II. leto. Štev. 6.
1915. februar 7.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    3 K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    6 K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .    2 K.
v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .    .    .    .    5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto :
domá, če za več naročnikov na eden naslov se
pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .      4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .      5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    8 K.
Pobožnost za mir.
Drági mi verni!
Naš Sveti Oča, pápa Benedikt XV. na mesto sv. Petra stopivši je za prvo i najvekšo svojo skrb spoznao, na kelko je mogoče konec včiniti med svojov decov divjemi boji i vračiti rane, od boja vdárjene.
Hvala miljon srcá se zdígávle proti njemi za volo onoga modroga pa uspešnoga delovanja, z šterim se šče nedugo za premembo za boj neprípravnih zajetnikov skrbo pri sovražnih vládaj. Zdaj pa je novo gibanje začno naj bi okráto strašen boj. Slovesno pozové vse krščenike, naj z občinskov i mogočnov molitvov prosijo za kemprešnje končanje bojne ino za prihod mirá. — Svoj namen nam v sledečoj odredbi naznáni:
Odrédba.
»Z žalostnim srcom preštimajoč grozovitosti boja, šteri tak vnogo mládih žitkov pretrgne, i cele rodovine, cele občine na nikoj správi, ino kak strašen vihér cvetoče národe oniči; znajoč, ka Gospod, od koga je pisano: ka, gda kaštiga te vráči i z odpüščenjom nas na dale obdrži; znajoč, ka té Bog spokorjenoga i poniznoga srcá ne zavrže; i želéč, naj bi ešče od ropota orožjá močneši bio glás vere, vüpanja i lübezni, štera je jedino mogoča lüdi v ednom srci i v ednoj düši zjediniti: Svéti Oča, papa Benedikt XV. na pokoro pozové svoje dühovnike i verne, naj bi tak oprosili Bogá za naše grehe, za šterih volo nas vredno teži njegova kaštigajoča roka. Želí záto Sveti Oča, naj bi celoga sveta katoličanski vernicje v poniznoj i vreloj molitvi sprosili milostivnost Bogá, i tak močno nam želen mir.
Z tem namenom odrédi, naj v Eu-
ropi 7-ga süšca toga leta, to je na drügo nedelo predpepelnicov, po ovih delaj svetá pa na 21. dén máloga trávna, to je na čarno nedelo, v vsakoj stolnoj, fárnoj i baratškoj cerkvi se sledéče pobožnosti vršile:
Zajtra, po konventnoj, ali farnoj sv. meši se naj slovesno vödene Nájsveteše Oltársko Svestvo. Potom de se spevao psalmus 50.: Smiluj se mi Bože, z drügimi latinskimi pesmami i molitvami.
Nájsveteše Oltársko Svestvo celi dén vödjáno ostane na slovesno molbo. Želno je pa, naj nedužna deca moli v kem vékšem števili Nájsveteše.
V večérnih vöraj sküpno zmolijo sv. čislo; po tom pa za mir oprávijo priloženo molitev, štero je sam Sveti Oča napravo. Po tej molitvi zmolijo, ali zospevlejo litanie vseh Svecov. Po litaniji ešče ništerno cerkveno pesem zospevlejo i molitev zmolijo. Celo pobožnost pa napev »Tantum ergo« i blagoslov z Nájsvetešim dokončata.
Naj pa kem obilneše podeli svoje milošče milostiven naš Gospod, Sveti Oča prosi svoje verne, naj pri toj priliki pobožno vzemejo gor svestvo pokore i sv. prečiščavanje. Zednim popolne odpüstke podeli vsem tistim, ki se spovejo i prečistijo ino do ali pred poldnom, ali pa pri večerašnjoj božoj slüžbi nazoči, ali pa pred vödjánim Oltárskim Svestvom eden čas molbo opravlali.
Dano v Vatikani 1915. jan. 10. Gasparri Peter,
kardinál, držávni Tajnik.
Molitev.
„Sladki Jezuš, tvoje presvéto Srcé je naše zadnje zavitje v tom grozovitom boji, šteri národe i držanja pretrosi. Bog milostivnosti si, vzemi záto od nás té grozen vdarec; král mirá si, — prosimo
te — daj nam nazaj tak močno želen mir.
