Udiležencsm katoliškega shoiia v Ljubliani. Letos se bo vršil v Ljubljani od 25. do 28. avgusta peli katoliški shod v Ljubljani. Potrebo velikega katoliškega shoda čulijo vsi katoliški Slovenci in baš posebno še radi tega, ker je že minulo celih deset let, odkar se je vršil zadnji ljubljanski kat. shod. Doba po svelovni vojni je nas kaloliške Slovence postaviia z novo državo v celo nov položaj. Da zopet mogočno dvignemo prapor svoje katoliške zavcsti ler si ustvarimo smernice za prihodnjost v novi državi in z novimi sodržavljani, je skliean letos v Ljubljano peti katoliški shod. Da bo pa vsak udeleženec tega shoda dobropoučen že vnaprej, kako se bo vršil ta shod na zunaj ler znotraj, hočemo podati v naslednjem sliko shoda in sicer: _ w. 1. Zunanje delo shoda. a) Spored shoda. Katoliški shod v Ljubljani se bo vršil v glavnem 3 dni. Na shodu bodo zborovale samo verske ter kulturne organizacije in sicer že v soboto pred shodom začne z zborovanji naša visoko- ter srednješolska niladina. V soboto bo zborovalo nadalje naše zavedno katoliško učiteljstvo in naše krščansko misleče dclavstvo. Krščansko ženstvo bo imelo že tudi v sobolo popoldne svoj posebni kongres. Na tem ženskem kongresu se bo razpravljalo o: krščanski vzgoji otrok, o dolžnostih žene, matere ter gospodinje doma in v javnosti. V sobolo zvečer bo tudi pozdravni večer za vse udeležence shoda in sicer ga bo priredila dijaška oniladina. Glavni in manifestacijski dan katoliškega shoda pa 1k) nedelja, 26. avgusta. Ta dan se bo vršil pred vsem velik manifeslacijski sprevod, katerega se bodo v ogroninem štcvilu udeiežilc vse naše orgaaizacije iii med temi posebno Orli. Po sporedu bo od pol 10. ure na Kongresnem trgu sv. maša, katero bo daroval zaslopnik Valikana v Bcogradu g. iiuiieij Pelegrinclii. Pri tej maši se bodo pele samo slovenske pesmi in ob koncu tudi nova himna katolikov: Vladaj nam Bog, ki jo bodo peli vsi ljudje, tudi oni, ki ne bodo peli pri maši. Fu shižbi hažji bo posvelilcv presv. Srcu, na to pa veliko manifestacijsko zoborovanje, na katerem bosta dva slanostna govora. Popoldne v nedeljo bodo po vseh ljubljanskih cerkvah ob pol Ireh razne pobožnosti za: Marijine družbe, tretji red itd. Te pobožnosti bodo končane do pol 4. ure in db tcm času se začne telovadba Orlov v Stadionu na Dunajski cesli. Ravnokar navedeno ter označeno se bo vršilo na glavni dan katoliškega shoda v nedeljo, 26. avgusta. 2. Notranje delo na shodu. Pondeljek, 27. avgusta bo takozvani prosvetni dan katotiškega shoda, torek, 28. avgusta pa socijalni dan. V pondeljek in torek ob sedmi uri bo v stolnici govor, nato škofova sv. maša. Od pol 9. ure naprej do poldne pa bodo oba dneva zborovali razni odseki in sicer: V pondeljek: 1. Odsek za leposlovje, znanost in umetnost, ki je razdeljen v pet pododsekov. Predavanja tega odseka se bodo ozirala predvsem na praktične potrebe sedanjega 4asa, ua.pjoljndno knjižqynost tejr MohiOfjevo družbo;;tft>M Pfedavanja o umetnosti se bodo peeala z vprašanji: Kaka naj bo cerkvena umetnost. Odsek za umetnost se bo tudi pečal s smcrnicami za uspcšno gojitev glasbc in petja v eerkvi, v šoli, v družbi in družinah. 2. Šolski odsek. Predavatelji pri tem odseku bodo poročali o različnih šolskih zakonih v raznih dižavah ter razmotrivali naše domače šolske razmcre. Važno za naše razmere bo slališče Slovencev napram našemu šolskemu zakonu, ki se bo zavzelo ob tej priliki. Izdelane  so že tudi resolucije, ki se ozirajo zlasti na naš novi šolski načrt in povdarjajo načela, od kalerih katoliški plarši ne morejo odstopili, ker so odgovorni pred Bogom za vzgojo svojih otrok. 3. Odsek za narodno prosvelo. Predavatclji pii tem odseku se bodo zlasti pečali z  našimi mladinskimi organizacijami. Sestavil se bo pro gram za izobraževalno delo v naišh sedanjih razmerah.  Zlasti obširno bo j;rcdavanje o krščansko-socijalni zve zi (SKSZ) in o orlovslvu kot kulturni organizaciji. V torek, 28. avgusta bodo na delu ii-le odseki s predavanji: 1. Odsek za versko življenjc in ni-:u'ni preporod. Ta odsek bo posvetil predvsem svoja pre iivanja boju proti alkoholizmu. Predavalo se bo tudi o krščanski družini in o krščanski družini in o sredslvih proli nemoralnosti v javnem življenje. 2. Socijalni odsek bo obravnaval vprašanja glede obunove družinskega življenja in žensko vprašanje. — Posebno predavanje bo o poglobitvi zadružnišlva kot pripravi za samoupravno organizacijo vsega gospodarskcga življenja. Končno se bo razpravljalo tudi o kapila lizmu in krščanstvn in se bodo poiskale vrhovne smernice za razmerje med delom in kapitalom. 