LETO XXXVI, ŠT. 35 Ptuj, 8. septembra 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: Nova razvojna perspektiva (stran 2) KS Heroja Lacka Rogoznica praznuje (stran 4) 3. sept. - dan slovenskega sodstva (stran 5) Nova vas pri Markovcih (stran 6) Zanimiv naslov članka (stran 8) 14. FESTIVAL DZG SLOVENUE „ Te domače vize... Mnogi pravijo, da so domače vi- že kič brez vrednosti. Pa vendar, ,,ko jih pete zasrbe pa se urno zavr- te, ob kozarčkih se glase — te do- mače viže". Tako govori pesmica Te domače viže avtorja Franca Pu- pisa, ki so jo Fantje z vseh vetrov zaigrali na 14. festivalu domače za- bavne glasbe Slovenije Ptuj '83. Da ima avtor prav je dokaz številno občinstvo vseh festivalov. Tudi le- tos si je prvi festivalski večer, kate- rega organizatorja sta bila Zavod Radio-Tednik in Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ogledalo 2400 ljubiteljev domače pesmi. Več kot štiri ure je trajal nastop 22 an- samblov, ki so predstavili 44 novih valčkov in polk, ki so ogreli dlani gledalcev. Tudi komisija ni imela lahkega dela, ko je odločala o do- bitnikih festivalskih nagrad, saj je bil letošnji festival najboljši od vseh štirinajstih. Drugi festivalski večer sicer ni privabil toliko gledalcev, pa vendar številka 1000 tudi ni majhna. Pet Ansamblov, med njimi tudi eden ptujskih, je predstavilo nekaj svo- jih pesmi, član SNG Maribor Volo- dja Peer pa je povedal nekaj pikrih jOt račun današnjih življenjskih raz- mer. Oba večera so gledalci uživali tudi ob žrebanju nagrad zanje, ki so jih prispevale nekatere slovenske organizacije združenega dela in društva. Lahko rečemo, da je bil tudi dru- gi večer, ki ga je ob koncu zmotU pošten naliv, uspešen. Organizacijo sta poleg Zavoda Radio-Tednik prevzeli še Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana in RTV Beograd. Tako je za nami festival, najbolj obiskana prireditev v okviru Ptuj- skih kulturnih srečanj, ki potekajo px3d pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor in poslovne enote Ptuj. Vsem, ki so kakorkoli poma- gali pri organizaciji in izvedbi festi- vala se zahvaljujemo za sodelova- nje. Domače viže so izzvenele, neka- tere še pozvanjajo v ušesih. Za tiste, ki imajo slabši glasbeni spo- min pa je Založba kaset in plošč RTV Ljubljana izdala kaseto, ki je že naprodaj. Torej, ,,naj odmeva od gora čez deželo do morja, saj Slovenec rad ima — te domače vi- že". In, nasvidenje na jubilejnem 15. festivalu DZG Slovenije Ptuj '84. N. Dobljekar N» ktacn prircdttveaeBi prostora se Je pni festivairid ¥e{er zbralo asi 2.400 UubkeUev domaČih vii Foto: M. n,-ff Ansambel Vita Maženita h LJaMjane Je v soboto zvečer UJob dežja vztra- jal do kraja in odigral vseh šest napovedanih melodij Foto: 1^. Ounec Pti^ski instrumentalni ansambel Je priigral tretjo nagrado občinstva za melodijo „Karenti gredo", nastopil pa Je tudi drugi festivalski večer Foto: M. Ozmec Priprave na volilne konference SZDL v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije letos enotno preneha mandat konferencam, predsedstvom in vsem drugim organom na vseh ravneh od krajevnih konferenc do republiške konference SZDL. Za- radi tega so že v teku priprave na izvedbo vseh faz kandidacijskih postopkov in volitev. O teh nalogah je v torek, 6. septembra razpravljalo tudi predsedstvo OK SZDL Ptuj, dan poprej pa na skupni seji svet za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko ter izvršni odbor predsedstva OK SZDL. Svet in izvršni odbor sta pripravila dokumente in jih predložila v razpravo in sprejem predsedstvu OK SZDL. Dokumenti zajemajo: načela in merila kadrovske politike ob volitvah v organizacijah SZDL (objavljamo jih v celoti na 3. strani), podrobnejša navodila za kandidacijslci postopek, ki obsegajo volitve vodstev krajevnih organizacij SZDL, postopek za volitve prolsedstva, volitve članov vaških, uličnih in hišnih ali drugih oblik delovanja SZDL, v katere se člani zdru- žujejo v kraiih bivanja, oblikovanje krajevne konference SZDL in volitve njenega vodstva in potek delegiranja delegatov v občinsko konferenco Posebej so sprejeli pregledni rokovnik kandidacijskih postopkov in volitev organov krajevnih organizacij SZDL in občinske konference SZDL, ki podrobnejše razčlenjuje naloge od 15. septembra do konca novembra 1983 z navedbo vsebine naloge, nosilca in rok do kdaj je nalo- go treba izvesti. O vsebinskih pripravah in o konkretni izvedbi posameznih nalog se bodo podrobneje pogovorili na posvetu predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL, ki bo danes, 8. septembra v Ptuju. FF V novo šolsko leto v občini Ormož Na novo šolsko leto so se tudi v ormoški občini skrbno pripravili. Izobraževalna' skupnost občine Ormož je z delom in prizadevanji dosegla, da bodo vse bodoče prvo- šolčke vključili v celoletno pri- pravo na osnovno šolo. Glede na premoženjske razmere bodo k stroškom prispevali ustrezen delež tudi starši. Letos je začelo prvi razred obiskovati 251 učencev, to je za 36 manj kot v minulem šolskem letu. Tako so že nekaj let priča stal- nemu upadanju števila učencev v osnovni šoli. Po statističnih podatkih je letos začelo šolsko leto skupno 2226 osnovnošolcev na ob- močju celotne občine. §e nekaj podatkov za posamez- ne osnovne šole: V OS Ivanjkovci so imeli lansko leto .še_28-jsrvo- šolčkov, letos pa le 13, v OŠ Velika Nedelja lani 39, letos 22 itd. Na podružnični šoli Hum so ukinili prvi. druei in oeti razred, učenci pa se vozijo v OS Ormož. V OS Stanka Vraza v Ormožu, ta Soia ima prilagojen predmetnik in učni načrt, letos ne bodo imeli prvega rkzreda, ker je bilo prijavljemh premajhno število otrok. Kot smo že poročali bodo pri- hodnie leto začeli z obnovo šolske zgradbe in z gradnjo prizidka k šoli Velika Nedelja. Predvidevajo, da bodo z deli začeli že s 1. juni- jem 1984, zato bodo do takrat mo- rali tudi končati s poukom. Da bi to uresničili, bodo imeli pouk večkrat tudi ob sobotah. — u u l«^^|pzdia bomo letos prMc- ml Foto: I. kotar JUTRI O ODKUPU GROZDJA Jutri so bodo sestali člani odbora za vinogradništvo pri kmetijski zadrugi Ptuj in se dogovorili o letošnjem odkupu grozdja. Gre za dogovor o prevzemnih mestih, o času prevzema — skratka o vseh podrobnostih v zvezi s trgatvijo. Jutri bomo tako lahko poročali tudi o cenah posameznih sort grozdja. Nekateri vinogradniki so že pričeli s trgatvijo, saj pravijo da je groz- dje že zelo sladko, uradnega dovoljenja za to'pa še ni. V današnji števil- ki objavljamo tudi opozorilo kmetijske inšpekcije, ki zahteva, da lastniki vinogradov počakajo do uradnega začetka trgatve, saj stopnje sladkorja v grozdju še niso ustrezno visoke, čeprav narava letos krepko prehiteva. Vsekakor je potrebno izkoristiti tople sončne žarke, ki iz dneva v dan zvišujejo stopnjo sladkorja v grozdnih jagodah. Pretirano sladkanje mošta ni dovoljeno, pa tudi ne v korist kvaliteti vina. Kot zatrjujejo izkušeni vinogradniki, imamo letos spet priložnost pridelati dobro vino, čeprav ga bo nekoliko manj kot lam. JB ^//^ PO ŠTIRIDESETIH LETIH |||||| ZAUPANJE V LASTNE MOČI Ob letošnjem prazniku občine Ptuj smo se spominjali 41. obletnice junaškega boja Lackovih borcev, prve Slovenskogoriške čete, ki je 8. avgusta 1942 izkrvavela v gozdiču Laze pri Mostju. Počastili smo spomin na heroja Jožeta Lacka, ki je za posledicami zverinskega mučenja umrl v ptujskih zaporih, spomnili smo se vseh drugih, ki so dali svoja življenja za svobodo in za pravičnejši družbeni red. Morda smo ob tem premalo poudarjali dejstva, da so od prvih vodi- teljev osvobodilnega boja na našem območju ostali le redki, ki jim je uspelo izmakniti se okupatorjevim krempljem. Nismo se dovolj zavedli dejstva, da so bili ljudje na našem območju po tistem krvavem letu 1942 precej