Presveto tvoje Srcé je razlejalo svojo lübezen po tom sveti, naj bi preminola vsa nezložnost ino jedino lübezen kralüvala nad lüdmi. S sočütjom je napunila vsaka človeška nevola tvoje presvéto Srcé, dokeč si tü na zemli živo. O daj, da se to dobrotivno srcé na pomilenje gene proti nam v toj težkoj vöri, gda nas čarna pošást odörjávanja i strahovitnoga klanjá
teži. 
Naj se ti milijo vnoge žalüvajoče matere, ki za živlenje svojih sinov trepečejo; vnoge rodovine, v šteri za svojega zgüblenoga podpiračá točijo vrele skuzé; naj se ti mili tá nesrečna Europa, štera se bojati má, ka de v püščavo premenjena.
Popüdjávaj misel mirá v düšaj vladárov i národov. Včini konec nezložnosti, štera med národami vláda. Včini, ki si nas s svojov svetov krvjov odküpo, ka do se lüdjé znova z küšcom pazdrávlali v znaménje mira. Nekda je sveti Peter apoštol etak skričao k tebi: „Reši nas, ár se pogübimo!“ i ti si milostivno, poslühno njegovo prošnjo vtišavši burkajoče se morje. Zgledni se tüdi na nás milostivno, ki si s stálnim vüpanjom zdihávlemo k tebi, pa podeli razburkanomi sveti mir i pokoj!
Mati naša, sladka Devica, tüdi ti nam pomágaj; kak si nas vsigdár bránila v težkih sküšnjavaj, tak tüdi zdaj nás bráni i v mogočno tvojo Obrambo vzemi. Amen.“
 * * *
Gotovo z gorečim srcom včinimo zadosta toj očinskoj želi vsi, ino ki smo se dozdaj že prek večih mesecov dén od dnéva v naših cerkváj vküpspravili, da bi od Bogá našoj domovini blagoslov i zmágo sprosili, mo zdaj pri toj slovesnoj priliki tüdi z vrelov molitvov
2
NOVINE
1915. febr. 7.
prosili dobroga Bogá, naj dá nazáj sveti zgübleni mir, našim junaškim šeregom pa moč, z šterov do mogoči opraviti delo, ža šteroga volo so se na bojišče postavili, naj po popolnoj zmági tak našoj domovini, kak Europi i celomi sveti blági i stálen mir zagotovijo.
Z nakanenjom Svetoga Očé prosim moje verne, naj se skem vekšov pobož-nostjov vdeležijo süšca 7-ga, obslüža-vane pobožnosti. Naj se jih spove kak náj več, ka sčistim srcom vzemejo k sebi našega Gospoda Jezuša i opra-vivši predpisana dobra djánja se vdeležijo popolnih odpüstkov, da vekšo moč zagotovijo svojoj spokornoj pa iz srca izvirajočoj molitvi.
Naj pa sád té proséče pobožnosti stálen ostáne, popádnem to slovesno priliko iznova prosim moje dráge verne, naj s pobožnov stálnostjov hodijo na bojne večernice, gde so té v návadi. Ár kak sám Gospod právi: Potrebno je vsigdar moliti i nigdar ne henjati. (Luk. 18., 2.)
Bojne večernice mo do konca boja meli. Vüpam se, da kak štéč dugo de trpo boj vrelost mojih vernih ne de menkala, nego nasprotno de vsígdár vekša pobožnost i vékše število molečih. Amen.
■  († Janoš, püšpek.) 
Novi vojaški nabor.
     Od 18-ga februára do 24-ga marciuša moro pred vojaški nabor (štelinga) stopiti:
1. ki so v letah 1896. i 1895. rojeni, to je 19 i 20 let stari;
2. ki so leta 1891-ga rojeni i dozdaješče ne bili za pripravne spoznáni za vojaški stan ali so pa od vojaštva i žandárstva odposlani, to je 24 let stari;
3. ki so dozdaj ešče ne hodili na nábor;
4. ki so nej na Vogrskom rojeni nego tü prebivajo i so si spravili državlansko pravico, če so rojeni v letah od 1878. jan. 1. do 1881. dec. 31-ga;
5. ki so rojeni v letah od 1878. jan. 1. do 1890. dec. 31-ga i od 1892 do 1894, če so v preminočem leti za volo kakšega zroka ne mogli pred nabor príti.