3. Odsck za cerkveno politična in politična vprašanja. Ta odsek se bo pečal pred vsem z razmerjem med Cerkvijo in državo, torej s predmetom, o katerem se razpravlja pri vladi radi konkordata, ki se misli skleniti med našo državo in Sveto Stolico. Katoličani si mo- • rajo biti na jasnem, kaj morajo zaht*,-vati za svoje vcrsko življenje in cerkveno upravo. Zaio ne smejo biti v tem oziru brezbrižni, ampak morajo viadi odločno povedati, da ne zastopa njihovega mnenja, če zahteva stva ri, ki so proli njihovemu vcrskcmu preričanju. Drugo predavanje bo o dolžnosti katoličanov, da se morajo udejstvovali tudi v političnem življenju in vplivati po volitvah na svojo usodo in usodo cele države. V kaki smeri se naj vrši to udejstvovanje, o tem se bodo sklenile načelne resolucije. Nadaljne predavanje bo o našem načelnem stališču napram pravoslavju ter o torišču, kjer bi lahko skupno dllovali za povzdigo in procvit države. '  Mediiarodno mirovno gibanje mora tudi nas zanimati. Zato se hočemo ozreti, kaj se dela v tem oziru po svelu in kako bi se dalo priti do boljših mednarodnih odnošajev. V zvezi s temi resolucijami bo tudi predvi- denje o načinu, kako bi povzdignili z zunanjo propagando ugled našega naroda in naše države v inozem- stvu. ¦ , -"".^ Pri vsakem odseku bo približno po pet predavanj in bo trajalo vsako po 20 minut. 3. Razna zborovanja in prireditve v pondeljek in torek. V pondeljek in. torek-okdveh popoldne so zborovanja različnih verskih in kulturntfi organizacij, in sicer v pondeljek misijonsko zborcvenje, zborovanje III. reda, zborovanje Marijinih družb, cbčni zbor Vzajemnosti. V torek: zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda, občni zbor Leonove družbe, zborovanje Svete vojske, zborovanje Vincencijeve družbe, zborovanje sotrudništva. V pondeljek in torek od 4. do 7. ure zvečer je slavnostno zborovanje, pri katerem nastopijo vsakikrat po štirje govorniki. V pondeljek obravnavajo slavnostni govori te-le predmete: veličastvo katoliške cerkve, šolsko vprašanje, mladinske organizacije, narodna in državljanska vzgoja. V torek pa: svobodni socialni razvoj in krščanstvo, obnova družinskega življenja, deto za treznost, verska misel v javnosti. V torek zvečer se konča katoliški shod z zaključnim večerom, ki ga priredi akademično starešinstvo, v sredo 29. avgusta ob sedmih pa je še rekviem za umrle udeležence prvih štirih katoliških shodov. Ob katoliškem shcdu se bodo vršile razen tega še te-le prireditve: V soboto ob 8. uri telovadna akad°emija Orlov v dramskem gledališču, v soboto, nedeljo in pondeljek ob osmih «Trpljenje Kristusovo« v Ljudskem domu. Narodno gledališče pa bo priredilo te dni sledeče predstave: v opernem gledališču v soboto in pondeljek Forsterjevega «Gorenjskega slavčka«; v nedeljo Smetanovo «Prodano nevesto«. V dramskem gledališču pa: v nedeljo Medvedovo «Za pravdo in srce«, v pondeljek pa Shkaespearejevega «Hamleta«. 4. Kateri škofje se bodo udeležili katoliškega shoda. Od jugoslovanskih škofov so se dosedaj odzvali povabilu na katoliški shod sledeči prevzvišeni gospodje: nadškof Pelegrinetti, apostolski nuncij v Beogradu, nad•škof Šarič 121 Sarajeva, lavantinski knezoškcf Karlirv škof Marušič iz Senja, škof Njaradi iz Križevcev na Hrvatskem, škof Mileta iz Šibenika, apostolski administrator Bazjuk iz Banjaluke, apostolski administrator Rodič iz Velikega Bečkereka, apostolski administrator Hrdi iz Niša. 5. Važno za vse udeležence shoda. Udeleženci katoliškega shcda dobijo posebne izkaznice, ki jim dajejo pravico do znižanih voznih cen na železnici ter pristop k vsem prireditvam katoliškega shoda razen koncertov in gledailških predstav. Cena za izkaznico znaša 10 dinarjev za tiste, ki hočejo prati samo v Ljubljano, 15 dinarjev za one, ki hočejo iti s posebnimi vlaki na Brezje, ter 25 dinarjev za častr.e izkaznice za tiste, ki hočejo obenem nakloniti podporo katoliškemu shodu ter imaio vse tiste pravice, kakor lastniki 10 ali 15 dinarskih izkaznic. Obenem so se dale napraviti spominske podobice. V. katoliški shod se je namreč posvetil Srcu Jezusovemu. V ta namen se je vzela Groharjeva slika Presv. Srca Jezusovega, ki ga je napravil naš domači umetnik za presvetlega knezoškofa dr. Jegliča leta 19OO ob posvetitvi celega sveta presvetemu Srcu Jezusovemu. V zvezi s podobico bo natisnjena izvirna posvetilna molitev, pesem «Posvetitev domovine« in katoliška himna «Povsod Boga«. Podobica z besedilom bo stala 1 dinar in bo najlepši spomin vsem udeležencem ter obenem pripomoček, da bodo mogli moliti posvetitev in peti te pesmi vsi udeleženci. * * * Vse, kar še bo potrebno vedeti udeležencem katoliškega shoda, bomo pravočasno objavili.