. awr PèsanMnriHRevitka stane 20 vinarie«, *a*r
Rt.	______MMhor. y. Hvgnstn X»lf»._ ljetnih XI.
MULE NOVICE.
Isslaajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamenne številke 20 V. — Po pošti se Ust ne pošti ,n
Nemci in Renner o Mariboru.
Nemško avstrijski listi vseh prikrojev, strank in struj vzdihujejo na razvalinah svoje republike in pošiljajo preko svojih mej obupne jeremiade na od Jugoslovanov baje s krivično silo od generala Maistra Zasedeni Maribor. Oh ta Maribor, ta prastära nemška trdnjava, padla je v slovenske roke le vsled nemškega človekoljubja, ki si pač ni hotelo omadeževati svojih nedolžnih rok s prelivanjem človeške krvi. Nemci so računali pri odhodu nemškega vojaštva in pri razorožitvi svojih Volksverovcev, da bodo Slovenci itak spoznali popolno nemško lice Maribora in ga izročili prostovoljno Nemški Avstriji. Maister in slovenska vlada pa so ukrenili drugače, tako je o-stalo in se priznalo tudi v Parizu, da bo odslej ^Slovenski Maribor trdnja/va in branik ne proti Slovencem, ampak proti Nemški Avstriji. Ti nemški vzdihi in vzkliki po izgubljenem Mariboru so stisnili srce nemško-avstrijskega državnega kancelarja Rennerja, ki se je izjavil pri drugem predlogu mirovne pogodbe, češ, sedanja omejitev Štajerske je nesprejemljiva od strani j Nemcev. Mogoče še, nadaljuje Renner, da bode j entanta prav v zadnjem trenutku spoznala krivice, ki jih je napravila Nemški Avstriji z od-trganjem Maribora in ukrenila drugače v prilog Nemcem. Ako bi se pa drznili v Parizu vztrajati pri dosedanji priklopitvi nemško-mislečega Maribora k Jugoslaviji, pa bo nemška domovina prisiljena poseči po sambodpomoči za osvoboditev krivično zasužnjenih bratov. Le za prav zadnji košček Spodnjega Štajerja je po Renner-jevem mnenja že tudi nasilna samoodpomoč j Nemške Avstrije zamujena. Tako Renner, nem-1 ško časopisje in vsi Nemško-Avstrijci za odrešitev po Slovencih zasedenega Maribora in proti vsem Jugoslovanom. To je stremljenje in hrepenenje onih Nemcev, ki želijo po poročilih „Mar-" burgarice“ prijateljskih stikov in odnošajev s sosednimi Jugoslovani. Pa cela Jugoslavija se zaveda, da bodo Nemci po lakoti in pomanjkanju prisiljeni tudi brez Maribora stopiti v krog pri-I jaznosti z bogato Jugoslavijo. Glad in gospodarski polom Nemške Avstrije bodeta izbila še sedaj bahavim Nemcem pregrešne želje po za- ! sužnjenem Mariboru, katerega so pa že odrešili ? Slovenci za vedno 1
Slovenci širite naše liste!
Nekaj o slovenščini v mariborski stolnici.
V javnost hvalevredno povedano in najnovejše dejstvo je, da so začeli pri naši stolni cerkvi nameščeni mlajši g. duhovniki one molitve po tihi sv. maši moliti v materinskem — slo-vénskem jeziku. Doslej je valpetovala v stolnem hramu božjem pri vseh opravilih poleg ritualno predpisane latinščine v govoru, molitvi ter petju — blažena nemščina. Pelo se je doslej v tej cerkvi jugoslovanski ob preobilici udeležencev samo dvakrat. Kako lahno ganljivo so doneli ti glasovi po obširnih prostorih, so pa našli tudi odmev v srcih vseh poslušalcev. Od že omenjenega rajskega petja naprej pa je utihnil in zamrl jugoslovanski glas v tej cerkvi. Govori, moli, poje in navdušuje se za nauk in katoliško krščanski živelj v nemškem jeziku, in še to ne kristjanom, ne ljudem, ampak skoro le gluhonemim stenam. Priznamo, da zaslužijo tudi Nemci v Mariboru božjo besedo v svojem jeziku in to tudi v stolnici. Saj uživa nemško mestno prebivalstvo celo v slovenski — frančiškanski baziliki svoje pravice v dvakratni nemški pridigi vsako nedeljo ter praznik.