Višešnja mela sliši vládi.
Ministerstvo je odrédilo, ka se vi-
šešnja pšenična,ržena, ječmenska, kukorična, krumplinova i rižova melá more tak prekdati Deželnomi Gospodárskomi odbori, kak je to od zrnja bilo določeno.
Bojne.
V zadnjih dnévah so z bojišča za nás veséli glási prišli. Visine Kárpátov so znova v naših rokáh i rusa naše čete že prek vogrske mejé v Galiciji pregánjajo. Vlovili so naši tüdi 10 jezero rusov.
Pred Varšavov so nemci prišli do ruskih glávnih postojank i ž njih neprijátela vözbili.
Pri Nidi so naše čete zevzvéle goré, z šterih lehko v rokaj májo celo dolino.
Nemci so proti francozom i belgijcom tüdi lepe zmáge dobili. Ne moremo se za té srečne uspehe dobromi Bogi zadosta zahvaliti.
Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledéča:
V Zahodnoj Galiciji i na Polskom samo stráže májo menjše praske med sebom ali se pa vrši tü pa tam strelba z topovi. Vreme je jáko nevgodno za vékše bitke.
Ruske glávne postojanke v nemškik rokah. Nemci so prišli do ruskih glávnih postojank i ž njih neprijátela vözbili. Páli je kračiša i lehžejša pot do Varšave, bár ešče dugo vremena pretečé prle, kak sí to mesto osvojimo z našimi zavézniki. 
Froncozi od naših topničarov. Francozki listi poročajo, ka so se rusi zavolo prilične strelbe naših topničárov mogli do Tarnowa nazájpotégnoti.
Dardanelle se obstrelávajo. Dardanelle, türsko trdnjávo angležke i francozke vojne ládje obstreljávajo, ali türki njim tüdi z močnov strelbov odgovárjajo. Kvára pri niednoj stráni nej bilo.
Srbija dobi rusko posojilo. Rusi so obečali Srbom, ka njim dájo eden del svojega Vojnoga posojila brez intereša.
Rusi pa Svéta zemla. Rusi ščéjo türkom odvzéti svéto zemlo, ka bi krščeniki lehžej mogli svéta mesta, v šterih je naš G. Jezüs Kristuš živo, pohájati. —
Na morji. Tü pa tam se štera ládja potopi. Pri Helgolandi so nemške i angležke ládje v ognji bile. Edna nemška se je razbila i potunila, angležke so pa ništerne močno poškodovane. Nemci právijo, ka se je edna angležka ládja tüdi potunila, angleži pa to tajijo. Nemci bi radi na veliko morje prišli, po šterom na jezere ládj vozi živež pa strlivo angležom, francozom i rusom, sam ka se njim je tépot posküš ne posrečo. Če bi mogle nemške ladje predreti angležko linijo, bi trgovinske
sovrážniške ladje potunile i sovražniki naši bi od vretine, štera je krepi v boji, odvrnjeni bili, kaj teliko pomeni, ka bi se pomali vdati mogli. Da se je namenjeni posküš nemcom vjalovo, namenijo čune tákše napraviti, šteri bi na tri mesece živeža lehko z sebov vozili i z temi posküsili napádati trgovinske sovražniške ládje.
Amerika proti prišlekom. Wilson predsednik zedinjenih Držav je proti tomi, ka bi se drügi národi v Ameriko selili.
Neprijátel boja. Ravnatel amerikanske, drüžbe Steel Company z iménom Connesvillers je ne sprejeo iz sovrážtva do boja angležke naročitve na šrapnele za 10 milijon koron. 
Zmága naša pri Nidi. Od Nide na zahod pri Andrejewi so austrovogrske čete zevzéle tiste visine, z šterih je mogoče celo nidsko dolino v rokaj držati.
Pogájanje bolgarsko-srbsko. Trubeckoj ruski knez je prišeo v Sofijo, ka bi poravnao nemir med Srbijov i Bolgarijov, šteroga máta zavolo Macedonije.
Devétkrát so nas vničili. Ruske novine so se namerile. Opisale so keliko smo mi lüdij zgübili, keliko so nam strliva vzéli i ka so nas devétkrat vničile popolnoma. Edne Amerikanske novine na to takši odgovor dájo, ka je to najvékša batrivnost i zvünrédnost, ka je tá devétkrát vničena armada ti ešče obstojéča i rávno tam se vojsküje, kde so jo brš devétkrát vničili.
