunSfr rTrSt' 431' Poštni teko' Požf post.) Trst, 13978341 n,na plačana v gotovini E D N I K NOVI UST ŠT. Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE 1933 TRST, ČETRTEK 4. AVGUSTA 1994 LET. XLII. Smer je Pokazana na Vensk. P v *ecanje županov vseh občin eh straneh italijansko-slo . - • italijanskem zunanjem H0 *h»tvu je, kot se sicer čud Po,.,. meje je treba oceniti zelo •ned }Vn°' Medtem ho so stiki nar ,*j° *n Slovenijo dosegli tovoavni °^eh osrednjih vlad go-vQ ■ najnižjo raven, so bili pogo-ci « Z ^ne julij3 v Novi Gori-^d'6 Samo prijateljski, temveč ta:' fel° stvarni. Odsotnost pod-jntkavif " 'nistrstv d*!«* (a ne za poznavalca se-ll" rimskih razmer) očitno go^dejno vplivala na potek poje Orov med predstavniki, ki jih na tf0sredn° izvolilo ljudstvo ®heh straneh državne meje. jali uPani so se namreč pogovar-H, .0 zadevah, ki pobliže zani-pj.° vse ljudi ob meji. Njihovi koj so seveda uperjeni v pri-ljUd^0st/ medtem ko nekatere k ,l v sedanji vladi predvsem pt„*ma preteklost, in celo daljna nih e^ost- To je tudi eden glav-da y.Zrokov za velike težave v šeni; J1*1 stikih med obema osredja vladama. C , s0i V°ie P°gledn, ega sveta Slovencev v Ita- (ej1' k°t bi se omenjeno skupno b0c ?^ko imenovalo. Izhodišča 0re . okušala posredovati vsem tipiziranim skupinam Sloven-liobV Italjji, poleg tega pa jih že-pe laviti tudi prek sredstev jav-^b obveščanja, tako da bi z nji-t3n. seznanjeni vsi zainteresi- Su 7’"" Zato izhodišča prilagamo Ssk dopisu. nadalje predlaga, da bi se stavniki vseh zainteresiranih v S^iziranih skupin Slovencev ted'ji zbrali v soboto, 24. sep-je p. 1994, da bi povedali svo-L ^enje o novem skupnem teža „• 0 predlaganih izhodiščih )egovo oblikovanje. Razlogi mi organi v Republiki Sloveniji in na mednarodni ravni. Tako novo predstavniško telo pa mora imeti tudi demokratično legitimacijo, mora biti torej veren izraz slovenske narodnostne skupnosti. Politični, idejni, kulturni pluralizem so naravna danost naše skupnosti, danes pa niso več mogoče formule, kjer velja pravica veta in kjer so predstavniške vloge zgodovinsko in dedno utemeljene, brez ozira na dejansko težo v skupnosti. Jasno pa je, da bi novo telo, ki bi se lahko imenovalo Narodni svet Slovencev v Italiji, ne smelo ukinjati samostojne organiziranosti in pobud posameznih komponent, temveč bi črpalo svojo moč iz lastne demokratične legitimacije in iz širine soglasja, ki bi se v njem oblikovalo po demokratični poti. Struktura Tak »manjšinski parlament«, ki bi potem iz svoje srede izvolil ožji odbor, bi lahko štel 100 članov. Del članov, recimo po 15, bi v svoji sredi določili krovni organizaciji (Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza), ostalih 70 članov pa bi neposredno izvolili. Zajamčena bi bila torej zastopanost tako »civilne« kot »politične« družbe, tako da bi zajeli vse, ki bi radi sodelovali pri izvolitvi novega predstavniškega telesa. Prepustili bi vsakomur svobodo, da sodeluje pri določanju političnega dela ali pa da se zadovolji s tem, da je zastopan preko krovnih organizacij civilne družbe. Sl kij r°^,nska manjšina v Italiji je vse Volitve treb^}enjena, a tudi razpršena. Po-?tjQi 0 ie skupno telo, ki naj omogoči Hiij jftven dialog v manjšini o skup-hjjf Panjsko pomembnih vprašali^' ki naj jo tudi zastopa pred ita-0 državo, v odnosih z najvišji- ^trela udarila ^ Vrhove« Vžb Furlaniji — Julijski krajini je lipo a senzacijo vest, da so bi-^etj nal°8u pristojnega sodnika r»e v[ar|i bivši predsednik dežel-Apr ade Biasutti, bivši poslanec Uj g sb in bivši deželni odbornik Ijev,eriedetto. Osumljeni so izsi-cjje nJa, zlorabe oblasti in korup-i sJe bil prvič izvoljen v dežel-teje et leta 1978 in nekaj let kas-l9$2 lžv°ljen za odbornika. Leta v, 1® Postal predsednik dežel-H ' Potem' ko je bil odstra-s9(jn.dolgoletni dotedanji pred-‘k Comelli. Bistveno je torej, da pride v obeh primerih do izvolitve. Krovni organizaciji se dogovorita za svoj način izvolitve (preko odbornikov v včlanjenih društvih ali drugače), ki naj zagotovi soudeležbo tudi organizacijam, ki mogoče niso včlanjene v krovni zvezi. Za izvedbo neposrednih volitev pa bi v vsaki občini pri pooblaščenih osebah omogočili vpis v seznam volilnih upravičencev. Nadzorstvo nad tem, da se vpisujejo le Slovenci, ki pristajajo na cilje omenjenega telesa s podpisom izjave o temeljnih načelih Narodnega sveta, torej o ohranjanju in razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, in da ne pride do dvojnih vpisov, bo opravljal poseben odbor, ki bo tudi nadziral korektnost izvedbe volitev. Volilni sistem mora zagotoviti izvolitev predstavnikov ne samo iz vsake pokrajine (Trst, Gorica, Videm), temveč tudi iz manjših enot (Kanalska dolina, Laško, Milje, furlanski kraji za izseljence itd.) s primerno razporeditvijo volilnih enot. Kandidature bi lahko predstavile že obstoječe politične komponente ali pa skupine upravičencev. ... I ... . >pr ' n, , . .m..: jv % .. 