Naša dolžnost pa je, da si dovolimo na za to odgovorno mesto vprašanje: Ali je ta cerkev, ki glavari izključno slovenski škofiji, samo za mariborske Nemce ali tudi za Slovence iz mesta in sploh cele škof. vladikovine? Bi li ne bilo sedanjim novim razmeram prikladno, ne, božje in človeško pravično, ako bi se zjutraj, ali pri poznem opravilu, pa tudi pri popoldnevnem krščanskem nauku privoščila slovenskim poslušalcem, ki se u-deležujejo vseh pobožnosti v pretežni večini, beseda božja v — slovenščini? Koliko slovenskih škofljanov poseča vsako nedeljo in praznik stolno cerkev, kjer pa udarjajo na njih narodna ušesa nerazumljivi zvoki pri nas v Jugoslaviji ne več uradno priznanega jezika. Povsod v Mariboru je že obhajala naša mila slovenska beseda svoj slovesni vhod, le v naši od slovensko narodne duhovščine oskrbovani stolnici se jej trdovratno zakrajeno zapira in menda celo prepoveduje vsak javni izgovor ter odmev, če bi slučajno prestopil kak pobožen Francoz ali Italjan od teh pri nas v Mariboru bivajočih misij cerkveni prag stolnice, bi pač lahko mirne vesti sporočil kon-ferenclarjem v Pariz: Maribor je res nemška last, saj gospodari v cerkvi slovenskega vladike že
po več mesečnemu zasedenju Maribora od Jugoslavije izključno le — nemški jezik. Prizadeti, posluhnite naš opomin, podelite tudi mariborskim Slovencem v stolnici materinske pravice, katere zahtevamo in tirjamo po božjem in človeškem pravu!
Ulična imena v Mariboru.
Reitergasse: Jezdarska ulica ? Mutatis mutandis velja, kar sem rekel o Getreidegasse.
Končno še kratka opazka zastran mestnih okrajev. Imena	drugih	okrajev oziroma	pred-
mestij bi pustil; torej: Notranje mesto, Koroško, Magdalensko, Meljsko predmestje; le Grazervor-stadt bi prekrstil v „Slovenjegoriško predmestje“.
Poprava tiskovne pomote. Stati ima: „Jožeta Vošnjaka ulica“, ne pa „ Jožeta-Vošnjaka u-lica“; vezaj ima torej odpasti. Pač pa je pisati „Jože-Vošnjakova	ulica“	(z vezajem).	M.
* * *
Glede novih	uličnih	imen, zlasti	v	Magda-
lenskem predmestju, smo dobili od druge strani še te-le predloge:
Cerkveni trg naj se imenuje: Magdalenski trg. Tako se je ta trg imenoval do leta 1911. Takrat so novemu trgu pred mostom dali ime Magdalenski trg, Magdalenskemu pa Cerkveni trg. Pozneje so Magdalenski trg prekrstili v cesarja Viljema trg in Magdalenskega trga nimamo ne tu ne tam. — Za prostor okoli Magdalenske cerkve je označba: Magdalenski trg gotovo primernejša, ker več pove kakor pa splošna označba Cerkveni trg.
Vsled novega mosta in novega trga, ki je tamkaj nastal, pa tudi za „izhodišče“ ulic ni več merodajen stari most, ampak novi. Prejšna Berg-ulica je po novem trgu (kralja Petra trg) ločena v dva dela, in se , skoraj več ne pozna, da sta ta dva dela tvorila kedaj samo eno cesto. Zato se naj del te ceste, ki drži na levo, imenuje Ptujska cesta (če je sploh to ime na mestu; bolje bi bilo, da Pobrežka cesta, obdrži svoje ime ali pa se naj imenuje Kaznilniška cesta — ker Ptujska cesta se imenuje že itak ona (če tudi ne spada v mesto), ki se po njej skoz tezno res pride v Ptuj), desni del pa se naj imenuje Ruška cesta.
Ravno tako se naj Tržaška cesta ne začne pri starem mostu, ampak na vrhu pri kralja Petra trgu, kjj/er je sedaj „Reichstraße“.