Dale 50 kilometrov. Ruse smo od njuvih prvejših postojank 50 kilometrov nazáj odtirali.
Kárpátske visine so nazáj v naših rokáh, 10 jezér rusov i šést strojnih pušk smo zaplenoli.
Vničeni francozki polk. Nemci so 155-ti francozki pešpolk vničili. — V argonnejskih logáj so nemci od francozov páli en lepi delek zemlé vkraj vzéli, 12 častnikov i 731 moštva zgrabili, zaplenoli 12 strojnih pušk i 10 štükov. — Na Belgijskom so tüdi zmá-gali nemci pri Nieuporti, kde so 300 afrikanskih vojákov najšlih mrtvih. — Pri Labasséji so pa dvá strelniva jár-ka dobili nemci do rok.
Türki so obstrelávali z uspehom rusko vojaško postajanko pri Črnom morji iz svojih ladj — v Kaukazi so pa 300 rusov vlovili i vnogo strliva zaplenoli. — V krajini Asserbeidsan se pa vrši bitka za slednjo postojanko, štero rusi držijo ešče v rokah, ovo že vse türki májo.
1915. febr. 7.
NOVINE
3
Kaj bi radi rusi. Rusi bi radi meli Carigrad. Pri Odrini bi türke praj premagali i zatém v Carigrad vdrli i si ga osvojili. Samo ka pred Odrin pot po Bolgárskom pela, záto bi radi bolgáre na svoj kráj dobili. — Želejo lehko to, ali doprinesti ne do mogli, če njim bolgár rávno pot odpré.
Bosí napadnoli. Na Ruskom so naši namenili neprijátelom eden breščec odvzéti. Ali kaj, da se njim je škalilo i so nikak nej mogli na vrh priti, kde se je sovrážnik močno držao. Da so pa nej zaman junáki dečki naše domovine. Dol so se züli i bosi so fükali gor na pobregi pa tüdi prišli gor na njega. To je naprávila 8. stotnija 44-ga pešpolka, v šterom slüžijo dečki iz županije Somogy.
Pobožen nemški casar. Ob priliki svojega rojstnoga goda je nemški casar one pisatele, ki bojne gláse domo pošilajo, z temi rečmi pozdravo:
— Dobro jütro, moja gospoda! Pozdrávim vas, nájlepše pišete! Zahvalim se vam; veliko delo vi oprávlate. Rad prebiram vaše članke, v šterih se nahája vzdignjena velika domolübnost. Naši vojáki tü v strelnih járkah se jako navdüšijo, če kaj tákšega čitejo. Pa ešče nekaj, moja Gospoda! Zapomnite si: Moja vodilna misel v tom boji je edna z mislijov, štero je meo stári Johnes Knox, reformator Škocije: „Večino vsikdár tisti má, ki se Boga drži.“  — To smete na svetlo dati.
Čeden konj. Eden husárski konj je zgübo svojega gospoda i je prišeo rusom v roke. Rusi so se njemi veselili i njemi to čast naložili, ka je mogo nositi strojno puško. Kaj se je zamerilo konji pri rusih, kaj ne, edno noč je samo pred našim táborom zahrzao — se vé, da je strojno puško meo na hrbti. — Naši ga zdaj v najvekšem poštenji májo.
Kak smemo dati mleti?
Ministerstvo je odrédilo, ka tisti mlini, šteri za merično, ali za plačo melejo, odsehmao ne smejo nikomi, niti lastniki mlina mleti samo žito i pšenico, nego dužen je vsaki teliko ječmena ali kukorice v mlin poslati, keliko žita i pšenice má zamleti i oboje more dati semleti. Dvojo melo vküpmešati je nej zapovedano.
Finejšo pšenično i rženo melo si vsaki tüdi smê dati napraviti, ali nej več, kak 15 % odstotkov, to je od 100 kil, 15 kil.
Ki proti tomi ukázi zagreši je kázni podvržen, štera zná státi iz 2 mesečno voze i 600 K pláče.