preplašeni, nezaupljivi, bali so se novih žrtev. Za redke aktiviste, ki so še ostali, med njimi Zvonko Sagadin, Ženka Sagadin, Milena Boksa, je bil položaj na videz brezizhoden, toda niso izgubiB^ere v ljudi, v nadalj- nji boj, v zmago. Nadaljevali so politično delo pred štiridesetimi leti. V pomoč jim je s Pohorja Ptujčan Franta Komel poslal domačina-študenta Milka Golo- ba-Jožka in Franca Belšaka-Toneta. Oba sta postala odlična organizator- ja OF. Narodno osvobodilno gibanje na našem območju se je znova začelo vse bolj širiti, dokler ni v letu 1944 preraslo v splošno ljudsko vstajo. Zakaj to obujanje dogodkov pred 40-imi leti? Zakaj, ker iz teh dogodkov lahko in moramo tudi danes črpati moč in nauk za sedanjost, ko bijemo bitko za gospodarsko in družbeno ustalitev, ki se mora odraža- ti v rasti proizvodnje, povečanem izvozu, v odpiranju novih delovnih mest, ko se spopadamo s protisamoupravnimi težnjami, ko se moramo neizbežno in korenito spoprijeti z dosedanjimi navadami in ravnanjem, s prakso, ki jo moramo z večjo odgovornostjo in disciplino odpraviti. Naloge so težke, zahtevale bodo odrekanja, vendar obstaja stvarna možnost, da jih uresničimo. Prav tako kot se je pred 40-imi leti znova razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje na našem gospodarstvu, saj je produktivnost v občini porasla za 4 odstotke in prvič po devetih letih so rasla porabljena sredstva počasneje od celotnega prihodka in dohodka. Skratka, gospodarski rezultati v letošnjem prvem polletju so nad repub- liškim poprečjem, pa tudi v juliju rezultati niso slabši. Vse to nam daje zaupanje v lastne moči in sposobnosti, da bomo postopno izšli iz težav, čeprav napovedi za letošnje drugo polletje niso posebno obetavne. Toda z boljšim in kakovostnejšim delom, pa tudi pravičnejšim nagrajevanjem tega dela, z večjo odgovornostjo in disciplino pri izvajanju družbeno dogovorjenih nalog, bomo prav gotovo dosegli cilje, začrtane v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije in odprli perspektive našega družbeno-gosppdarskega razvoja. SPREJELI UKREPE ZATGA Prejšnji četrtek so se končala nekajletna bolj ali manj plodna ,,pogajanja" o tem, kako razrešiti kopico nerešenih problemov v Tovar- ni glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Delegati zbora združenega dela skupščine občine Ptuj so s priporočilom družbenopolitičnih orga- nizacij in delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine — ti so se sestali istega dne. opoldne — s 50 glasovi za in enim glasom proti sprejeli predla- gane začasne ukrepe družbenega varstva za eno leto. (Sprejete ukrepe v celoti objavljamo v današnjem Uradnem vestniku.) Proti je glasoval delegat temeljne organizacije Proizvodnja alumini- ja, potem ko so vsi delegati in gostje slišali obrazložitev članov delavskega sveta te temeljne organizacije. Menili so namreč, da bi morali sprejeti iste začasne ukrepe za vse tozde, saj so bili za ta tozd predlagani nekoliko širši ukrepi. Ostali delegati se s tem niso strinjali, pa tudi nad ra^ravo niso bili najbolj navdušeni, ker so o problemih TGA govorili že večkrat, dopustili razreševanje problemov po samoupravni, demokratični poti, — vendar brez rezultatov. Mnenje večine zaposlenih v občini je povedala ena od delegatk zbora, ki je dejala, da najbrž ni bilo delegacije v občini, ki ne bi bila za uvedbo predlaganih začasnih ukrepov. To potrjuje tudi udeležba na seji, saj je sodelovalo 52 delegatov od 55, pa tudi izid glaso- vanja. N. Dobljekar Pred otvoritvijo haloške planinske poti Na tem mestu na gradu Bori bodo odpri HaloSko planinsko pot od Borla do Donačke gore. Na tem mestu bo tudi kontrolna točka št. I (oznaka ie vkina nad poštnim nabiralnikom). Foto: L. Cajnko Planinsko društvo Ptuj bo svojo 30-letnico uspešnega delovanja povezalo z 90-letnico organizirane- ga planinstva na Slovenskem in z odprtjem Haloške planinske poti. Osrednja slovesnost bo v nede- ljo, 11. septembra ob 14. uri na Borlu, ki bo potekala pod pokroviteljstvom Emona-Kmetij- ski kombinat Ptuj. Prireditev bo povezana s kulturnozabavnim pro- gramom. V njem bodo sodelovali Moški komorni pevski zbor Ptuj, recitacijska skupina Srednješolske- ga centra Ptuj in folklorna skupina iz Markovec. Podrobnosti o Haloški planinski poti lahko preberete na 6. strani. Planinsko društvo Ptuj vabi vse ljubitelje planin in narave na prireditev ob otvoritvi. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 8, september 1983 - TEDNIK Pogled v del proizvodnje DO IMPOL Slovenska Bistrica J^UJČANI USPEŠNI NA VINARSKEM SEJMU V UUBUANI^^ „Dobilismo pet zlatih odličij..." Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v ponedeljek, 29. avgusta slovesno odprli leto- šnji mednarodni vinogradniško-vinarski sejem, na katerem je sodelovalo 580 razstavljalcev iz 24 držav. Sejem je največja tovrstna prireditev v Evropi. Sejem pa ni samo spodbuda za kakovostnejšo pridelavo, temveč tudi spodbuda za kvalitetnejše spreminjanje odnosov v celotni reprodukcijski verigi. Na sejmu je sodelovala tudi temeljna organi- zacija Kletarstvo ,,Slovenske gorice" Ptuj. O udeležbi na sejmu je več povedal Anton Skaza, enolog: ,,Podobno kot prejšnja leta smo tudi le- tos sodelovali na ljubljanskem sejmu z vzorci na- ših vin letnika 1982. Dobili smo pet zlatih odličij, od tega je eno veliko zlato. S tem smo zadovolj- ni. Poslali smo sledeče vzorce: haložan, sauvi- gnon, beli burgundec, rumeni muškat in trami- nec. Predvsem smo zadovoljni, da smo dobili za suho vino haložan zlato medaljo, kar je zelo tež- ko. Mnogo lažje je dobiti zlato odličje za sortna vina, predvsem če so slajša." Kako ocenjujete letošnje dosežke, posebej, če jih primerjate z lanskoletnimi dosežki in pa dosežki prejšnjih let? ,,Razlika je in to pozitivna. Na primer letnik 1981 je bil kakovostno mnogo boljši od letnika 1982, kljub temu smo dobili manj zlatih odličij. To pa ni bil primer samo pri nas — v ptujski kle- ti, temveč po vsej Štajerski. Tu je bila ena napa- ka v načinu ocenjevanja na ljubljanskem sejmu ali pa pri ocenjevalcih. Letošnje ocene so mnogo bolj v prid našim vinom." Kako pa se sama kakovost vin odraža pri prodaji? ,,Ce dobiš na ljubljanskem sejmu zlato odli- čje še ne pomeni, da si vino tudi prodal. Po- trebno se je truditi'ie dalje in to kakovost spravi- ti do potrošnika." MG VKUUČITEV DO „OLGA MEeUČ" PTUJ V SOZD AGROS NOVA RAZVOJNA PERSPEKTIVA V delovni organizaciji, ki ima v svoji sestavi dve temeljni organizaciji in sicer Aspo in Hido, so dalj časa iskali možnosti za pridobitev novega proizvodnega programa. Z njim bi nadomestili predvsem materialno mtenziven program tozd Aspo. Sanacijo delovne organizacije pa so narekovali tudi doseženi poslovni rezultatih zad- njih let. Temeljna organizacija Aspo se že ves čas sre- čuje s težavami, v zadnjem času so te še močneje izražene, saj jih pesti tudi situacija na jugoslo- vanskem tržišču. Poleg tega je proizvodni pro- gram vezan na večje sisteme, kot so: Crvena Za- stava iz Kragujevca, IMV Novo mesto, TAS Sa- rajevo. V zadnjem času pa prihaja do odpovedi pogodbenih obveznosti, kar prav tako povzroča motnje v poslovanju. Temeljna organizacija Hido se s programom hidravlične opreme dobro vklaplja v jugoslovan- ski prostor. Vendar je pod vprašajem njihov pla- sma. Temeljna organizacija ne dosega količinske proizvodnje. Prisotne so še druge težave, največ- ja pa je cena proizvodov. V letih 1981 in 1982 je tozd poslovala z izgubo v višini 20 milijonov di- narjev. Sanacijski program tozd Hido tudi ni bil de- ležen bančne podpore. V letu 1981 seje DO sicer dogovorila z DO Elkom Strojna Maribor za so- delovanje pri razvoju in proizvodnji regulacije pogonov. Kljub dobremu dogovoru do realiza- cije ni prišlo. V DO so iskali naprej in sicer prek Litostro- ja, Riko Ribnica in tudi prek ZPS. S slednjimi so se tudi dogovorili za delitev programa v okviru strojne industrije. Gospodarska zbornica Slo- venije pa je DO seznanila, da ima SOZD Agros določene perspektivne razvojne programe, ki jih SOZD s svojimi članicami ne more realizirati. Prvi razgovori s predstavniki SOZD-a Agros datirajo z 10. marcem 1983, že 6. aprila so stro- kovni delavci Agrosa obiskali DO ,,Olga Meg- lic". 