Vse, kar leži v jami med Dravo in dose-dajno Berg-cesto (to je: od gostilne pri „Zlatem zvoncu“ pa do gostilne Nendl) se lahko imenuje Klanc.
Tudi Frankopanova c e sta bi se naj začela pri kralja Petra trgu, šla po Rich. Wagner-jevi ulici in Franz* Josefstraße do kadetnice, ker to je sedaj glavna cesta, tukaj bo šel tudi tramvaj.
In košček prejšnje Tržaške ceste od gostilne Nendl do Reichsstraße, naj se najde novo ime
(mogoče Bolnišniška cesta) ravno tako za košček Franz-Josefstraße od gostilne pri Zlatem Zvoncu db policijske stražnice (mogoče Poštna ulica, ker je v tej ulici pošta 3). — Splošno mora namreč tukaj obveljati načelo, da je nov trg izhodišče, od koder peljejo ceste na vse strani: Tržaška cesta, Frankopanova cesta, Ruška cesta in Ptujska (ali Kaznilniška) cesta.
(Konec prihodnjič.)
Razne novice.
Dr. Vatentin Rožič in trgovec Jožef Renko sta
pobegnila iz internacije v Gmundnù na Zgornjem Koroškem in po tri dnevnem potovanju došla srečno v varni objem Jugoslavije.
Velik plen v Špilju. Iz Špilja nam poročajo: Vrli slovenski finančni stražniki v Špilju so dne i 6. avgusta v osebnem vlaku štev. 38 v vozil I. razredu raplenili zlatnikov v vrednosti 88.820 frankov v zlatu. Straža je zaplenila v istem vlaku od nekega Franca Bajt iz \Pietf mice v Slavoniji 105 bankovcev po 1000 rubljev. Skupna vrednost zaplenjenega denarja znaša nad 2 milijona K. Čestitamo finančni straž) k temu srečnemu lovu. — Pri tej priliki vprašamo slavno orožništvo \ Špilju, kako je dovoljeno, da smeta
n.	pr. mesar Stelzer in Kaschl v Špilju ter gostilničar Tausendschön in drugi nemški bogataši iz Štrasa Voziti z vozovi poljubno čez -špiljski' most? Okrajno glavarstvo pa vprašamo, ali mm je znano, da špiljska mesarja koljeta vsak teden vsak po 3—5 glav goveje živine ter večje število telet in svinj? Ali rabi špiljsko gnezdo samo toliko mesa? Kam gre ostala količina?
Rumunski kralj v Budimpešti. M Bukarešte se
poroča, da je rumunski kralj Ferdinand dne 5. j avgusta odpotoval v Budimpešto. Za njegov sprejem so se na vseh progah vršile velike priprave.
696 smrtnih obsodb na Madžarskem. Po zanesljivih poročilih iz Budimpešte je bilo v dobi strahovlade Bele Kuna t. j. v 4 mesecih izvršenih na Madžarskem 696 smrtnih obsodb. Premoženje, katero so zasegli tem usmrčenim in tudi drugim osebam, znaša, nad 3 milijarde kron.
Volitve na Madžarskem. Nova madžarska vlada .si prizadeva sestaviti vlado, v kateri bodo sodelovale vse politične stranke. V to svrho namerava v najkrajšem času razpisati nove volitve.	j
Ententine žete zasedejo vso Madžarsko- iz
Pariza se dne 4. avgusta poroča, da bodo ententine čete do sklepa miru zasedle Budimpešto in sploh vso Madžarsko.
Italija v dolgovih. List „Sscolo“ javlja, da znaša po zanesljivi cenitvi celokupno narodno premoženje Italije 230 milijard lir. Do 1.. jnlija 1919 so znašali državni dolgovi Italije 100 milijard lir. Oddaja premoženja bo vrgla državi 3D milijaid lir, Nemška Avstrija in Madžarska ji pa morata plačati 50 milijard lir.
¥
Ker smo izpraznili Celovec na povelje iz Pariza, nas misli entanta'za to morebitno izgubo odškodovati v obmejnih v srašanjih na Štajerskem, Hrvaškem, Madžarskem iu v dolini Mure. Bomo še le videli, bodo se li te napovedi angleških listov udejstvile.
Samomor radi nesrečne usode Nemške Avstrije je izvršil avstrijski konzul Maurice v Cu-rihu. Tudi njegova soproga si je z njim vred končala življenje.