Ki nema kukorice i jéčmena, si lehko tak pomága poleg toga ravnanja, ka de z takšim dao vküp mleti, ki to zrnje má. Dajmo pa Bogi hválo, če mámo samo, kukorico i ječmen za mleti. Keliko sirot gladüje zdaj.
Glási.
Marijini listi se od januara 24-ga razpošilajo. Prvi 1000 falatov je prišlo v Črensovce té dén. Po drügih faraj so je mogli zdaj že tüdi dobiti. Če bi je kam več trbelo, naj se zglási zavolo njih v Črensovcih pri vredniki.
Letéča Pošta. Iz Przemislna je letéča pošta dve karti prinesla v Žižke. Edno od Krao Štefana, drügo od Godina Jánoša. Na dopisnici od prvoga poslánoj so pozdrávi za sledéče: „Pozdrávlom vas prelübléna moja žena ino deca. Jaz sem hvála Bogi živ i zdrav.“ Kráo Štefan.
„Živ i zdrav sem.“ — Péterka Jožef z Beltinec. —
     „To te prosim, drži se kak sem ti reko. Ne pláčaj ni filera dugá.“ Krauthaker Jožef z Razkriža.
„Živ i zdrav sem.“ Kolenko Matjaš, Bohnéc Števan z Črensovec.
V drügom pismi je Godina Janoš pozdravo svoje domáče i na, njegovoj dopisnici je tüdi stalo, ka je Horvath Jožef Miklošov z M. Polane živ i zdrav.
   Na znánje zavolo odávanja Novin v jelénsko faro. V jelénskoj fari se Novine po falataj samo v trgovini Rogan Janoša dobijo v Večéslavci. Ki je nej stálen naročnik, si je tü lehko küpi.
Bik k odaji. Eden lepi dve in pol leta star simentalske fajte bik šteri je gorvzéti je k odaji pri vlč. g. Čárič Jožefi, pleb. pri Švétom Jürji. Občine, štere nemajo ešče za plod predpisane bike, naj se tü zglásijo.
Odlikovánje. Mintsek Anton, vojáški dühovnik, ki je zleženjá z Sobote, je dobo dühovniški zaslüžni križ 2. razreda na belo rdečem tráki od apoštolskoga krála zavolo svojega junáštva, ka je med nevarnostjov svojega žitka oskrblávao mirajoče vojáke, kda so njemi rusi i levo roko prestrelili.
Dankl ga je pohválo. Győrfi Janoša kaprola, ki je z Dugevési, je sam Dankl obiskao z pismom i ga pohvalo za junaštvo v kraleskom iméni.
Na zamerite! Tiskarna nam dosta neprilike dela, ka Novine zmes-zmes jáko nerédno pošila. Ne je to prav. Vsaki plača, vsaki je more tüdi redno dobiti. Če žato se kder páli pripeti, ka ne bi dobo rédno Novin, naj je reklamíra. Na pošti náj právi, ka je rekla-
míra. Tá reklamácija je brezpláčna i gda se mi do rok dá, se poskrbim za odposlatev Novin.
Ne pozábimo pa, ka je zdaj malo težakov i zato ne čüda, če se pri vnogom deli kaj zmešajo. Pa to tüdi ne pozábimo, ka je na pošti tüdi večkrát falinga.
Ne zamerite, záto drági naročniki — vsaki neréd mi pa notrijávite, jaz se že poskrbim za réd.	Vrednik.
Kakši krüh smemo peči? Vláda je febr. 1-ga odrédila, ka odsehmao med pšenično i rženo krühovo melo moremo pol kukorične, ječmene, krumpišove ali rižove mele mesiti.
Smešni razglás. Szombathely-sko redárstvo je na znánje dalo, ka je v Szombathelyi edna krava nájdena, štero lastnik nazajdobi na prvom štoki v 11-oj sobi pri redárstvi. — Vnogomi je smeh počo, kda je to čiteo, záto, ka si je nej znao, ali bole rečemo, ne šteo to v glavo püstiti, kak bi mogla krava tak veliko poštenjé dobiti, ka bi jo v palači na prvi štok v edno sobo spravili. Ešče peštinske novine so prekvzelé té glás i se zdaj celi orság šmejé nad sombotelskim redárstvom i nad krávov od njih nájdenov. — Razglás je popravici samo teliko ščeo naznaniti, ka se na prvom nadstropji v 11. sobi naj zglási lastnik kravé, samo, da je malo temno té svoj namen razložo, záto so njemi smešni pomen dáli rezni jeziki.