2e takrat je bilo ugotovljeno, da ima DO vse pogoje, da proizvodne zmogljivosti preusme- ri v proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Pred- stavniki SOZD so zagotovili, da jim bodo po najhitrejši poti ponudili ustrezen proizvodni program, ki bo zahteval proizvodno specializa- cijo in nadaljnjo povezavo z odgovarjajočo re- produkcijsko celoto. Sodelovanje pa se bo razvijalo v več etapah. Junija so se v Ptuju sestali predstavniki se- stavljenih organizacij Elkom in Agros ter izvrš- nega sveta SO Ptuj, DO Olga Meglic in občin- skega komiteja OK ZKS ter poslovne enote KB Maribor v Ptuju. Skupno so ugotovili, da je ponujeni razvojni program za Olgo Meglic spre- jemljiv in da v SOZD Elkom ne razpolagajo s ,,primernim" programom za delovno organiza- cijo Olga Meglic, zato je potrebno z aktivnostmi nadaljevati. Vzporedno z omenjenimi aktivnostmi, so se pričele tudi aktivnosti na samoupravnem podro- čju. Sprejet je bil program obravnav o izločitvi iz SOZD Elkom in vključitve v SOZD Agros. Na zasedanju DS DO, ki je bilo 25. avgusta, je bil sprejet sklep o razpisu referenduma. Proizvodni program Olga Meglic bo Sel v bo- doče v širitev proizvodnega programa hidravli- čnih dvižnih naprav in sicer s proizvodnjo proiz- vodno-tehnološko sorodnih proizvodov za potrebe kmetijstva in proizvodnje kmetijske me- hanizacije. Pri tem je poudarek predvsem na traktorskih nekladalcih in hidravličnih cilindrih. Prestruktuiranje DO bo potekalo postopno v skladu z možnostmi. V DO ,,01ga Meglic" poudarjajo, da v SOZD Elkom poznajo stanje njihove DO. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Elkom jasno opredeljuje cilje in naloge, ki pa se niso uresničili. Delovna organizacija je bila pre- puščena samemu sebi, sozd pa tudi ne ponuja primernega programa, ki bi zagotavljal sanacijo DO. Nizki osebni dohodki, vprašljiva socialna varnost pa se odražajo v odhodu kreativnih ka- drov. ,,Realno je, da storimo vse, da saniramo de- lovno organizacijo in to je razlog za izločitev iz SOZD Elkom," je povedal Simon P^ec, direk- tor DO. Obenem pa dodal, da DO v kolikor ne bi bila vključena v SOZD Elkom, danes ne bi imela pogojev za vključitev v SOZD Agros. Odločitev o vključitvi v SOZD Agros in o iz- ključitvi iz SOZD Elkom bo Se ta mesec. Prvot- no so sicer določili, da bo referendum 13. sep- tembra, vendar jim manjka še elaborat o ekonomski upravičenosti združitve. MG SLOVENSKA BISTRICA Izvoz močnejši od uvoza V občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da se je v letošnjih prvih mesecih zaposlenost dvignila za 1,5 odstotka, fizični obseg proizvodnje v industriji pa je glede na enako obdobje lanskega leta za šest odstotkov nižji. S pomembnejšimi uspehi se v industriji občine Slovenska Bistrica lahko ponašajo pri ustvarjanju dohodka, čistega dohodka in akumulacije. Kar je še posebno pomembno, doseženo je ugodno razmerje med izvozom in uvozom, saj so organizacije te občine izvozile kar za dvakrat več kot pa uvozile. Vrednost blaga doseženega z izvozom znaša blizu devet milijard dinarjev. Največji delež v izvozu je kot že vsa leta nazaj, tudi letos zabele- žila delovna organizacija IMPOL Slovenska Bistrica. Vedno uspešneje se z vsakim letom v izvozne dejavnosti vključujejo tudi delovne organizacije Steklo Slovenska Bistrica in EMl Poljčane. V izvoz pa se vse opazneje vključuje tudi kmetijstvo. Ob tem je pomembno poudariti tudi spoznanje, da je letos z izgubo poslovala samo ena delovna organizacija, Granitna indu- strija Oplotnica, kjer se že vrsto let srečujejo z velikimi proizvod- nimi težavami. V gospodarstvu občine Slovenska Bistrica pričakujejo, da bodo ob ugodnih rezultatih poslovanja v najuspešnejših delovnih organizacijah zabeležili pomembne rezultate v smeri uresniče- vanja gospodarske stabilizacije, tudi v obdobju do konca letošnjega leta. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat TOZD KLETARSTVO ,3L0¥i^SKE GOBICE" PTUJ lAŠKI RIZLING NA JAPONSKO V ponedeljek, 29. avgusta so delavci tozda Kletarstvo „Slovenske gorice" napolnili prvi kontejner z 20 tisoč litri laške- ga rizlinga za japonskega kupca. To je začetek, če ho kupec zadovoljen, bo izvoza še več. Ni kaj, ptujska vina so kakovostna, potrebno jih je le spoznati. MG Kontejner laškega rizlinga za Japonsko foto: L. Kotar Vzroki za Stagnacijo drobnega gospodarstva, s posebnim poudarkom na zasebni sektor Ce naj bi našli rešitve za razvoj drobnega gospodarstva, je nujno analizirati, zakaj se pri nas ne razvija, temveč stagnira, in zakaj se naše planske napovedi v zvezi z drobnim gospodarstvom niso uresničile. Razlogi za stagnacijo drobnega gospodarstva so številni, med njimi pa velja poudariti naslednje: 1. Z razvojem industrije so šte- vilni obrati drobega gospodarstva prerasli z industrijske, kar je nor- malni gospodarski in družbeni pro- ces, nekatere obrtne zmogljivosti pa so postale odveč. Industrija tudi prevzema tiste obrtne obrate, ki s svojo proizvodnjo omogočajo hitrejše preraščanje obrtne proiz- vodnje v industrijsko. Tako zdru- ževanje je naravni gospodarski pro- ces. Imamo veliko primerov, ki ka- žejo, kako se je iz obrtniških obratov razvila sodobna industrij- ska proizvodnja. V našem družbenem razvoju in družbeni praksi opažamo tudi ne- gativne procese, ki onemogočajo vzporedno nastajanje čim večjega števila nosilcev drobnega gospodar- stva na družbenem sektorju, in sektorju osebnega dela. Zelo nega- tivna je tedenca po združevanju obratov drobnega gospodarstva, ki bi morali obstajati zgolj kot samo- stojni obrati. Ustvarili smo pa tudi iluzijo, da je moč iz sleherne uspdnejše obrtne delavnice razviti industrijo. Večanje vsega povprek utegne imeti silno negativne gospo- darske učinke. Dejstvo, da se sodobna indu- strija ne more razvijati v razmerah, za katere so značilne reducirane tržne in gospodarske zakonitosti, še bolj velja to za razvoj drobnega go- spodarstva. Pri tem nujno pribija do pomanjkanja storitev in blaga, dejavnost drobnega gospodarstva pa se usmerja v družbeno nenadzi- rane kanale. 2. Razlog za opuščanje osebnega dela s sredstvi občanov so bile širo- ke možnosti za sklenitev delovnega razmerja in s tem zagotavljanje delovne ter socialne varnosti. Dejstvo je, da združeno delo ponu- ja delavcem veliko večjo socialno varnost in trdnost kot pa osebno delo, tudi če delavec v združenem delu prejema občutno nižji osebni dohodek od dohodka, ki bi ga lahko ustvarjal kot samostojni pro- izvajalec. 