1904 . fef*' 1M4•..?t i skušamo ponuditi slovenski javrl°. L ne samo manjšinski. Naša forma r je znana in za nekatere diši po sta Za naše organizacijske sposobnos I to največ, kar lahko naredimo, s šamo pa obogatiti naše študijske ve s spremnimi prireditvami, lep za pozno poletje to ni posebno pft?1 no. Res je, da nočemo Drage več obremenjevati, ker hočemo a<* . žencem dati predvsem priložnost, se srečajo, spoznajo, pogovorijo■ di to je Draga. 94 V čem je aktualnost Drage^ in kakšen odziv pričakuješ občinstva? Z 29. Drago smo na pragu ju^ leja in že to dejstvo potrjuje PraV rt. naših izbir. Zanimanje za to Pnr.ecl. tev je doslej ostalo na visoki ravni, lo krepilo se je. Pred nekaj tedni s objavili letošnji program, zdajp° ... pošiljamo bilten. Upamo, da bo u ležba gotovo velika in med £os . /d' gotovo tudi uglednejše osebnosti-enkrat nam nihče ni dokončno oM voril, toda vsi bodo dobrodošli- .j XXIX. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 94 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulice 89 Petek, 2. septembra ob 17. uri: predstavitev letošnje Drage ob 17.30: Dr. Stane Gabrovec KRŠČANSTVO IN FORMACIJA SLOVENSTVA Sobota, 3. septembra ob 16. uri: Mag. Marija Jurič-Pahor in dr. Hektor Jogan PRI-SILA SPOMINA V IDENTITETI KOROŠKIH IN TRŽAŠKIH SLOVENCEV Nedelja, 4. septembra ob 10. uri: Lojze Čežamar V NOVO SPROŠČENOST SLOVENSKEGA KRISTJANA ob 16. uri: Janez Janša POGLED ČEZ SLOVENSTVO Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru. ®reda Susič, članica pripravljalnega odbora za studijske dneve na Opčinah 'Najlepše je pri Dragi mladih to, da se udeleženci spoprijateljijo« (j0 velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah bo-, L do 3. septembra potekali mladinski študijski dnevi Draga mla- Ljub^ ^ 'etos že četrtič prirejata Združenje katoliških študentov iz toŠn' 'Jane in Mladinski odbor Slovenske prosvete iz Trsta. Tema levi 'le8a srečanja bo zelo aktualna. Govor bo namreč o zaposlovanju, °bnem času najresnejšem problemu mladega človeka. Ljubi ra®° mladih organizira letos Združenje katoliških študentov iz ven Jane- Temo so izbrali sporazumno z Mladinskim odborom Sloje n P!osvete' s katerimi si izmenično podajajo breme organizaci-cj^v ^NČnejši spored pa so tokrat izdelali v Ljubljani. Letošnji pre-ben p Prihajajo od vsepovsod; med njimi so visoki državni usluž-1 strokovnjaki za posamezna področja. te: ^da Susič je članica pripravljalnega odbora Drage mladih. Pri te,y .di je sodelovala že od samega začetka pred štirimi leti. V in-na ie povedala nekaj podatkov o predavanjih, ki so na sporedu Ve nj8m srečaniu ter ° sodelovanju z organizacijami mladih iz b> letn' ,Za začetek podala spored 8Uvii L^rage mladih in pred-Ua predavatelje? ^eto^niem srečanju bomo, kot % °' Uravnavali vprašanje zapo-!}rJn]a ‘n sicer iz treh zornih kotov. '^Predavatelj bo v četrtek, 1. sep-%st' wn Psihdcg dr. Janez sp0 eL Li bo govoril o tem, katere li, J nosti bi morali mladi razvija-La h imeli več možnosti za zapo-jov delodajalci dandanes ne gleda-\C,Sam° na znanje, na diplomo, sPosh iemliei° v službo ljudi, ki so %t n^.^eDH v skupini, ki so komu-%t‘Vn‘In S! znaj° prevzeti odgovor-l ‘j Drugo predavanje bo v petek, ekny,^Usta' °b 9- uri- Govorila bosta ?;i.°mist 1 iz Ljubljane Zarjan Fabjan-Sl„v Predsednik Mladinskega sveta %«"je Janez Škulj. Gosta bosta go-pj p ° Politiki zaposlovanja v Evro-br^ Jančič bo analiziral vzroke za kinPoseln°st, Škulj pa bo prisotne knjQ s Projekti za reševanje vpra-§°D !n s tem, kako skuša Evropa od-I }l na ta problem, prj^ e8a dne popoldne se bo ob 14.30 s°delo °Pro^la miza, pri kateri bodo St priložnost, da se spoznajo med sabo. Navadno so prisotni mladi iz Slovenije, Gorice, Koroške in tudi nekateri iz zdomstva. V treh dneh, ki jih preživimo skupaj, se med udeleženci — kot se je zgodilo tudi prejšnja leta — spletejo trajnejše, prijateljske vezi. Zaradi tega je tudi zelo pomembna družabnost. Letos smo za naše goste pripravili ples. En večer bo dalje posvečen srečanju z letošnjim jubilantom, pisateljem Alojzem Rebulo, ki zna govoriti v jeziku, zanimivem tudi za mlade, v soboto, 3. septembra, zjutraj pa se bomo vsi odpravili na »potep« po Trstu. Koliko udeležencev pričakujete letos? Običajno smo imeli na naših študijskih dneh kakih 30 prijavljenih. Naše srečanje pa je odprto vsem. Možno se je torej udeležiti samo enega predavanja ali kakega zabavnega srečanja. Povprečno je prejšnja leta sledilo našemu sporedu okrog 60 pretežno mladih oseb. Letos pričakujemo, da bo udeležencev še več, saj je tema srečanja zelo aktualna in pereča. svetovalka za šolstvo in v avstrijski vladi Renate Kdaj ste navezali stike s sovrstniki iz Slovenije in ali sodelujete z njimi tudi