Mesto išče vlada za delanezmožne vojáke. „Urad za bojno pomoč“ (Hadsegélyző hivatal) imenüvano v Budapesti stojéče drüštvo gori pozové vsakoga, ki potrebüje pri svojem deli težáke, naj vojake ranjene, čonklave, to je delanezmožne za kakše ménjše posle, prek vzeme i v té namen naj se pri njem zglási. Stem pokažemo — veli — veliko lübezen do bližnjega i domovine. — Prav je to i jáko-jáko smileno delo od stráni onih, ki májo občen zato. Žglásiti se trebe na „Hadsegélyzö hivatal“ Budapest. 
Zgübe 83. pešpolka. Znova je zgübo naš polk, v šterom slovenci iz županije Vas slüžijo 100 mrtvih, 187 ranjenih i 11 vlovlenih. Mrtvi so sledéči z našega krája: Badašič Károl z G. Sinika, Benko Leopold z Cankove, Bokán Leopold z Škakovec, Čásar Jožef z Čöpinec, Gašparič Ludvik z V. Sela, Glážar Ferenc z Krášič, Horvát Jánoš rojen l. 1892., Horvát Jožef z Sobote, Jakšič Janoš z Tešanovec, Kránjec Matjaš z Pánovec, Lepoša Štefan z Polane, Šádl Jánoš z Ropoč, Šparaš Kalman z Zenkovec, Vukovič Anton rojen. l. 1884., Veren Jožef z Proséčkevési, Volf Koloman z Sobote,
4
NOVINE
1915. febr. 7.
Zonik Mikloš z Sela, Žilavec Ferdinand z Skakovec. Spadnoli so v bitkah od nov. 17. dec. 10. Lehka naj njim bo tüja zemla, večna lüč naj njim sveti!
Pomoč za male trgovce i rokodelce. Máli trgovci i rokodelci, ki so v nevolo prišli zavolo boja, dobijo podporo. Moro se Zglasiti pri „iparkamara“ rav-nitelstvi.
Napád na grčkoga krála. Eden grk je dvakrat strelo na Jürja, grčkoga krála v Patrasi, ali ne ga je zavado. Právijo, da ga je na to hüdobijo najeo neprijátel grčke vláde. Grčka vláda pa je dozdaj nej napovedala boja nam, je nej pristopila na strán naših sovražnikov, što zná, če je nej to bio zrok napada, če je hüdodelnika nej to nagnolo na strelanje, zakaj nema Grčko že boja z nami? Pride čas, kda vse jasno bo. — Zanomivo je, ka grčke novine tajijo napád.
Penzija za sirote pokojnih vojákov je določena. Nájmenje je 96 k., nájveč 5400 k., na leto. Popolnoma sirotinska deca dobi na leto nájmenje 72 k., nájveč 360 k. Prošnje je občinsko poglavárstvo dužno brezplačno gorvzéti, sme pa vsaki naravnoč poslati je na poveljnistvo vojáško.
Zima nam je té slednje dnéve mrske zobé pokázala. Belo je pá vse grátalo i sani so veselo prišle iz pod hüte, ali podstrešja naprej pa se nalekle na poti, ka bi z bistrim cinkütanjém kak blisk se čujsale dale na radost v njih sedéčim.
Od vseh krájov je prišeo glás, ka je močno snežilo, celo z Fiume, kde je na meter globoki sneg spadno, ka so se ešče vláki stávlali i več vürne zámüde meli.
Keliko lüdih je potres mro na Taljanskom? Poročila nam zdaj že štálno število ponesrečenih znájo na znánje dati. Po taljanskoga lista „Mattino“ poročili je potres 44 jezero lüdij vmoro.