Vojaki ustrelili lastnega generala, v Kišinevu
na Buškem so vojaki ustrelili svojega lastnega poveljnika generala Poperoka.
Vojni vjetniki jedo človeško meso. Na Dunaju
je bil jeseni 1918 umorjen ruski vojni vjetnik. Na stegnu mu je manjkalo meso. Odrezal si gà je drug vjetoik in ga pojedel. Tako dobro seje godilo ruskim vjetnikom med Nemci! (Po „Gra-j zer Volksblattu.“)
Nemci iz Spodnje Murske doline hujskajo po
I časnikih za javni odpor in upor zoper določitev i mej med Jugoslavijo in poklapano Nemško Av-I strijo. Nesramno izivaje trobijo v listih, da se j jih namerava predati, nje narod kulture, balkan-I skim krvolokom Srbom. Kaj tacega ne mo-I rejo dopustiti Nemci, ker ne živijo in ne tavajo i več po nočni temi in srednjega veka Svojo dr-! žavno pripadnost si hočejo določiti sami po vz-j gledu sobratov iz Koroškega. (To jih zna varati;) LI Parizu določene meje ne smejo nikakor ob-I veljati, če bi'se zarotili zoper .nje tudi vse pe-* klenske moči in sile. „Nemci, bodite priprav-rljeni!“, kliče „Grazer Tagblatt“, ne podpišite mitro vne pogodbe, katera nas izroča v roke Balka-Inu! Pomagali si bomo sami, dan naše osvete in j obračuna bo grozen! Zbit liki turška zastava, j poteptan v zemeljski prah zaničevanja in obsod-tbe od kulturnih narodov vesoljnega sveta, se še lupa Nemec groziti in napovedovati dan osvete jin maščevanja. Te nemške grožnje bi morale {zvedeti tudi naše javne oblasti, da izbistrijo gla-|ve med nami živečim Nemcem v ponižnostim {pokorščini do prevladujoče Jùgoslavije. Nemci jnam pretijo s krvno osveto, mi zmagovalci in «vladarji pa jih prijemljemo z rokavicami priza-zašanja. Kedaj bomo nehali, gojiti, si smrtno.
nevarne kače na lastnih prsih! ,	V ;
- Na mariborskem magistratu krilati na sredini
«tropa posvetovalne dvorane mestnega sveta po-jžlačen golob, ki menda predstavlja samega sv. IDuha. Golob drži v kljunu nekaj okroglega, v jkrempeljčku pa zelenkasto lavoriko, simbol miru in sprave. Cela lepa posvetovalnica s nastropnim pv. Duhom vred napravlja na .vsakega utis starodavnosti. Torej ta ubogi zlati golob, znak bi-ptroumja mestnih očetov in razsvetljenja iz sa-jmih nebes je menda zastonj krožil nad glavami 1 »na iborskih vladarjev. Nemških Mariborčanov pač Sbajveč ni navdihaval božji, ampak ponajveč sam ta hudi, ki mu pravimo — peklenski duh. Mesto favorike miru in sprave bi bili lahko Nemci poginili v golobove krempeljčke meč ali pa valpe-fpv bič, s katerima so strab ovali Maribor in: okolno. No, ta izza dobe vladajočega nemštva po -
I dedovani sv. Duh plava sedaj nad mizo posve-; tovalnice, v kateri se zbira slovenski mestni sosvet. Naša želja je,, da bi se ta pangermanski j golob duha in pameti pretvoril v slovenskega, res sv. Duha, ki bi naj razvvitljeval naše nove mestne očete za vero in narodnost. Zlati sv. Duh na magistratu naj ožarja, ščiti in varuje naš slovenski Maribor v zlati Jugoslaviji.
Dvoglavi cesarski orli izginjajo. Notri do zadnjega torka je blestel na stolpu mariborskega mestnega rotovža pozlačen habsburški cesarski dvoglavi orel kot viden znak nekdanje moči in slave Habsburžanov, ki je stegal svoje dolge kremplje in zakrivljeni kljun proti slovanskemu jugu. Tudi to pošast je končno zadela zaslužena usoda, sneli so ga raz stolp ter spravili v muzej, kjer bo pričal našim potomcem o minljivosti moči in slave tlačiteljev Jugoslovanov — Habsburžanov in Nemcev.