3. Ena izmed največjih ovir za dejavnost in razvoj drobnega gospodarstva, še posebej za osebno delo, je ideološke narave. Na naše družbenogospodarske odnose je močno vplivala dogma, češ da samostojno delo s sredstvi v lasti občanov poraja kapitalistične odnose, ki ogrožajo socializem. Če- prav so v našem sistemu obveljale številne in pomembne omejitve, je vendar poglavitna lastnost našega ustavnega sistema, da zagotavlja svobodo osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, in da jim na podlagi dela načeloma zagotavlja enak po- ložaj kot delavcem v združenem delu. Toda kljub idejnopoliličnim, ustavnim in zakonskim opredelit- vam, pa dogma, ki močno vpliva na družbenogospodarske in politi- čne odnose, omejuje osebno delo na veliko manjši prostor kot mu ga daje ustava. Rezultat dogmatskih stališč do osebnega dela so velike admini- strativne omejitve ter ovire za delo in razvoj tega sektorja. Rešitve si seveda v razlinih okoljih v okviru in med posameznimi družbenopoliti- čnimi skupnostmi različne. Te ome- jitve so številne, poglavitni razlog pa je, da odobravamo osebno delo s sredstvi občanov, kot bi bilo zu- naj sistema, ne pa njegov sestavni del. Pretiran normativizem je prav tako ena izmed resnih ovir za raz- voj osebne£a dela. Imamo vrsto predpisov, skozi katere se mora obrtnik prebiti če želi dobiti do- voljenje, na podlagi katerega lahko odpre obrtno ali drugo delavnico ali pa pogodbeno organizacijo Združenega dela. Zato je nujno poenostaviti možnost za odpiranje delavnic. Posebej problem je davčna poli- tika, ki ni trdna in dolgoročna. Ker se nenehno spreminja, so vlaganja v nove obrtne delavnice negotova. Davčna politika pogosto temelji na potrebah občinskega proračuna, ne pa na interesih ustvariti čim večji družbeni doho- dek in povečati zaposlenost ter tako uresničiti funkcijo občini kot samoupravni skupnosti. Progresiv- na obdavčitev dohodka v obrti mora biti taka, da ne bo zavirala razvoja sredstev, zaposlovanje no- vih delavcev, ter ustanavljanje pogodbenih organizacij zdru- ženega dela. Poleg tega pa davčna politika pogosto ne priznava reahie amortizacije in izločanja sredstev za razširjeno reprodukcijo kot olajšave pri odmerjanju davka. Neugodno družbeno ozračje za razvoj osebnega dela še vedno ustvarja tudi nerešen problem bogatitve v naši družbi. Pri nas še vedno ni dovolj definirano, kaj je bogatitev, tako, da so možne različne ocene. Boj proti ustvarja- nju dohodka in bogatitvi brez dela, z nasilnim prilaščanjem družbenega premoženja, izogi- banje družbenih obveznostim in z različnimi kaznivimi dejanji, je v naši družbi povsem upravičen in nujen. Razglasiti, da je neupravi- čeno obogatel vsak, ki ustvarja dohodek mimo pravil uravnilovke, (do uravnilovke prihaja, če primerjamo osebne dohodke na področju osebnega dela s takšnimi dohodki v združenem delu ipd) pa preprečuje zviševanje delovne storilnosti, še posebej pa razvoj drobnega gospodarstva. Najmanj rešeni problem, pa ne le v drobnem gospodarstvu, tem- več v celotnem gospodarstvu je uporaba sredstev občanov. Gre za pomembna sredstva, ki so bila v dosedanjem razvoju usmerjena predvsem v osebno porabo. Največji del je šel za avtomobile ter gradnje in opremo stanovanj, zidavo počitniških hišic, poto- vanja, nakup blaga v tujini. Usmerjanje sredstev občanov v proizvodnje smo usmerjati le po ozkih kanalih: s samoupravnim prispevkom za reševanje komu- nalnih in lokalnih problemov ter usmerjanjem dela privarčevanih sredstev prebivalstva v razvoj pro- izvodnje. ■ Združevanje sredstev občanov za razvoj proizvodnje, v kateri bi se lahko zaposlili, je simbolično. Med vzroke, ki so zavirali razvoj drobnega gospodarstva nedvomno sodijo tudi njegova različna pojmovanja. Stališče, da je treba razvijati drobno gospodarstvo le zaradi razbremenitve ali težav veli- kega gospodarstva niso sprejem- ljive, s tem sočasno zatrjujemo, da je drobno eosrx)darsko obrobna in začasna dejavnost. Zato je pojmovati drobno gospodarstvo kot pomembno gospodarsko dejavnost, upoštevanje, da so za drobno gospodarstvo značilne hitre spremembe v proizvodnji različnega blaga, pač glede na zahteve trga, česar kapitalno intenzivne organizacije združene;^' dela niso sposobne. Vse to potiiuie. kako /eio orožno je drobno gospodarstvo, tega v ^pse- danjem razvoju nismo diti frontno dogovorjaie ter usklajene v predsed' stvih OK SZDL in koordinadjskih odborih za kadrovska vprašanja pri predsedstvih OK SZDL ter v soglasju z medobčinskim svetmn SZDL ter RK SZDL. V izogib nejasnostim sprememb in d(q>olnitev Statuta SZDL Slovenije in uresničevanja dogovorjenih principov moramo upoStevati zla- sti naslednje: — da se sklicuje redna volilna konferenca organizacij SZDL vsaka Štiri leta, na kateri se volijo vsi organi konference in predsedstva or- ganizacij SZDL — da je za predsednika, podpredsednika in sekretarja določena dvoletna mandatna doba z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. To pa ne pomeni, da je ponovna izvt^tev avtcHnati- zemv ampak je potrebno za ponovno izv(^tev opraviti kandidacijski postopek, tako, kot za vse ostale organe in njihove kandidate, ki jim v letošnjem letu poteče Štiriletni mandat. Konkreten pristop h kadrovskim pripravam in postopkom vezanih na uveljavljanje Statuta SZDL Slovenije mora izhajati iz volilnih kon- ferenc SZDL v letu 1979. To pomeni: — organizacije SZDL na novo izvolijo vse organe in nosikre najodgovomgSih funkdj, — upoštevajoč, da je ponovna izvolitev možnost, ne jpa obveza mora biti podlaga za odločitev o ponovnem kandidiranju ocena dosedanjega dela posamezna kandidata, ki jo sprejme predsedstvo. Ob upc^tevanju sklepa Predsedstva RK SZDL Slovenije o združitvi vc^Hne seje in leto- šnje programske seje in določil Statuta SZDL Slovenije o štiriletnem mandatu konferenc SZDL in njenih organov je potrebno vtdilne se- je konferenc SZDL opraviti do konca leta 1983 in sicer: do 25. oktolna krajevne konference SZDL; v novembru pa občinska konferenca SZDL Ptuj. NOVI HLEVI NA PRAGEKKEM Letno tisoč osemsto pitancev Na Pragerskem so prejSnji četrtek odprli nove hleve, v katerih bodo letno zredili 1.800 petstokilogramskih govejih pitancev. To je nov pomemben ddovni uspeh tozda Dravsko polje pri kmetijskem kombinatu Ptuj, novi hlevi pa so prav tako pomembni za našo oskrbo z mesom, pre- cej mesa iz teh hlevov pa bo naSlo pot na tuja tržišča. Predračunska vrednost farme je znašala 74,8 milijona dinarjev. Vrednostnih pa tudi časovnih {x^ek(Mačitev ni bilo, zahvaljujoč Nova farna govejli pkancev aa Praferskca Foto: Kod projektantski organizaciji Emona Inženiring in izvajalcu, temeljni or- ganizaciji Granit iz Slovenske Bistrice. Farma je bila zgrajena v manj kot enem letu, že mesec dni pa teče v njej reja govejih pitancev. Sovlagatelj v gradnjo je SOZD Vipa iz Ajdovščine — Mesna industrija Primorske. Farma bo poslovala po načelu naročene proizvodnje. Izredno pomembno je, da so v bližini dosedanjih in novih farmskih objektov kmetijske površine, ki zagotavljajo zadostne količine živinske krme. JB Častna priznanja slovenskega sodniškega društva Med proslavo Dneva slovenskega sodstva, ki je bila v petek, 2. septembra 1983 v delovni skupnosti višjega sodišča v Mariboru, sta sodnika višjega sodišča Adela BOMBEK in Franc STIPLOV- SEK prejela častni priznanji Slovenskega sodnSkega društva za dolgoletno in zgledno opravljanje sodniške dolžnosti. Priznanji jima je vročil podpredsednik društva Albin SiFRER, ki je v svo- jem nagovoru obudil spomin na več kot dve desetletji trajajoče zaslužno delovanje obeh slavljencev v slovenskem pravosodju. Kdo je koga izigral? ; Komunisti osnovne organizacije ZKS tozda Proizvodnja so se v sre- • do, 31. avgusta, udeležili seje predsedstva OK ZKS Ptuj. Na dnevnem re- , du je bila le ena točka — ocena idejnopolitične vloge in akcijske enotnosti ] članov osnovne organizacije ZKS v tej temeljni organizadji. Najprej so razpravljali o predlaganih začasnih ukrepih družbenega varstva, ki so jih delegati zbora združenega dela SO Ptuj dan kasneje sprejeli, kot poroča- ■ mo na prvi strani. Po daljši razpravi je večina prisotnih dej'ala, da se s predlaganimi ukrepi strinja, kar pomeni, da sklep obvezuje vseh 26 čla- ; nov osnovne organizacije. Očitno pa je, da so komunisti o tem sklepu \ razpravljali le v svojih vrstah ali pa s svojo_aktiyjni.CLS.tio*_—JJejejsiiloh ; bila, — o t«n niso mogli ali znali prepričati ostalih delavcev v temeljni ; organizaciji. Dokaz je razprava članov delavskega sveta tega tozda na seji i zbora združenega dela dan kasneje, ko