med letom? S sodelovanjem smo začeli pred petimi leti z Medškofijskim odborom za študente. Ko je kasneje nastalo Združenje katoliških študentov, ki je laična organizacija (v prejšnjem režimu Cerkev ni smela imeti laičnih organizacij), smo navezali stike še z njimi. Poleg Drage mladih prirejamo skupno razna druga srečanja, sodelujemo pa tudi s sorodnim združenjem AMOS iz Maribora. Ravnokar si se vrnila iz Ljubljane, kjer si se udeležila mednarodnega mladinskega srečanja. To je bil eden konkretnih rezultatov sodelovanja z organizacijami iz Slovenije. Šlo je za takoimenovani »International week — Slovenia 94«, na katerega so bili vabljeni mladi iz vse Evrope. Letos se ga je udeležil tudi naš sovrstnik iz ZDA. Srečanje sta drugič zaporedoma priredili Zvezi katoliških študentov iz Ljubljane in Maribora. Na sporedu so bila razna predavanja o zgodovini Slovencev, o slovenskem gospodarstvu ter o problemih mladih v novi državi. Mislim, da je bilo to enotedensko srečanje zelo lepa in koristna pobuda. Mladi, med temi jih je bilo veliko iz Italije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Belgije, so tako lahko spoznali Slovenijo, o kateri so prej vedeli malo ali nič. Z avtobusom so jih organizatorji tudi peljali od Maribora, Brezij, Bleda, Bohinja, Kranjske gore do Kobarida, Lipice, slovenske obale, v Škocijanske jame in nato spet v Ljubljano, kjer je potekalo srečanje. (hj) direktor Republiškega zavo-*%l ^V^cvanje Jože Glazer in sve-ec na ministrstvu za delo in so- %iL‘Ul^eve Silvo Narobe, oba iz Slo-k ^' direktorica ljubljanske agencije i-o tej°si°vanje »Leila«Irena Marinčka Predsednik Slovenskega dežel-^P°da rskega združenja iz Trsta li !^e. jjcjančič. Gostje bodo poveda-jfencem' skušajo v treh ,• reŠevati problem zaposlovalo niiQ^^ne nasvete in oporo nudi- \ Na }ragi mladih pa boste 'eU f . " r “ ----- L di nekaj priložnosti za sabnost... je najlepši aspekt Drage Prav ta, da nudi udeležencem Sergij Pahor in Breda Susič. Slika je bila posneta na lanski Dragi Odprtost revije »II territorio« I 1 IL TERRITORIO Rit inla iiuudrim-litih til ./min. virmani »II territorio« je štirimesečnik za zgodovino, kulturo, fotografijo in okolje, ki ga izdaja Kulturni večnamenski javni center za Trži-ško. Prav pred kratkim je v naše uredništvo prispela prva številka nove serije te revije v lepi vezavi, tako, da je bolj podobna knjigi. Na 80 straneh je mogoče najti številne zanimive, večinoma še nikjer objavljene zapise in fotografske posnetke o naši polpretekli zgodovini, predvsem o vojnem obdboju. Omenjeni center, ki izdaja revijo »II territorio«, ustanavlja tudi »Arhiv spomina«, v katerem naj bi našlo mesto najrazličnejše gradivo tako v Tržiškega kot iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine, predvsem iz obmejnih območij, z namenom, da bi ohranili in rešili pozabe številne avtobiografske dokumente, od dnevnikov do pisem pa tudi zvočnih zapisov, fotografij in posnetkov na filmski trak. Sodelavci revije »II territorio« z odgovornim urednikom Francom Iurlarom se zavedajo, da delujejo na večnarodnostnem območju. Zanimivo je torej dejstvo, da je povzetek vsebine revije napisan, poleg v italijanščini seveda, še v slovenščini in nemščini. In ne samo to. Kulturni center iz Tržiča je tudi razpisal nagrado za najboljši prevod proznega in pesniškega dela iz slovenščine v italijanščino. Nagrada, poimenovana po pesniku Srečku Kosovelu, je nastala prav z namenom, da bi začela širiti slovensko kulturo tudi v italijanskem prostoru. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ne glede na državljanstvo ali narodnost, prevode pa je treba posredovati sedežu kulturnega krožka, Ul. XXIV Maggio 8, 34077 Ronke -Ronchi dei Legionari (GO) najkasneje do 31. oktobra letos. Lev Detela O svobodi in pisateljevanju (Po 23. mednarodnem pisateljskem srečanju v Brezah na Koroškem) Maksa Samsa, pesnica izpod Snežnika Dne 12. oktobra 1994 bo poteklo devetdeset let, odkar je ob Veliki vodi na Doljnem Zemnu pri Ilirski Bistrici zagledala luč sveta pesnica Maksa Samsa. Oče Andrej je imel tam mlin in žago. Njena bistrost in želja po znanju sta jo speljali v šole. Osemrazrednico je dovršila v Trnovem, dva letnika učiteljišča v Ljubljani, naslednji dve leti pa na slovenskem učiteljišču v Tolminu, kjer je leta 1923 opravila prvo in zadnjo slovensko maturo; kajti poslej je bilo tudi to slovensko učiteljišče ukinjeno. Leto dni je bila v Tolminu moja sostanovalka in sošolka; v razredu je bila odmaknjena in se med sošolkami ni znašla; zakaj Maksa je bila vihrava, iskriva, zbadljiva, zamerljiva, občutljiva in čudaška, toda nekateri fantje — sošolci smo jo kot tako imeli radi, zato je vsak odmor v razredu preživela ob naši klopi. Razgovori z njo so bili prijetni, včasih pravo doživetje. Bila je že takrat na pobočju Parnasa, vsaka njena misel je na mah postala verz, zbadljivka ali epigram; v dijaškem listu so blestele njene mladostne pesmi in zapisi. Po maturi leta 1923 smo bili nekateri fantje potrjeni v vojake, mene so dodelili k alpincem v Milan. Dekleta, in med njimi tudi Maksa, so poskrbele za »pušelc« — rožmarin, ro-ženkraut in nagelček rdeč in: »Roko v pozdrav, slovo... Vem, da te več ne bo.