Kako se dražba na mariborskem trgu- Hodu
sem po novem Glavnem trgu v soboto. Videl j sem tam kup ljudi. Radoveden stopim bliže. In v začudenje sem opazil, da se vršijo licitacije še vedno po sl arem kopitu. „Fünfzehn Kronen, wer giebt mehr“, kriči mal možicelj. „Sechzehn“, sechszehn zum erstem zweiten und dritten“. Ali nima magistrat slovenskih ljudi za vodstvo dražbe starega pohištva?
Slovenske tiskovine — nemško vabilo- Mestni
magistrat pošilja Slovencem vabila s sledečim besedilom: „Mestni magistrat, Maribor. Gospod Anton Rubin, Gcfynetòer, Sdjmiòerergaffe Slo. 10. Maribor, ant 3. SJuguff 1919. Vabite se dne 7. Slugufl 1919 popoldve 3—6 Uf)r. Zglasite pri mestnem magistratu, referat Rathausplatz st. 9.
I. Gfodt, Smpfangelegenfjeil. Pozivnico prinesite seboj.
Mesa je sedaj na mariborskem trgu dovolj. Danes so prodajali mesarji govedino 1 kg po 12 K, svinjsko 17 K in za teletino je bila cena 8 K, a prodajati jo niso hoteli. En mesar je , imel ua prodaj telečje meso, a ga ni hotel prodajati, po 8 K, temveč se je izgovarjal, daje prodal meso že bolnišnici, kar pa seveda ni bUo res. Mesar je očividno čakal, da pride kak gostilničar, da mu plača teletino višje kot je določil magistrat. Tudi najboljše dele govejega in svinjskega mesa prodajajo nekateri mesarji na trgu za 16—18 K prekupcem in hotelirjem. Dunajski železničarji ^nakupijo vsak dan na trgu več sto kg mesa in ga spravljajo čez mejo. Tržnega nadzornika pozivamo, da poduči na primeren način mesarje na te nedostatke.
Kako pa to? v Špilju so orožniki odvzeli Slovencu, ki ima v občini Klanci svoj dom, pa ima večje posestvo v Št. Jakobu v Slov. gor., voz in konje, dasiravno je imel potrebne izkaznice. Zaplenjene konje pa niso izročili jugoslov. orožaiki kakemu Slovencu v oskrbovanje, temveč Südmarkovcu Schollu v Št. liju. Kako naj to razumemo ?
V Gradcu grozijo uslužbenci tramvaja, da bo
do te dni stopili v štrajk. Zahtevajo, da se ugodi vsem zahtevam tramvajskih uslužbencev.
Jugoslaviji“ v tolažbo. Ljubljanska »Jugoslavija“ se strašno čudi, da dobi v Mariboru ulico Tattenbach, a ne dobe je možje, kot Stross-majer, Preradovič, Karadžič, Dušan Silni. Drugič naj pogleda nekoliko natančneje v predlogo, preden kaj napiše. Tako bi videla, da sta bila Preradovič in Strossmajer že v prvotnem načrtu magistratnega odseka in „Male Novice“ so ju predlagale takoj od začetka. Istotako so '„Male Novice“ že davno nastopile zoper Tattenbacha, ne da bi jih bilo treba spomniti iz Ljubljane. Tudi Karadžič in Dušan sta v načrtu, Drugič bi prosili, naj nas Ljubljančani spomnijo kaj bolj dejanskega, ne pa, kar je v Mariboru že davno v časopisju in na dnevnem redu.
Mestni šolski svet v Mariboru je v svoji seji
dne 28. julija sklenil, razpisati več učiteljskih služb po sedaj odslovljenih nemških učnih ose* bah. Višji šolski svet je pa dne 4. avgusta izvršitev tega sklepa z ozirom ne odlok z dne 4. aprila 1919, št. 5027 ustavil., To se prizadetim prosilcem naznanja s pripombo, da se bodo sedaj izpraznjena mesta popolnila začasno, kakor se je to vršilo doslej. M. šol. svet bo na podlagi dosedaj vloženih prošenj predloge za imenovanje stavil višjemu šol. svetu.