so predlagali, da bi naj tudi za ta ' tozd uvedli iste ukrepe kot za ostale temeljne organizacije v TGA Boris ' Kidrič Kidričevo. Nadalje so člani osnovne organizadje ZK na predlog predsedstva i glasovali o izključitvi Marjana Gorčenka, direktorja tozda iz zveze j komunistov. Ker je za ta prilog glasovalo le 9 od 18 prisotnih članov, je i o njem glasovalo predsedstvo in sklep sprejelo. O ostalih članih zveze ] komunistov, ki so poskušali na nesamoupravni način izsiliti uresničevanje ! zahtevkov, ki so jih postavili delavci, pa bi naj Se v tem tednu razpravlja- lo tovariško razsodišče, ki so ga imenovali na omenjeni seji. Naj še dodamo, da je v petek kolektivni začasni poslovodni organ iz- rekel Marjanu Gorčenku suspenz. \ Očitno je torej, da komunisti na omenjenem sestanku niso pokazali' pripravljenosti za enotno akcijo, ki bi naj prispevala k razčiščevanju raz-: nih nasprotij v tem tozdu. Sestanek bi moral biti prelomnica v delu te ■ osnovne organizacije zveze komunistov, saj je bilo na njeno dosedanje; delo izrečenih mnogo kritik tako v delovni organizaciji kot v občinskem komiteju. Delavsko samoupravljanje je bilo v tej temeljni organizadji izi- i grano, kolikšen delež so imeh pri tem komunisti. Se ni znano. N. Dobljekar: TGA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Kaj prinašajo ukrepi? v prvi vrsti naj bi v najkrajSem času razreSili osnovna razvojna vprašanja Tovarne glinice in aluminija ter ponovno privedli v delovno in temdjne organizacije delavsko samoupravljanje. Pred- sednik začasnega kdektivnega poslovodnega organa TGA Alojz Gojčič je o tem povedal: „Nedvomno je treba dograditi letni in srednjeročni plan. Ključno vprašanje v planu je seveda vpra- šanje modernizacije delovne orga- nizacije, kjer nas čaka najtežje delo. Strokovna mnenja o moder- nizaciji so različna in ta bo po- trebno poenotiti. Nadaljna naloga je ureditev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dda, saj je bil to tudi eden osrednjih problemov pol- preteklega obdobja. Naslednja na- loga je rešitev odnosov med de- lovno skupnostjo skupnih služb in temdjnimi organizacijami. Ta proces svobodne menjave dela ni bil dobro zastavljen, ni bilo kon- kretnega programa in s tem tudi ne domišljenega finandranja ddovne skupnosti skupnih služb. Najtežja naloga je gotovo izpe- ljava sistema nagrajevanja, ki bi bil sprejemljiv za vse delavce. Zavedam se, da je to zelo težko pripraviti v kratkem času. Potem so tu še kadrovske reSitve znotraj kolektiva, nedvomno pa bo potrebno delovno organizacijo tudi okrepiti na ključnih kadrov- skih točk^." Kateri so osnovni pogoji, ki zagotavljajo uspeSno reSevanje težav delovne organizacije? ,,Vera v delovnega človeka je feotovo osnovni pogoj, zagotovilo, da moramo uspeti. Seveda je k temu dodati še dobro angažiranje družbenopolitičnih organizacij in hitro vzpostavljanje samoupravnih organov. V čim krajšem času mo- ramo samoupravne pravice delav- cem TGA^miiL" Začasni ukrepi družbenega var- stva so uvedeni za največ aio leto in vprašanje je, ali je moč v tem času rešiti že dolga leta prisotne težave. V kolektivu jih sami niso znali razrešiti, tudi ob pomoči družbenopolMčnih organizacij občine in Centralnega komiteja ZK Slovenije ne. Začasni kolektivni poslovodni organ in vsi odgovorni delavd, ki so bih na svoja delovna mesta imenovani začasno, si bodo zato prizadevali, da bi zastavljeni program v najkrajSem možnem 6asu uresnifilL ..Vsaj začeti je treba razreSevati nekatere stvari, potem pa prepustiti ddavcem da v normalnih razmerah stvari razre- šujejo," pravi Alojz Gojčič. Med ddovnimi ijudmi ptujske občine prevladuje mnenje, da je večina delavcev TGA Boris Kidrič pripravljena sodelovati pri sanaciji razmer, da želijo ta aluminijski gignant z lastnimi in s pomočjo širše družbene skupnosti ponovno postavit! na trdne temelje. Za tiste, ki t^a nočejo, pa ne bo prostora v Tovarni glinice in aluminija. N. DoUj^ar OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE PTUJ V mislih na dedka Mraza Čeprav nas od njegovega prihoda ločijo slabi štirje meseci, pri ob- činski zvezi ZPM že razmišljajo o novoletnih praznovanjih najmlajših. Da jih lahko organizirajo potrebujejo določena finančna sredstva, ki so sicer dogovOTJena po samoupravnem sporazumu za novoletno prazno- vanje predšolskih otrok v občini Ptuj. Običajno pa je potrebno zavezance sporazuma podrezati, da izpolnijo svojo obvezo. Letos znaša 95 dinarjev po zaposlenem. Vsako leto dobi iz koša ,,samoupravnega" dedka Mraza novoletna darila blizu 6000 otrok v ptujski občini v starosti od drugega do sedmega leta starosti. MG 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 8. september 1983 — TEDNIK Ni^ce glasov občinstvm Je {Mrejel ansambel Komet (OM) Nagrade 14. festivala DZG Slovenije Na prvem festivalslcem večeru, ki je bil v petek, 2. septembra, je strokovna komisija ocenila nastop 22 ansamblov. Komisijo so sestavljali predsednik Kajetan Zupan, glasbeni urednik javnih glasbenih oddaj radia Ljubljana in člani Tomaž Tozon, producent in urednik Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, Vinko Roje, tonski mojster RTV Ljubljana, Urška Cop, glasbena urednica Radia Maribor in Berti Rodošek, producent RTV Ljubljana. Zlato značko Orfeja s plaketo so prejeli: ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke, ansambel Slovenija iz Polzele, Oglarji iz Škofje Loke, ansambel Rž iz Kranja, Ptujski instrumentalni ansambel, ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane, ansambel Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta in Štirje kovači iz Slovenj Gradca. Srebrno značko Orfeja s plaketo so prejeli: RogaSki instrumentalni kvintet, ansambel Slavček iz Novega mesta, Krvavški kvintet iz Cerkelj, ansambel Gorenjci iz Radovljice, ansambel Mavrica iz Ptuja in ansambel Tineta Stareta iz Domžal. Bronasto značko Orfeja s plaketo so prejeli: ansambel Komet iz Ptuja, ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, Kvintet Viničarji iz Mari- bora, ansambel Jožeta Seruga iz Ptuja in Medijski odmev iz Zagorja ob Savi. Plaketo sta prejela Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob Sčavnici in ansambel Mirana Mravljeta iz Zirov. Strokovna komisija je odločala tudi o podelitvi nagrad za najboljša besedila. Prvo nagrado v višini 4000 dinarjev, ki jo je prispevala Kulturna skupnost občine Ptuj je prejel Franc Pupis za besedilo skladbe Te domače viže, ki jo je izvajal ansambel Fantje z vseh vetrov. Drugo nagrado v znesku 3000 dinarjev je prispeval Zavod Radio- Tednik, komisija pa jo je dodelila Marjanu Staretu za verze pesmi Svobodni gozdovi, ki jo je zaigral ansambel Vita Muženiča. Tretjo nagrado v znesku 2000 dinarjev, ki jo je prav tako prispevala Kulturna skupnost občine Ptuj, je prejel Nande Razboršek za besedilo skladbe Moč pesmi, zaigral pa jo je ansambel Medijski odmev. Gledalci so prisodili največ glasov skladbi Prlek Luka, ki jo je izvajal ansambel Komet. Avtor glasbe Aleksander Slanic in avtor besedila Ljubo Huzjan sta prejela nagrado 7000 dinarjev, ki jo je prispevalo Društvo glasbenih delavcev Harmonija Maribor. Drugo nagrado v višini 6000 dinarjev, prispeval jo je občinski svet ZSS Ptuj, je občinstvo dodelilo skladbi Danes na vasi avtorjev Marjana Ogrina in Ivana Sivca, zaigral pa jo je ansambel Rž. Tretio nagrado v znesku 5000 dinarjev, ki jo je prispeval Zavod Radio-Tednik, je prejel avtor Marjan Rus za skladbo Kurenti gredo, ki jo je igral Ptujski instrumentalni ansambel. Letos je Zavod Radio-Tednik prvič podelil tudi Plaketo Franca Korena za najboljšega pevca oziroma pevsko skupino. Strokovna žirija je plaketo dodelila pevskemu tercetu ansambla Rž — Romani Ogrin, Majdi Holzbauer-Stare in Janezu Hvaletu. Poleg