Dári na naše ranjence. Z Gamilic: Matjašec Ana, 40 fil., Cigan Matjaš 20 fil., Z Sr. Bistrice: 17. roža, 1 K 66 fil., 4. roža 3 K 60 fil., Krapec Mar. 1 K., Maučec Már. 1 K., 16. roža 80 fil., 2. roža 96 filerov, 4. roža 1 K 20 fil., 9. roža 75 fil., Z Beltinec: N. N. 6 K., N. N. 1 K. Z Čerensovec; Stolna drüžba 1 K 01 fil., Cigan Ivan 2 K, Kováč Ana 50 fil., Ritos Treza 2 K., Kovač Orša 50 fil., sühi sad i 6 cap, Kovač Mar. 1 K., 8 cap, Žalik Ant. 40 fil., Klekl Jožef 1 K., Tompa Ivan 2 K., Horvát Ján. 5 K., Zelko Treza 1 K., Törnar Kata 10 fil., Šoštarska drüžba 50 K., Mlinarska 30 K., 34. roža 60 fil., Tompa Gata 1 K., Förnar Marko 10 fil. Z Hotize: Ftičar Kata, 40 fil., Z Gor. Bistrice: Tkálec Kata 1 K i 2 prtá, Zavec Sena brisačo, capo, hlače, robačo, Jakšič Ana 2 K. Z Vel. Polana: Sabolska drüzba: 6 K 20 fil., Krampač Jožefa žena 50 fil., Gábor Kata 50 fil., Šoštarska drüzba 10 K. 15. roža 2 K 40 fil., Žerdin Marija 40 fil., Horvát Ana 20 fil., 5. roža 2 K 10 fil., Cuk Manka 30 fil., Nežič Kata 40 fil., 9. roža 3 K. Z Rankovec: Majcan Janoš 2 K., Iz Žižkov: Prša Štefan 1 K 20 fil.,
Vuk Ana 5 K., Ciglár Mila 2 K., Tibaot Kata 40 fill., Kral Marija 40 fil., 11. roža 1 K., Slepe miši (pri igrači dečinskoj) 20 fil., Z Mále Polane: Šömen Kata za 4. rožo sv. Oršole 2 K., Sabolska drüžba 12 K., Kovačja 12 K 48 fil., 2. roža sv. Oršole 60 fil., Z Lousville: Ribaš Franz (Tišina) 5 K., Čahuk Roza (Skakovci) 2 K 50 fill., Puhan Marija (Sobota) 2 K 50 fil. Z Dol. Bistrice: Godina Mar. 1 K. Vküp: 196 K 46 fil., Z toga sad i obleka pa 20 K odposlana v Lendavo, 20 K. v Pesto, 20 K v Soboto, 40 K v Kanižo, 20 K v Somboteo ranjencom, ovo pa shranjeno v Beltinci v hranilnici za sirote vojakov i vojake. Srce Jezušovo povrni vsem! Dozdaj nabrano 1341 K 54 fíl.
Dogodki iz boja.
Jeli se bojijo naši dečki v boji?
Eden vučiteo naše okolice je domá bio kak ranjenec, ki nam pripovedáva, ka v začétki, kda so v prvom ognji bili, so kaj ešče lovili glavé, kda so njim krugle kre glavé fučkale, ali k tomi se prej hitro človek privádi. Či ne bi vido, ne bi vervao, pripovadáva človek, ka smo stáli ne daleč od ednoga ograda, šteri je pun bio nájlepših jábok. Samo ka so ober toga ograda nájbole letele rususke šrapnele pa ka se je zgodilo? Kda je šrapnele razpočila ober jablánih, so dečki tá bežali pa to smejéč goripobirali jáboka, štera so njim rusi z štükami dolitrosili. Pa nieden ne mislo na to, ka strelanje dale trpí ino človek lehko tü živlenje zgübí.
Kakše je ozdaleč edno bojišče?
Eti domá bi si mi mislili, ka je edno bojišče puno lüdih, konjov, štükov pa vsakovrstnoga orožjá. Po pravici pa ki má priliko viditi edno, on drügo ne vídi, kak velko prázno polé ober šteroga tü ali tam eden zrákoplov brní pa vu zráki krugle štükov pokajo rážno ino deždžijo svoje nevarne krugle doli na zemlo. Tü i tam jé duga čarna linija viditi, kakši šánec, za šterim so nevidlivo skriti vojácje z svojim orožjom. Zgodi se, ka vöskočijo z grabe pa bežijo malo naprej, ali nazáj, ali pár minut pa so že v drügoj skríti, dokeč ne prido tak blűzi vküp z neprijátelom, ka ido „na nožé“. Zdaj že grabe celo tak rédijo, ka nanč ne trbe vö idti z njih, nego na kvake idejo naprej vsikdár nove kopajoč na kelko je mogoče tak, ka neprijáteo nanč ne opázi, kde so. Z tem se bránijo proti kruglam.