« Tako nas je življenje razteplo. Maksa je učiteljevala 1923-26 v Harijah, nato je bila odpuščena. Odšla je v Jugoslavijo, tam dve leti poučevala na Jezerskem; od leta 1928 do 1930 pa v Rovtah nad Logatcem. V odmaknjenih zaselkih se je pogrezala v zagrenjenost in osamelost: Štiri gole stene mračno zro na mene v kotu borna postelj boren stol kraj mene. Sama tu ob peči v ogenj zrem žareči v srcu žalost grize... Njena občutljiva nrav in razrahljani živci so jo prisilili, da je službo pustila in se vrnila v svoj rodni idilični Zeman ob Veliki vodi, kjer je živela potem čudaška in odmaknjena od ljudi. Poslej v njenih pesmih ni bilo več vedrega verza — spoznala je, da je življenje — »bleščeča prevara«, postala je trpka in turobna: Ko je Bog ustvaril občutljive, zadrhtele so brsteče njive, završali v joku črni bori, plakale še skale so na gori. Šepetala skrivno zemlja cela: »Nikdar duša mu ne bo vesela. Težko bo življenja breme nosil — pri ljudeh zaman sočutja prosil.« Svoje pesmi in zapise je objavljala v revijah in časopisih: Zenski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš čas, Ljubljanski zvon. Leta 1934 je izšla v Trstu njena samostojna zbir- ka »Nekaj pesmi«. Ob 60-letnici pa je izdala knjižnica v Ilirski Bistrici pesmi z naslovom »Bleščeče prevare«. Maksa je po svoje ljubila življenje in prirodo, iz njenih verzov zveni hrepenenje, vsa je bila zaverovana v lepoto prirode. Na stara leta je hodila skozi življenje sama, spremljale so jo njene lepe pesmi, ki jih je znala vse na pamet. Življenje je ocenila z verzom: »Moj dan je bil en sam brezzvezdni mrak«. Na koncu svoje poti tudi Maksa ni vsega razkrila — ni izrekla zadnje besede: Kar je v duši bol spočela vam je pesem razodela... Vse? — Nikoli! Zadržano z mano v večni grob bo dano. Maksa je prebredla svojo reko za hišo vsak dan, menda tisočkrat v življenju; toda tistega usodnega dne 18. marca 1971 jo je spodneslo, objeli so jo valovi, zasanjala je ob šumenju njene Velike vode in odšla za vedno v onostranstvo. Kot mlado dekle je iskala v pesniških podobah izpolnitve svojih sanj — a je prišla do spoznanja, da »Pevcu vedno sreča laže«: v » Živela sem za pesem pa v culi lahko nesem, kar ona mi je dala! Ko v grobu bom ležala, naj njen spomin ostane, opeva srčne rane. Naj ji bodo te vrstice v spomin ob 90-letnici njenega rojstva. B.M. Tudi Slovencu je v slikoviti gorski vasi visoko nad Dravo pri Beljaku prijetno sanjati o večni želji človeštva, da se osvobodi najrazličnejših spon in prisil. Na nedavnem majskem 23. mednarodnem pisateljskem srečanju se je namreč spet zbralo okrog 60 pisateljev iz trinajstih držav, med drugim tudi Slovenije, da v Brezah (Fresachu) osvetlijo problem svobode in ustvarjanja iz najrazličnejših zornih kotov. Čeprav se je zvršila železna zavesa, ki je dolga povojna desetletja delila svet na dve ideološko si nasprotujoči polovici, je srečanje v zgornje-koroških gorah pokazalo, da nekateri zavirajoči miselni mehanizmi od včeraj delujejo še naprej. Vsekakor so se referenti iz nekdanjih komunističnih dežel ukvarjali povečini s trav-matizacijami iz časa represij, medtem ko so avtorji iz zahodnih držav skušali o svobodi in pisateljevanju razmišljati tudi iz teoretičnega in filozofskega zornega kota. Tako je Avstrijec Christian Loidl v uvodnem predavanju »Osvoboditi besedo« razvil zanimivo »notranjelite-rarno« poetologijo »literarne osvoboditve«. Nakazal je, kako se tudi »uspešna literatura« kmalu po svojem os-vobojevalnem zagonu še znajde v literarnem muzeju, oziroma ječi, v kateri so razstavljeni nekdanji »osvobo-jevalci besede«. Avstrijska pisateljica Jeannie Ebner, nekdanja urednica ugledne literarne revije »Literatur und Kritik«, je poudarila, da se s pisanjem lahko osvobodimo različnih osebnih kompleksov, nikakor pa ne moremo s pomočjo literarnega prizadevanja doseči dejanske politične svobode v družbi. Gisela Corleis iz Nemčije, avtorica dveh romanov, ki sta izšla pri salzburški založbi Residenz, je bila toza- devno bolj konkretna, ko je s p°8 e dom na stanje v lastni državi — z<^rU ženi Nemčiji — menila, da mora1110 tudi v deželah z demokratično zak° nodajo odkrivati pomanjkljivosti krivice za fasadami včasih le navideZ no demokratičnega življenja. Iz skoraj pozabljenega, potoplj^ nega sveta je bil Josif Burg, judovs pisatelj in istočasno prvi predstav Ukrajine na srečanjih v Brezah. OP0^ zoril je na princip svobode, ki bi postkomunistični Ukrajini dopus a kakršnekoli oblike