tega sta bili podeljeni še nagradi za tri oziroma štirikrat osvojeno zlato značko Orfeja. Za trikrat osvojeno zlato značko je an- sambel Vita Muženiča prejel 5000 dinarjev — nagrado je prispeval Kmečki list iz Ljubljane. Za štirikrat osvojeno zlato značko pa je na- grado 6000 dinarjev, prispeval jo je kolektiv Ivana Gomilška iz Ptuja, prejel ansambel Oglarji iz Škofje Loke. N. D. , mi V TOZD TEHSiOSERVIS p-mj"" Kako je s popravili kmetijsice mehanizacije? Ni treba posebej poudarjati, da je sezona spravila kmetijskih pridel- kov te dni na samem v&ku. Logična posledica tega je, da je na naših poljih vse več razne kmetijske mehanizacije — ta pa se pogosto kvari ali celo odpoveduje. In kakšna je trenutna oskrba z rezer\'nimi deli za kmetijske stroje in trakto.rje? S tem vprašanjem smo se napotili v KK tozd Tehnoservis Ptuj, kjer opravljajo — edini v ptujski občini — servisiranje in popravila vseh vrst kmetijske mehanizacije. Odgovor smo dobili od Stanka Menonija, vodje nabave in prodaje v tej temeljni organizaciji, ki je povedal: ..Uvodoma zdim poudariti, da smo prodajno-servisni center, resni- čno edini v ptujski občini, za kmetijsko mehanizacijo. Torej želimo nuditi na enem mestu itašim potrc^nikom vse — od prodaje kmetijske mehanizacije, do vzdrževanja in popravila. Seveda imamo tudi pri nas velike težave pri oskrbovanju z nadomestnimi deli. Tudi zaradi tega, ker je naša kmetijska mehanizacija različnih tipov in znamk, seveda predvsem iz uvoza. Veliko je tudi domačih proizvajalcev kmetijske mehanizacije, kot IMT Beograd, Fiat Store, Tomo Vinkovič, itd. Zal so tudi ti proizva- jalci precej odvisni od uvoza raznih delov. Vse te težave se kažejo tudi pri nas." Lahko bi rekli, da je v vaših servisih prava gneča, predvsem zaradi popravil kmetijske mehanizacije. Kakšna popravila so najpogostejša? ,.Do sedaj smo imeli največ dela z žetvenimi kombajni, sedaj pa je največ dela s traktorji, pa z obračalniki, vse več je popravil strojev za izkop krompirja. Sicer pa je skozi vse leto pri nas vse polno raznih kmetijskih strojev, motokultivatorjev, ipd. Dober gospodar si pravočasno odpravlja napake na mehanizaciji, ne pa da pride šele tedaj, ko je določe- no delo že treba opraviti. Ze v naprej vemo, da bodo problemi z nadome- stnimi deli za kombajne za spravilo sladkorne pese. Ti kombajni so izključno uvoženi in to iz zahoda in vzhoda, tako, da so težave pri nabavi nadomestnih delov Se večje. Lahko rečem, da se naš servis kljub težavam dokaj dobro znajde, saj kar precej rezervnih delov — tudi zahtevnejših — izdelamo sami ali pa v sodelovanju s kooperanti." Kakšna pa je čakalna doba za popravila v vašem servisu? ,,NaS cilj je, da se stranka pravočasno naroči, tako lahko garantira- mo rok servisiranja in kvalitetno opravljeno delo. Se pa pogosto dogaja, da je posamezniku recimo sredi dela odpovedal določeni stroj. Tudi tako se lahko dogovarjamo in kljub gneči damo prednost tistemu, ki pač stroj najbolj potrebuje. Sicer pa se lahko stranke informirajo tudi po telefonu na številko 772-421." M. Ozmec KS Heroja Lacka Rogoznica praznuje ,,Krajevna skupnost Heroja Lacka Rogoznica ima kot primestna krajevna skupnost svoje zna- čilnosti. Sestavlja jo sedem vasi: Kicar, Nova vas, Pacinje. Rogoznica, PouvincI, SpodnjTVe- lovlak in Zabjak. Razprostira se na skupno 2123 ha ali na 21,23 kvadratnih kilometrih, ima sku- pno 60 kilometrov cest in od tega 30 kilometrov makadamskih. Na njenem območju živi 3150 krajanov v 820 gospodinjstvih, je 260 kmetij, med njimi pa 125 zaščitenih. Rogozničani ima- mo le eno trgovino s prehrano na dvajsetih kvadratnih metrih uporabne površine, nimamo šole in naši otroci morajo zato obiskovati kar tri — Franca Osojnika, dr. Franja Zgeča v Dornavi in Toneta Znidariča," nam na kratko predstav- lja KS Heroja Lacka Rogoznica predsednik sveta skupščine Maks Potočnik. Krajevno skupnost, ki je že v soboto, 3. septembra začela s pri- reditvami v počastitev krajevnega praznika, osrednje bodo to soboto in nedeljo, 18. septembra pa zaključna v Spodnjem Velovlaku. Sicer pa nam v današnjem zapisu nekoliko po- drobneje predstavljajo to slovenskogoriško kra- jevno skupnost — poleg Maksa Potočnika še Janko Šalamun — kmet iz Pacinja, Marija Su- mandl — predsednica koordinacijskega odbora SZDL za kulturo, izobraževanje in družabno življenje krajanov, Francka Petrovič — predsednica sekcije SZDL za družbeno aktivnost žensk in Marica Lenart — članica predsedstva KKSZDL. ,,S predstavitvijo KS HL Rogoznica je že mar- sikaj povedanega, dodati moram le še to, da je naš razvoj držal korak s splošnim napredkom, čeprav ne v tolikšni meri kot smo pričakovali. Tako smo asfaltirali ceste, polagali vodovod po vaseh, vzdrževali krajevne ceste, urejevali električno omrežje, cestno razsvetljavo, dobili vrtec, nekaj kanalizacije in pomagali k razvoju gasilstva po vaseh. V letih 1979—1983 smo zbrali skupno 7,487.662,00 dinarjev samoprispevka, po pogod- bah s krajani smo dobili 6,325.754,00 dinarjev, z dotacijo in solidarnostjo pa nadaljnih 3,134.988,00 dinarjev ali skupno 16,948.404,00 dinarje. Za komunalno dejavnost smo porabili skupno 13,556.122,00 dinarjev, za poslovanje krajevne skupnosti in nekatere režijske stroške pa 3,392.282,00 dinarjev. Naši prihodki so v odstotkih udeleženi v 44,1 iz samoprispevka, 37,5 odstotka pogodbe in sporazumi s krajani, 18,4 pa dotacije in solidarnostna sredstva. Za komunalno dejavnost smo uporabili 79,98, odstotka sredstev, za stroške poslovanja krajev- ne skupnosti in ostalo delegatsko delo pa 20,02 odstotka." Kljub opravljenemu delu pa seveda razvoj v krajevni skupnosti ne sme zastati. Cemu boste v prihodnje posvečali največjo pozornost, je bilo naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili predsed- niku sveta skupščine KS HL Rogoznica Maksu Potočniku? ,,Res je, življenje ne sme zastati. Kljub težavam naš načrt predvideva, da bomo z ne- katerimi deli in akcijami nadaljevali — vodovod v Kicar in Sp. Velovlak, trgovski lokal v KS, asfaltiranje nekaterih cest, urejevanje javne razsvetljave in telefonskega omrežja, cest, ki so krajevnega pomena, električnega omrežja in TP postaj ter regulacija potoka Rogoznica. Poleg tega pa seveda ne bomo pozabili na naše stalne naloge, ki so povezane neposredno z življenjem in delom naših krajanov. Želimo da bi zastavljeni načrt izpolnjevali po vrstnem redu, predvsem pa tako, da bomo reševali najnujnejše potrebe krajanov. Ob tem pa smo prepričani, da nam bodo pomagale Se v naprej SIS občine Ptuj, zlasti pa še krajani, ki že za storjeno zaslužijo vso pohvalo. Vedno so se odzivali pri izpeljavi raznih akcij, z denarjem in fizičnim delom pomagali, da smo jih lahko realizirali.". Letos ste v krajevni skupnosti izvolili nove organe krajevne samouprave. Več novih funkci- onarjev vas je prevzelo nekaj odgovornih dolžnosti. Kako ste se lotili svoje naloge, oziroma — kžko je samo delovno vzdušje? ,,Pri prevzemanju nove dolžnosti je pač potrebno marsikaj spoznati, se dodatno informirati, da lahko delo steče. Potrebno je tu- di nekaj časa za uvajanje v delo. Zavedam se, da ima svet skupščine KS zelo odgovorno nalogo v njeni samoupravni organiziranosti. V pomoč so mu razne komisije in organi — vsi pa smo odgovorni za svoje delo skupščini. Svet smo se- stavili tako, da je v njem po en ali dva predstavnika vsake vasi. Svoje naloge smo se lotili zelo preprosto. Na- loge moramo opravljati v zadovoljstvo krajanov, s sporazumevanjem o prednostih in jih uresničevati tako kot smo se zanje odločilli. V tem kratkem času.odkar sem predsednik sveta, sem spoznal, da so naši krajani vedno pripravlje ni sodelovati v akcijah v krajevni skupnosti ali njenilvdelih — vaseh. Delovno vzdušje je v samoupravnih organih