Udirli SOI Savernik Uršula, Lederergasse 2; Kramberger Tomaž, Gradiška 18; Sitter Franc, Parkstraße 22; Tanegger Ema, grad. Zg. sv. Kungota; Ivan Ploj v javni bolnici; Ivan Fras, Košak 153; Kravos Frančiška v javni bolnici; Stem Jbsip, Košak 146; Rosman Andrej,' Zg. Radvanj 10; Pivec Jurij v javni bolnici; Stojanovič Živojin v vojaški bolnici H.
Sv. maša-zadušnica za umrlega prof. Jož. Gizela bo jutri v petek dne 8. avgusta v tukajšnji frančiškanski cerkvi Matere milosti ob pol 7, uri zjutraj.
Izlet k Ruški koži se vrši v redeljo, dne 10. t.- m., na splošno željo. Odhod ob 5. uri zjutraj od dravskega mosta. Pri Sv. Arehu v nedeljo zjutraj sv. maša. Prijatelji Savinjske podružnice SPD ste uljudno vabljeni k obilni udeležbi.
Okrajnemu glavarju dr. Lajnšižu se je posrečilo dobiti tudi za okoliške občine amerikansko pomoč za male otroke.
Člani Splošnega konzumnega dfti&va, Berg-
ulica št. 4, se opozarjajo, da dobijo sladkor za vkuhavanje in sicer 1 kg belega za osebo. Ta sladkor dobijo udie iz mesta in okolice.
Učiteljstvo aktivno in V pokoju, se opozarja, da se deli v petek in soboto (8. lit 9. avg.) od 2. do 6. ure zvečer olivno olje pri „Društvu jugoslovanskih državnih .uslužbencev v Hamerlin-govi ulici,
Naš® dete zasedejo Prekmurje.
Francosko poslani'tvo v Beogradu jé obvestilo kraljevsko vlado, da je mirovna konferenca v Parizu definitivno priznala našemu kraljestvu
ozemlje Prekmurja in da je pristalo nàto, dato ozemlje takoj zasedejo naše čete.
MISERATI.
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji I
Med» dr. Vilko Marin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni, ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4) nre v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205.
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič, (špnla) 366 m črn št. 24, 30, 36 bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič Uf. K 6 —
1 ducat.... K 69 —
Kom. skladišča
ALOJZIJ G NII! ŠE K,
Maribor, Glavni trg št. 6.
0C Obleke *0|
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ALOJZIJ ABBBITBB,
Maribor, Dravska ulica št 16, (pri starem mosta). 719
Mladi pes,
(volčji) ki sliši na ime „Boli“ Be je zatekel neznano kam. Odda se proti nagradi pri Rojko, Spodnj « Pobrežje.
BtelaČa za trgovino knpi takoj. Zerkovska cesta 7, Pobrežje pri Maribora.	147»
Gramofoni dobro obranjen z 29 ploščami se proda pri g. Kati Renn, Vetrinjska olica 9.
1466—144
POZOR !
V noči od 5. do1 6. avgusta so v Studencih pri Mariboru neki pe-rilji neznani tatovi ukradli večji sveženj neopranega perila, in sicer rjuh, srajc, namiznih prtov itd. v vrednosti črez 4000 K. Perilo je zaznamovano s SL, ML, RL, J P. Kdor naznani žendartneriji v Studencih kje se nahaja perilo, dobi pristojno nagrado.	148 b
Izgubil sem v soboto v Mariboru podolga8to žepno šatuljo iz črnega usnja za smodke (viržinke). Kdor jo najde, naj jo odda v uredništvu Malih Novic. Dobi nagrado.	146
Prva slovenska parna
pekarna v Mariboru.
Naznanjam slavnemn občinstvu, da sem otvoril staro renomirano parno’ pekarno na Glavnem trgu, št. 9 „Ludovikov dvorec8 in na novo preuredil, tako, da mi je mogoče, večkrat na dan postreči z raznovrstnim svežim pecivom.
Za mnogobrojni obisk se priporoča,
1472—146—275	F. A. Mtrausgitl.
S SENO! 8
Kupim vsako množino sena za kr. voj. oskrbovališče v Mariboru ter plačam isto takoj, po kakovosti do 30 K za 100 kilogramov.
Ed. KonJedic, Maribor
Koroški cesta 89.