kulturnega de 0 vanja, ko ne bi bilo cenzure ekonon^ je, ki zaradi pomanjkanja denar)a drugih sredstev (na primer paP*r)a'. ogroža vse dejavnike kulturnega živ ljenja. Čeh Milan Tvrdik je op'sa stoletni boj čeških pisateljev in rj\ zumnikov za narodno osvoboditev/ se je končal z nedavno dilemo 1°^ ve s Slovaki, ker so se v skupni drza vi čutili preveč zapostavljene. D1 ški Srb Jurij Koch (iz Nemčije) se) v referatu »Knjige v kokošnjaku«za vzel za zaščito srbske vasi Lakoma tamkajšnjega okolja, ki ga ogr°*®^ rudniki rjavega premoga. Poljak nest Dyczek je opisoval oportuniz^ mnogih pomembnih sodobnih P°' skih književnikov, ki so se neČas vdinjali stalinizmu. (Podobno je ° tudi na Slovenskem!). Medtem ko je Madžar Ambn1 Bor v »Analizi nujnega vprašanja« PA voril o nemoči besede ob večsrnem sti pojma svoboda, je njegov m13) rojak Lajos Adamik iz Budimpe osvetlil pisateljevanje (za svobodo; zornega kota nove, ideološko obremenjene zavesti mlajših. P°ve . je, da lahko naredimo s svobodo tisoče reči, o njej se lahko razpiši, lahko se ji za-pišemo ali pa jo oC*’jL šemo, ter o svobodi lahko pre-p1 mo, po-pišemo ali na-pišemo vse f nič... Od pre(d)-pisovanja so Madžari, vse od turških vpadov m sedbe, kot je menil, več kot dov Vsekakor je resnica o pisatelje^_ nju in svobodi, kot je pokazal o 1 šnje pisateljsko srečanje v BreZ^ kompleksna pa tudi heterogena-leg udeležencev iz Avstrije, Nem^ Švice, Italije (navzoča sta bila ^ nemško pišoča pisca iz Južne Tlf ske), Francije, Luksemburga, ^ nije, Madžarske, Češke, P°ljs^e j prvič iz Rusije in Ukrajine je 0 ali je mogoče s pomočjo pisar»)3 seči svobodo, razmišljala tudi m° slovenska skupina (Jaro Dolar, * ^ ce Filipčič, Karolina KolmaiU^, Anja Uršič iz osrednje Slovenije/ drej Kokot in Peter Kersche s K0*" ^ kega ter z Dunaja Milena Med3 avtor tega poročila). Priročnik o atestiranju V letu 1993 je Center marketing v Ljubljani izdal priročnik o atestiranju, ki so ga pripravili: Mirko Golobič, Pavel Peter Gorše, Adolf Hillmayr, Radoj-ka Premrou Janovsky in Miroslav Stojanovič. Na 133 straneh te knjige imamo možnost spoznati problematiko atestiranja in standardizacije. Države, ki se želijo povezovati in mednarodno sodelovati, morajo spoštovati številne predpise, norme in standarde. V Sloveniji obstajajo pooblaščene organizacije za atestiranje širokopotrošnih in ostalih izdelkov. Proizvajalci in kupci morajo biti seznanjeni s predpisi o obveznem atestiranju. V priročniku imamo možnost spoznati številne predpise o tej problematiki in poiskati naslove pooblaščenih organizacij, ki so specializirane za atestiranje posameznih vrst blaga, proizvodov in opreme. Tržna inšpekcija je zadolžena spremljati in kontrolirati, kako proizvajalci spoštujejo tovrstno zakonodajo. V primeru kršitev tržna inšpekcija izda konkretne odločbe za odpravo pomanjkljivosti. Tržni inšpektor ima pravico in dolžnost vložiti ovadbo za gospodarski prestopek pri pristojnem javnem tožilstvu. Zato je potrebno dosledno spoštovati zakonodajo o standardizaciji in sproti preverjati skladnost s predpisi. dr. Gabrijel Devetak Tako ugotavlja John Lipold, ki je prejšnji teden obiskal tudi Trst "Potomci slovenskih Se zanimajo za kulturo svojih dedov« naš S1°Venski izseljenci v Združenih državah Amerike sodijo v tisti del I e ernigracije, raztresene po vsem svetu, ki so se stopili v »talilnem °u« narodov in kultur ter se prilagodili novemu okolju. Čeprav dru-, generala potomcev slovenskih priseljencev govori izključno angle-| ' So se njihovi otroci sedaj začeli ponovno zanimati za svoj izvor, za "'kulturne korenine. Nekateri so se tudi začeli učiti jezika, ki so ga ,e njihovi dedi. Tako je tudi za mladega Johna Lipolda. Rodil se Dir,i ,velandu in je, kot je sam povedal, po očetovi strani Primorec, noe 0rn'ral je iz časnikarstva na Ohio University, magistriral iz zahod-***** študijev in je bil nato zaposlen pri nekaterih gospodarskih bil Se )e za^el učiti slovenščine, je sam povedal v intervjuju, ko je nQ t!eka) dni na obisku v Trstu. Na počitnice je namreč prišel v Ljublja-j^q/ j . se je lani udeležil tečaja slovenskega jezika. Naučil pa se je toli-se^e a le pri odgovorih na vprašanja le malokrat uporabljal angleške be- Si0 °^ko je po Tvojih ocenah h) V.?ncev v Clevelandu in koli-l*n še zna slovensko? C develandu je Slovencev precej, nj podatkov o tem vsekakor P% Ml J' ne 8ovorij° več slovensko. rttC'■ ' to le tretja ali četrta gene- »so °J.ro^ slovenskih priseljencev, j J Večina, govori le še angleško. Po-a lpa moram, da je v samem Geta ■ s' glasbenih, kulturnih, fol- ^ečina, Ma moram, aa je v samem ue-' kot tudi drugod po ZDA, še ^slovenskih društev — od pod- dramskih skupin, cerkvenih kJn°sti itd. in da se torej čut pri-hnlnosH slovenskemu narodu ni po-0tna izgubil. Kljub vsemu pa si dejal, da mlajši ponovno začenjajo