kot tudi pri krajaruh pohvalno. Prepričan pa sem. če bomo znali pravilno prikazati sedanje in prihodnje probleme, da nas bodo krajani tudi v prihodnje podpirali pri izvajanju nalog in akcij." Krajevna skupnost Rogoznica že dalj časa sodeluje s KS Banja v SR Srbiji. Delegacija iz Banje je že večkrat obiskala Rogozničane, ob zadnjem srečanju pa so bili tudi gostje kmeta Janka Šalamuna iz Pacinja, ki nam je svoje prvo srečanje s prijatelji iz Banje takole opisal: ,,Spoznal sem, da lahko človek hitro sreča nove prijatelje, tudi iz zelo oddaljenih krajev v naši domovini. Resnično prijateljstvo pa sem začutil letos, ko sem bil kot kmet izbran v delegacijo KS Heroja Lacka Rogoznica, ki je obiskala Banjo. Doživel sem veliko več kot sem pričakoval. Ljudje so bili zelo gostoljubni, spre- jeli so nas kot svoje brate. Seznanili so nas z življenjem in delom v svoji KS, zlasti pa meje zanimal razvoj kmetijstva in nekatere njihove značilnosti. Ob srečanju smo si obljubili, da se bomo redno obiskovali, odločili pa smo se tudi za podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju. To listino bomo podpisali ob letošnjem krajevnem prazniku in sicer 11. septembra v Kicarju, ko nas bo delegacija iz Banje obiskala. Upam, da bomo s podpisom tega dokumenta postali še trdnejši prijatelji, da se bodo naše bratske vezi še bolj utrdile." ? Rogozničani so znani po številnih družabnih prireditvah in drugih srečanjih, ki jih pripravijo vsako leto ob krajevnem prazniku in drugih priložnostih. Vprašanje o tem — kakšno je vključevanje krajanov, kulturno življenje in kakšne prireditve se bodo zvrstile ob letošnjem krajevnem prazniku — smo zastavilf Mariji Sumandlovi: V krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica se trudimo, da bi si življenje popestrili in olep- šali tudi z različnimi kulturnimi in športnimi prireditvami ter družabnimi srečanji. Osrednja prireditev je gotovo krajevni praznik, ki bo letos v Kicarju. Ob krajevnem prazniku se zvrstijo-še različna športna srečanja in razstave. Vsaka vas izvede vsaj eno aktivnost in prire- ditve se vrstijo ves september. Drugi sklop prireditev pa je ob Veselem dnevu naših vasi, ki smo ga letos praznovali že sedmič v mesecu juliju. Ob veselem dnevu naših vasi so bila tekmovanja v pikadu, streljanju z zračno puško, trim kolesarjenju, krosu in nogometni turnir. Na sami osrednji prireditvi so bile zabavne igre, v katerih so tekmovalci poka- zali svoje spretnosti in veščine pri opravljanju različnih opravil. Najmlajšim je namenjena prireditev ob Novem letu — za dedka Mraza, najstarejšim pa srečanje ob tednu starejših krajanov. Obe prireditvi sta vedno dobro obiskani. V mesecu marcu pripravimo malo veselja našim ženam in materam s proslavo in z družabnim srečanjem. Na svoj račun pa pridejo tudi mladi, saj imajo vse leto mladinske plese v doma na Rogoznici, v Kicarju, Velovlaku, Podvincih in v Pacinju. Za družabne prireditve pa poskrbijo tudi naša štiri gasilska društva. Programe za proslave pripravljajo ženski pevski zbori Alojz Arnuš Rogoznica, člani prosvetnega društva, pevke iz Kicarja. godca iz Kicarja, recitacije in ritmične skupine OO ZSMS iz naše KS, cicibani iz vrtca Jožefe Lackove na Rogoznici, pionirji in mladinci osnovnih šol Franc Osojnik, Dr. Franja Zgeča Dornava in Toneta Znidariča. Naše prireditve zahtevajo sodelovanje velike- ga števila ljudi. Lahko se pohvalimo, da so krajani večinoma voljni sodelovati in da ni bilo prireditve, ki bi jo pričeli in ne tudi izpeljali. V vsaki vasi je nekaj ljudi, na katere vedno raču- namo. V naši KS imamo tri dovolj velike in lepe dvorane in dva manjša prostora, kjer se odvija vse kulturno in družabno živjenje. Primerni so prostori v Rogoznici, Kicarju in Podvincih, manjše prostore pa imamo v gasilskem domu v Velovlaku in Pacinju. Pomanjkljivost teh pro- storov pa je slabo ogrevanje v zimskem času. Ze nekaj časa si prizadevamo, da bi poživili gledališko dejavnost in povabili tudi dobre amaterske skupine na naše odre. Morda smo premalo pogumni zaradi izbora del, ki večkrat niso preveč blizu našemu kmečkemu človeku. Nekajkrat letno se nam predstavi z zelo kvali- tetnimi razstavami likovna sekcija prosvetnega društva Alojz Arnuš iz Rogoznice. Poznajo jih tudi v drugih KS in delovnih organizacijah, kjer so že večkrat razstavljali. NaJ Ženski pevski zbor je letos nastopal na reviji pevskih zborov v Stičru, v bratski ob6ni Varaždin in na večjih prireditvah v krajevni skupnosti ter v občini Ptuj. V domu SlovenskogoriSke čete na Rogoznici imamo knjižnico, ki je posebno v zimskem času bolj obiskana. Naii krajani spoznavajo tudi druge kraje, saj posamezne družbene organiza- cije in društva organizirajo izlete po Sloveniji in v druge republike. Ce je oblika kulturne dejavnosti dovolj zanimiva, primemo predstavljena, se ni bati za obisk. Uspela prireditev je najboljša reklama za naprej. Izbrati pa je potrebno primeren čas in zagotoviti obveščenost krajanov. ' Ob letošnjem 8. krajevnem rffazniku bodo Se naslednje prireditve: V soboto, 10. septembra 1983, bo ob 9. uri šahovski turnir v domu SlovenskogoriSke čete na Rogoznici — organizator TVD Partizan Rogoznica; — ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del članov likovne sekcije prosvetnega druStva Alojz Arnuš Rogoznica, v domu Slovensko- goriSke čete na Rogoznici; — ob 19.30 sprejem delegacij krajevne skupnosti Eanja Tz poBTafene občine Arandje- lovac; V nedeljo, 11. septembra 1983, bo ob 13. ari otvoritev razstave kruha in pogač v gasilskem domu Kicar — organizator sekcija SZDL za družbeno aktivnostrensk; — ob 14. uri je slavnostni zbor krajanov, krajevne skupščine in družbenofHjlitičnih orga- nizacij krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica v gasilskem domu v Kicarju. Ob tej priložnosti bo podpisana listina o prijateljstvu in sodelovanju KS Banja in KS heroja Lacka Rogozruca. Poddjena bodo tudi priznanja krajevne skupnosti in KK SZDL. Na slavnostnem zboru bo kulturni program, ki ga bodo izvajali: člani OO ZSMS Jože Lacko Ki- car, ženski pevski zbor Alojz Arnuš iz Rogoznice. pevke in godci iz Kicaria.__ — Ob 15.30 bo tekmovanje gasilskih dru- štev Kicar, Pacinje, Sp. Velovlak in Podvinci za prehodni pokal KS heroja Lacka Rogoznica. Po tekmovanju bo družabna prireditev v organiza- ciji gasilskega društva Kicar, igral bo ansambel Tornado. — V nedeljo, 18. septembra 1983, bo ob 15. uri predaja gasilskega avtcnnobila gasilska Sumadlfskl in sfovenskogoriški kmet na pSeničnem poyu v Sumadiji Milan Riznič iz Baqje in Janko Šalamun iz Pacinj Foto: F. Bagar Nerazdružijivi prijatelji — delegacija KS HL Rogoznica ob letošnjem obisku med prijatelji v KS Banja v Šumadiji Foto: F. Bagar društva Spodnji Velovlak svojemu namenu. S tem bodo prireditve ob krajevnem prazniku zaključene." Brez pridnega sodelovanja krajank tudi v Rogoznici ne gre. Ženske so uspešno vključene v vse aktivnosti, zlasti pa v vsakoletne pri- reditve, razne razstave in kulturno delo. O tem nam je pripovedovala Francka Petrovič: ,,V mesecu marcu smo žene angažirale pri pripravah in izvedbi praznovanja dneva žena. Tu se vključujemo po vaseh kjer je vedno po- skrbljeno za bogat kulturni program in družabna srečanja. Zene pa se vključujemo tudi v Pohod po poteh revolucije, pripravljamo pa tradicionalno razstavo ročnih del, razstavo kruha in pogač — letos jo bomo odprli v gasil- skem domu Kicar in upam, da bomo s skupnimi napori in sodelovanjem tudi uspele. Tako vrste razstavo smo v okviru naše sekcije že pripravile v Velovlaku in Podvincih s sodelovanjem tamkajšnjih gospodinj." Marica Lenart, članica predsedstva KK SZDL pa nam bo za konec te predstavitve življenja in dela v KS Heroja Lacka Rogoznica, predstavila na kratko Se povezanost