Ka de stov jamov?
Te tü strelali? Je pitao eden dühovnik, kda je prišeo na bojišče ino vido, ka vojácje velko jamo kopajo. Bomo, to odgovorili, ali ne na vojáke.
Začüdeni gléda dühovnik, kda ovára, ka eno 130 peršon moškov i žensek ženéjo vojácje ino je postávijo okoli grabe. Oficerje pridejo pa začnejo sod držati. Na osem peršon se je posvedočilo, ka so po bojišči ranjence mantrali, njien vüha v kraj resaji, oči vösmicali i je okradnoli. Sod je bio na smrt. Ove so odposlali, tej so tam ostati. So začnoli jokati, kríčati, dühovnik je začne na smrt priprávlati. Za máli čas príde 30 vojákov, vréd stopijo, komanda se oglási, 30 pükš poči pa osem peršon se zgrüdne v jamo. Zaslüzili so si.
Boj inda pa dnes.
Jnda, kda šče pükš ne bilo, so se boji tak pelali, ka je vojska vu velki trumaj vdárila na neprijátela pa kda so frečarje i strelci opravili svoje delo, te so mlátili „li po glávi, ka ne oplánta“. Zdaj pri tom vnogom orožjej, samo te vdárijo na neprijátela z bajonetami, či so njemi štüki grabe že razpravili ino se dá računati, ka jih je vnogo spádjenih, ka de napád meo dober konec. Tak je zdaj te to, ka pišejo od rusov, ka to v Bukovini slédnji 25 dnij samo 4 vesnice mogli obládati, od nemcov pa včasi čtémo, ka so po boji 2—3 dnévov ništeren járek vzéli od francuza. Zdaj je na poláj takši boj vseširom, kak či bi same trdnjáve bilé tam. Z toga vidimo, ka inda bit šereg daleč bežao názdrt, zdaj pa 50 metrov odzaja má nove járke pa se tam more začnoti novi boj.
Pošta.
Kev. Fr. Dol. Slaveči Dao sem vam rédno pošilati. Zdaj sem znova nadomesto. Se včasi se trebe zglasiti, kak je ne dobite. 15 vam bo hodilo. Franko Antala žena. Sobota. Botják Jánoš je premino i dozdaj ešče nej gornájdeni. Hauko Szombathely. Rdeči križ ga dozdaj med vlovlenimi nej najšeo. Pišite za pozvedo še ednok na: Hadifogoly-gyámolitó Bizottság. Budapest. IX. Üllői ut 1. K. A. M. Na sol i petrol je nej cena določena od vláde, kde té reči falej dobite, tam je küpite. Nájčednej je, če jih več vküp stopi i si naroči vékšo mero. — Na gizdávce, ogovárjavce i norce nikaj ne dajte. Naj se vam pomilijo i molite za njé. Po iméni se ne smejo razglasiti, ovak pa tak dobijo zadostno káranje. Horvát Vendela žena. Večeslavci. Vsaki drügi mesec se zglásite, pa iz višešnjih vam iz srca rad pošlem brezpláčno. Samo pošlite svedočanstvo, ka ste sirota. Ki po svojih vojákah pozvedávajo, naj vsele rojstno njegovo leto, polk to je régement i stotnijo to je kompanijo tüdi naznanijo, štero je meo prle i má zdaj v boji. Táborske pošte nej sila. Kutnják Marija. Ormož. Karolina Geder Glasbach. Vogrinčič L. Cankova. Lük Janoš. Domajinci. Mlholič Mihál. Večeslavci. Iména vojákov, po šterih ste pozvedávali ne najti med mrtvimi, ranjeni mi i betežnimi. H. Št. Nevesinje. Posláne so vam bilé. Hus. Ján. žena Bákovci. Rojstno leto, polk stotnijo i oddelek njegov naznanite. Na liste gledoč pa naj tiste, ki je ráznodeli, dá meni glás od vašega siromaštva.
Nepodpisana pisma se ne preglednejo! Vsaki svoje pošteno ime naj podpiše.
Nyomatott az Egyházmaegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.