iskati svoje narodne korenine. Res je. Mladi potomci slovenskih izseljencev so se spet začeli zanimati za kulturo in jezik svojih dedov. Mislim, da je to v veliki meri posledica dejstva, da je Slovenija postala samostojna država. Tudi to, da so na olimpijskih igrah videli igralce, ki so imeli na majici napis — »Slovenija«, je bilo za mlade zelo pomembno in je spodbudilo njihovo zanimanje za matično državo. V prejšnji jugoslovanski federaciji pa se je malokdo prepoznaval. Zakaj in kdaj pa si se ti začel učiti slovenščine in kako si prišel v Ljubljano na tečaj? Malo slovenščine sem že znal od doma. Naučil sem se od mame in stare mame. Še posebno pa sem se začel zanimati za kulturo svojih prednikov, ko sem na univerzi v Indiani študiral o Zahodni Evropi in sem takrat ponovno dobil potrditev, da je Slovenija del zahodne civilizacije in kot taka nima veliko skupnega z Balkanom. To je bilo leta 1992, ko se je Jugoslavija ravnokar razbila. Takrat me je zamikalo, da bi videl, kakšno je življenje v novi demokraciji. Še bolj me je zanimalo videti, kakšna je zemlja, na kateri so se rodili moji dedi. Ponudila se mi je priložnost, da grem s štipendijo Slovenske izseljenske matice v Ljubljano na enomesečni tečaj slovenščine in sem priliko takoj izkoristil. »Poletna šola slovenskega jezika« — tako seje ta tečaj imenoval, je bila na filozofski fakulteti. Vsega skupaj nas je bilo okrog 80, od teh petina mladih iz Združenih držav. Si tudi letos obiskoval kak tečaj? Ne, letos sem prišel v Slovenijo samo na počitnice in mi je kar žal, da se bom moral kmalu vrniti domov. Kaj pa te je privedlo v Trst? Si seznanjem z vprašanji slovenske manjšine v Italiji? Kot sem že rekel, sem po očetovi strani Primorec. Poleg tega pa se vedno bolj zanimam za vprašanja in probleme slovenskega naroda. Želel bi, da bi se naš jezik in kultura ohranila in preživela povsod tam, kjer živijo Slovenci že stoletja. Po mojih ugotovitvah pa so Slovenci v Italiji v sedanjem trenutku bolj v nevarnosti kot kje drugje in sem torej prišel v Trst tudi z namenom, da si stanje pobliže ogledam. Za konec še vprašanje o življenju v Združenih državah, kamor se boš čez nekaj dni vrnil. Katera so najresnejša vprašanja, s katerimi se spopadajo mladi? Težave so v prvi vrsti ekonomske. Tisti, ki so diplomirali, vedo, da ne bodo mogli doseči enakega ekonomskega blagostanja, kot so ga njihovi starši v časth, ko je bila ameriška ekonomija v vzponu. Problem je tudi najti dobro in primemo delo. Na splošno pa mislim, da so mladi ljudje razočarani, ker so živeli v svetu, usmerjenem v potrošništvo in se sedaj zavedajo, da jim primanjkuje duhovnih vrednot. Pogovor je zapisala Helena Jovanovič Janko Jež (4) SPOMINI (Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji) VP>s na univerzo Živi Sre^a mi )e b>la naklonjena. Že prvi dan, potem ko sem si za silo uredil seb)en)e, sem se napotil na izvidniški pohod na Univerzo. Sklenil sem, da Še ne vedo, kaj bodo počeli v življenju. Za jus nisem sploh imel Rad bi bil študiral medicino. Ker mi je teta odrekla podporo, sem sem VS(, al °dločiti tjavdan brez potrebnega razmišljanja. Pri vratarju sem dobil vicoščino, italijanščino in matematiko za nižje razrede. Že prej sem si 9,vil Potrebne učbenike. S svojimi gojenci sem se tudi sam učil slovenšči-'V °VensRega slovstva, zgodovine in zemljepisa. To sem potreboval za svojo tpj. ažbo. g tem sem le delno izpopolnil izobrazbo v slovenskem duhu, ki ^.^njkala. Ostalo je sledilo samo po sebi. V aiPrej sem si moral poiskati primerno stanovanje. Tako sem se odločil V°Stoino sobo, ki sem jo vzel v najem na Viču. Rešil sem se begunske ba-V* je nastala v Šiški pred osnovno šolo takoj po prvi svetovni vojni. Pri ržačanki, poročeni oziroma že vdovi po Čehu, ki se je moral preseliti V trenutku obupa sem pisal stricu Koblarju (sorodniku po materini strani) v Litiji, ki je bil lastnik srednje, vendar dobro opremljene tovarne usnja. Prosil sem ga za pomoč, da bi premostil začetne težave in si uredil življenje. Odgovoril mi je, da mi ne more pomagati, kajti sam živi v stiski. To je bila zame strašna klofuta. Odtlej nisem več prosil za pomoč nobenega sorodnika in še manj tujca. Začel sem se zanašati le na svojo voljo do dostojnega življenja in dela. Opustil sem vse stike s teto Fani in njenimi sorodniki. Priznati pa moram, da se je ona tudi kasneje zanimala za moji sestri Drago in Darinko. Za slednjo pa mi je kmalu uspelo, da so jo na prizadevanje odseka za socialno skrbstvo Dravske banovine (to je bilo tedaj ime za Slovenijo v mejah kraljevi-ne Jugoslavije) sprejeli najprej v ljubljansko Marijanišče, nato pa v dekliški internat v Slovenski Bistrici, kjer je končala obvezni osemletni šolski študij. Nato se je kmalu zaposlila kot uradnica pri lesnem trgovcu na Verdu pri Vrhniki. Sicer sem pa na teto Fani večkrat pomislil, kajti s tem, da mi je odklonila gostoljubje, mi je dala možnost, da sem še zelo mlad postal popolnoma samostojen in svoboden, kar je bilo zame vedno najbolj važno. Teta Fani, ki je — kot sem že dejal — živela z možem finančnim stražmoj-strom Hvalo v Trstu, se je po koncu prve svetovne vojne preselila v Ljubljano. Dokler ji niso nakazali primerno stanovanje, je živela v živinskih vagonih, postavljenih na slepih tirih vzdolž glavnega kolodvora. Tako so dolgo in v neurejenih razmerah živeli vsi primorski begunci in optanti iz Julijske krajine, ki so pribežali v Slovenijo, zlasti v Ljubljano in Maribor. Večkrat sem jo obiskal. Nekoč me je peljala v slaščičarno ob Ljubljanici. Ko sva s teto prisedla k prazni mizi, sem na marmornati plošči zagledal bankovec. Že sem ga hotel spraviti, pa me je teta opozorila: »Pusti, to je napitnina, ki jo je pustil prejšnji gost. Pripada natakarju.« To je bila zgovorna lekcija za tedaj že V vrtu, vinogradu in sadovnjaku je v tem času dovolj dela Čeprav so vremenoslovci napovedovali ohladitve in padavine, je letošnji julij zelo muhasto porazdelil dež. Ob visoki vročini, saj je termometer večkrat kazal tudi 35 stopinj Celzija, in še kar močnemu vetru je bilo izhlapevanje vode iz tal in z rastlin izredno močno. Kljub temu je ponekod kaka ploha prinesla nekaj osvežitve, žal pa marsikje tudi točo. Še zlasti na obali in v Brdih je velika suša, ker že dobra dva meseca ni bilo poštenega dežja. Suša je že povzročila veliko škodo povsod, kjer ni mogoče zalivati. Tako v vrtu kot v sadovnjakih in na poljih je dovolj dela. Tudi vinogradi so v tem času potrebni posebne pozornosti. Če niso zatravljeni, bomo vrste zaorali in medvrstne površine zrahljali, da bomo tako preprečili izhlapevanje vode. Redno moramo tudi čistiti zalistnike in zračiti vinograd, da zmanjšamo možnost napada glivičnih bolezni, še zlasti oidija in botritisa. Proti oidiju, ki je najbolj nevaren, če napade grozde, bomo ukrepali z žveplom. Žveplo v prahu je zelo učinkovito sredstvo, žal pa zaščita traja le tri do štiri dni. Daljšo zaščito trte pred oidijem, tudi do 12 dni, zagotavljajo nekatera sistematična škropiva kot so rubigan, versol, topas in druga. Ob visoki vlagi in temperaturi so ta škropiva še najbolj priporočljiva, ker učinkovito zaščitijo trte. Peronospora v sedanjem času ni tako nevarna, medtem ko predstavlja večjo nevarnost siva grozda plesen ali botritis. Prvo škropljenje bi morali opraviti takoj po cvetenju, drugič pa v času, ko se jagode strnejo. V sadovnjaku moramo biti s š); ljenjem previdni, ker je to čas, ko zorijo številni sadeži. Slive, češplje, breskve, poletne hruške, poletna jabolka, vse to že obiramo in torej moramo paziti, da ne bi s škropljenjem zastrupili sadežev, ki bi jih kmalu nato zaužili. Zato lahko uporabljamo fitosanitarna sredstva le v sadovnjakih s poznimi sortami in pri tem upoštevamo karen-čno dobo ter jo primerjamo s časom, ki naj še ločuje do dozoritve, torej obiranja poznih sort. V primeru, da se karenčna doba ne bi izrekla, moramo, če je nujno, škropiti s kakim manj nevarnim pripravkom, v primeru pa, da bi bila karenčna doba še vedno predolga, je bolje, da sploh opustimo škropljenje, ker bo škoda manjša. V vrtovih moramo veliko pleti, zastirati površino in zalivati, da bi preprečili sušo. To je čas, ko lahko še vedno presajamo zimske kapusnice in začnemo sejati tudi zimsko zelenjavo, seveda če ni pretoplo in suho, ker drugače tvegamo, da seme ne bo vskalilo. Ogenj použil več s Na sliki: (foto S. Ferrari) požare so pomagali gasiti tudi s helikopterp Na goričkem območju je v preteklih dneh pustošil ogenj, ki je P°vzr^r0-ogromno ekološko škodo, saj je uničil več sto hektarov gozda. Gasilci ^ stovoljci so že več dni zaposleni z gašenjem. Zaradi izredno suhega vre ^ so sicer gozdni požari v tem času sicer pogosti. Velikokrat jih zakrivi nepreviden izletnik z odvrženim cigaretnim ogorkom, na goriškent Kra je bil požar verjetno podtaknjen. Oblasti so prijele domnevnega požig NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« - Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157-Uredniitvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovor” urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. Član |\ Združenje periodičnega J' tiska v Italiji zelo občutljivega dečka! Julija 1920. leta prav na dan požiga slovenskega Narodnega doma na Oberdankovem trgu v Trstu, me je teta za nekaj časa vzela s seboj na počitnice v Ljubljano. V Trst je namreč večkrat prihajala po poslih. Ko smo privozili na postajo Verd pri Vrhniki, sem na postajnem poslopju opazil cirilski napis poleg slovenskega, ki je označeval krajevno ime. Teta mi je razložila razliko med cirilskimi in latinskimi črkami. Tako sem se začel učiti srbohrvaščino. Pozneje mi je teta kupila še skromno srbohrvaško slovnico, ki sem jo ob prostem času rad prebiral. Tako sem se kot samouk za silo naučil jezika naših južnih »bratov« Srbov in Hrvatov. Po očetovi smrti smo prišli z mamo še enkrat k teti na daljši obisk. Teta se je tedaj ukvarjala s prevozništvom in trgovino. Tam sem spoznal svojo staro mater, ki je že osemdesetletnica vsak teden prihajala iz Šmartnega pri Litiji prodajat na ljubljansko tržnico sveža jajca. Ko je na mizi v kotu opazila radijsko, tedaj še precej primitivno izdelano škatlo, je takoj radovedno vprašala: »Koga ste pa tam skrili, ki tako lepo govori in poje?« Rada me je tudi obsipavala z nauki. Tedaj mi je pred odhodom še rekla:« Janko, ti si še mlad, toda zapomni si to. Nekoč so nam župniki v cerkvi dejali »Dekleta pazite, fantje gredo!«, jaz pa ti pravim: »Fantje bežite, dekleta gredo!« Tega nauka pa mi res ni bilo treba dajati! * * * Kmalu sem se vključil v ljubljanski živžav, ki je bil posebno občuten na Tržaški cesti, kjer sem živel. Francka mi je dala staro žensko kolo, od katerega se dolgo nisem ločil. Ljubljana je bila zares stara in lepa, toda dolga vas. Zjutraj sem obiskoval predavanja v dvorcu kranjskih deželnih stanov na Kongresnem trgu, obedoval sem v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti, takoj po kosilu sem začel z inštrukcijami, zvečer pa sem obiskoval Francko v cvetličarni na Dunajski cesti. Rad sem hodil na večerne sestanke v emigrantsko društvo Tabor na Aleksandrovi cesti. Imenujem ulice tako, kakor smo jim tedaj pravili. Marij Čotar Na enem teh večerov društva Tabor sem spoznal Marija Čotarja. Predaval je Ciril Kosmač. Govor je končal z vzklikom: »Ne bomo odnehali, dokler fašističnemu gadu ne bomo strli glave!« Pri tem je močno udaril s peto ob tla. Vsi smo mu navdušeno ploskali. Tudi Čotar, ki je sedel poleg mene. Nekaj dni kasneje sem ga spet srečal pred Univerzo. Bil je potrt. Rekel mi je, da je pravkar prejel brzojavko iz Trsta s sporočilom, da leži oče na smrtni postelji in naj se zato takoj vrne domov. Prosil me je, naj prevzamem njegove inštrukcije in še prav posebno me je prosil, naj ne pustim na cedilu Albina Prepeluha, znanega socialističnega prvaka in lastnika Blasnikove univerzi^ tiskarne, ki ga je on učil francoščino. Rad sem sprejel njihovo prošnjo- ^ sem si uredil življenje v Ljubljani. Čotar pa se ni več vrnil. V nekern^til. grantskem listu sem kasneje bral, da so na tržaški kvesturi v ulici XXX- ^ bre, v neposredni bližini cerkve sv. Antona Novega, takoj po zaslišanju rili nekega Marija Čotarja. ^trt- To svoje ljubljansko srečanje z Marijem Čotarjem sem omenil na kovih srečanjih z Lido Turk. Vprašala me je, ali sem Čotarja poznal že v saj je bil znan kot organizator tržaških srednješolcev. Nisem ji mogel P ^ dati kaj več o njem. Doma sem pogledal v Primorski slovenski biografs* sikon in pod geslom Čotar Marij dobil naslednje podatke: ^34. Čotar Marij, društveni delavec, rojen v Rojanu (Trst), tu umrl leta ^ Študiral je na navtični akademiji. Vojaški rok je služil kot častnik v itali) mornarici. Nato se je vkrcal na ladjo družbe Navigazione Libera Trie5 ^ Ob neki vrnitvi s pomorske vožnje se je najbrž (bil je vesele narave) P°n°apft val iz italijanske zastave in bil tako ob prihodu v Genovo prijet in h* šest mesecev. Po prestani kazni in ker ni mogel več dobiti zaposlitve, )e ^ 1931 odšel v Jugoslavijo. Sodeloval je v emigrantskem društvu Tabor vkrcal na jugoslovansko ladjo. Ko so italijanske oblasti to zvedele, so se le, da bi utegnil izdati italijanske vojaške tajnosti, zato so ga z zvijačo ^ cale v Trst (poslali so mu brzojavko, ki jo je podpisala njegova sestra/ ^ oče hudo bolan) in ga že v Postojni aretirali. Nato so ga odpeljali v 1 ga v prostorih kvesture v ul. XXX Ottobre po vsej verjetnosti zasliševa ^ a|j se je tu dogajalo, je zavito v temo. Dejstvo je le, da je Čotar priletel • nasilno pahnjen, ali samovoljno z namenom samomora verjetno zara^^l tiskov in mučenj, na ulico (po mojih informacijah v vežo! op. p.) in 0 . * c mrtev. Že kot dijak se je Čotar vključil v krožek »Niccolo Tommaseo«-11 ^jja vi člani so zelo aktivno sodelovali v okviru mladinskih društev, ki jih na Tržaškem več kot 15, s tem, da so hodili predavat. Čotar je bil ede*1 p kih, ki je že takrat videl prihodnost slovenskega naroda le v izhodu ua je, s tem, da postane Slovenija pomorska dežela. O tem je velikokrat p ^ val v krožkih (tako je na primer decembra 1927 v mladinskem društvu Ivan« imel predavanja »O pomorskih puščicah Dux in Rex«), Dopisova ) ^ di v glasilo mladinskih društev N.G.,; je bil član društva slovenskih sre šolcev v Trstu 1923-24 in predsednik »Zore«. ^ & O Mariu Čotarju sta v Primorskem dnevniku pisala: Milko škraP' j; 40-letnici nasilne smrti rodoljuba Marija Čotarja (1. 1974, 112, str. 7 s 5 Josip Verč pripoveduje (1. 1974, 112. str. 7).