dr\ižbenopolitičnih in društvenih organizacij v KS: ,,Menim, da je delo omenjenih organizacij v naši krajevni skupnosti povezano. KK SZDL odigrava pri tem zdo pomembno vlogo in nalogo, ki jo kot frontna organizacija tudi mora. Vsi se zavedamo svojih nalog in odgo- vornosti, ki jih imamo zato tudi krajanom na široko odpu^amo vrata. Člani posameznih dru- štev pa se v prihodnje morajo še bolj zavedati, da le skupno delo vodi k uspehom ne pa lokali- stični interesi, ki se tu in tam Se pojavijo. Težko je reči — kaj zasluži v prihodnje največjo pozornost. Zelja, interesov in potreb je veliko. Z družbenopolitičnega vidika pa menim, da moramo Se naprej utrjevati vlogo vaških odborov SZDL in njihovo povezanost. Zavedamo se, da ima vsaka vas svoje želje in potrebe, vseh pa ni moč realizirati hkrati. Zato mora prevladovati solidarnost, saj smo vendar ena KS, sredstev pa ni nikoli dovolj. še naprej moramo utrjevati delegatski sistem, spodbujati delo delegatov in delegacij, ki so odgovornost sprejeli. !e vsi se jih ne zavedajo dovolj. Program prireditev ob krajevnem prazniku je pester, svoj namen pa bo dosegel le takrat, če se jih bomo v čimveCjem številu udeleževali." TEDNIK ^' september 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POGOVOR Z JANKOfyi GROfiO. VODJEM PTUJSKEGA HOTEU POETOVlO ,,P/ane uresničujemo, skrb za kakovost/' Glavna turistična sezona se počasi izteka. Tovariš Grdiša, kako ste v ptujskem hotdu Poetovio zado- voljni z bero sezone in kako je bilo s prenočitvami v tem obdobju? ,,Za' oceno dosedanje bere sezone je potrebno vedeti, da so meseci junij, julij, avgust bolj suhi meseci, kar se tiče prometa kuhinje in realizacije na- pitkov. Boljši so rezultati v mesecih februar, marec, april in maj. Velja pa, da so meseci junij, julij in avgust dobri meseci glede realizacije plana nočitev. V tem obdobju znaša povprečna zasedenost 85 odstot- kov. Za celotno obdobje od januarja do avgusta pa je bil odstotek zasedenosti 70. 2e ustaljeno je, da v januarju močno upada zasedenost, to pa povprečje močno znižuje. Zanimiv podatek letošnje turistične sezone je, da je tudi tujih nočitev več, domačih pa je nekaj manj. Povprečna realizacija na plan je 98 odstotna. Tako, da smo z realizacijo za osem mesecev lahko zadovoljni, kar se planiranih nočitev tiče." Kako pa je bilo glede obiska organiziranih skupin? „Za hotel je tudi značilno da v mesecih marec, april, maj in junij ter september in oktober ter še december sprejemamo veliko skupin (v glavnem so to polpenzioni), dalje skupine na kosilu, skupine zaključnih večCTOv in skupine, ki prihajajo na ogled vinske kleti z degustacijo vina. V to pa vključujemo tudi ogled pokrajinskega muzeja. V mesecih julij in avgust teh skupin običajno ni, ker jih agencije ,,preusmerjajo" na obmorska območja. Zvest nam je edino Globtour, ki vsakih 14 dni vozi goste Jugo- toursa iz Londona in pa goste iz Nizozemske, ki bivajo v celjska«! hotelu Evropa." V ptujskem hotelu Poetovio je letos bilo največ Nemcev, sledijo pa Avstrijci, Italijani in pa tudi An- gleži. Kako pa ste zadovoljni z realizacijo programa prireditev? ,,V prvem polletju je plan realizacije prireditev stoodstoten, pomeni, da izpadov ni bilo. V mesecih julij in avgust pa beležimo en izpad. Jesenski del prireditev pa vedno pričenjamo s festivalsko nočjo. Letos je bila že , osma po vrsti, na njej pa smo se predstavili z novo ponudbo, in sicer smo ponudili festivalsko klobaso in krožnik Poetovio. Obe novosti bosta odslej vedno v ponudbi festivalske noči." Kaj lahko rečemo glede kakovosti same ponudbe, se spreminja na boljše? ,,Struktura, ki jo opazujemo pri prodaji jedi in pijač, je precej pestra oziroma se hitro spreminja. Primerjamo jo lahko tudi z ,,nekakšno" modo. Danes ni več ,.moderna" ciganska pečenka. Tudi pri hrani nas preganja čas, zanimivo je, da ne velja veČ klasična ponudba. Ljudje-hočejo manj, vendar kako- vostno. V bodoče bomo morali manj razmišljati o prodaji standardnih jedi, ponujati bomo morali ,,manjše" jedi, ki pa bodo morale biti kakovostne." MG Pred letošnjo trgatvijo Kmetijski zavod Maribor kot pooblaščena strokovna ustanova za spremljanje zorenja grozdja v vi- nogracfih, po dosedanjih meritvah in analizah ugotavlja, da se nam obeta, če ne bo večjih vre^nenskih sprememb, po količini pridelka groedja nekoliko manjša letina od lanske, toda občutno kakovostnej- še. Po meritvah 30. avgusta je v Halozah vseboval laški rizling povprečno 11,5 stopinj sladkorja, šipon 10,5^ sovinjon 13,5, traminec in rizvanec po 14,8 stopinj. Podobne gradacije so po meritvah 31. avgusta v Ijutomersko- ormoških goricah, kjer je laški rizling vseboval 12 stopinj sladkorja, šipon 10,5, sovinjon 13.5, rizvanec 15,2 in renski rizling 12,8 stopinje. Povprečna sladkorna stopnja v sortnih nasadih Halozah je tako 12.6, v Slovenskih goricah pa 13 stopinj. Vegetacijsko in zdravstveno sta- nje vinogradov je na prehodu v mesec september po tem dokaj suhem in vročem poletnem obdo- bju nadvse zadovoljivo, pri čemer s& dani pogoji, da lahko mesec september znatno ..nabere" h kakovosti. Glede na pomembno gospodar- sko in prehrambeno vrednost, ki nam jo grozdje oziroma proizvodi, ki jih iz grozdja pridobivamo nudi, smo vinogradniki dolžni z grozdjemravnati tako, da se razvi- jejo in ohranijo naravne v grozdju značilne lastnosti tudi v proizvodih pridobljenih iz grozdja. To bomo dosegli le, če bomo uspeli čimdalje ohraniti zdravo grozdje na trti. Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred dnem, ki ga določi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ na predlog organizacij združenega dela-pro- izvajalcev grozdja z območja občine, kot to določa zakon o vinu. Glede na sedanje stanje v vino- gradih in z ozirom na to, da leto- šnja letina na splošno za nekoliko dni prehiteva, bo začetek trgatve z 20. septembrom izjemoma za neka- tere zgodnje sorte, če bodo to narekovale naravne razmere, že s 15. septembrom. V tem sestavku je potrebno vinogradnike še posebej opozoriti, da je po zakonu o vinu prepoveda- no popravljanje mošta in drozge z dodajanjem sladkorja, koncentri- ranega mošta, drugih sladkih snovi in kisline. Le izjemoma je dovolje- no dodajanje sladkorja ali koncentriranega mošta, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer ali zaradi posledic bolezni na vinski trti v grozdju, moštu ali drozgi manj sladkorja, kot je normalna količina sladkorja za določeno sorto grozdja na določenem vino- rodnem območju. Tudi dodajanje sladkorja dovoljuje za kmetijstvo ^istojni občinski upravni organ na podlagi strokovnega mnenja za to pooblaščene organizacije zdru- ženega dela. Glede na letošnje razmere v vi- nogradih, ko nam narava dopušča izrabiti sončno energijo in ko nam sladkorja primanjkuje za prehrano bi bilo skrajno nesmotrno sladkanje mostov. Kmetijska inšpekcija občin Ormož in Ptuj Republiška folklorna priznanja Na pobudo združenja folklornih skupin Slovenije so bila pri Zvezi kul- turnih organizacij Slovenije uvedene folklorna priznanja, mol katerimi so tudi jubilejne značke za več letno delo pri folklorni dejavnosti. Le-te se po- deljujejo za 5, 10 in več kot 20-letno neprekinjeno delo na tem področju. Ob proslavi 45-letnice organizirane folklorne dejavnosti v Markovcih je zastopnik ZKOS, oz. predsednik združenja Folklornih skupin Slovenije izročil jubilejne značke naslednjim dogoletnim aktivnim plesalcem in dru- gim delavcem iz te kulturne dejavnosti. Značke so prejeli: Franc Kolarič. Martin in Terezija Mikša, Franc in Robert Kodrič, Silvestra Kolarič, Franc Bolcar, Franc Kekec, Stanko Cuš, Franc Petek, Silva in Janez Smigoc, Ja- nez Klinger, Marjan Mlinaric in Pavla Cuš vsi Markovci. Terezija Maroh Zabovci, Marija Toplak Stojnci, Stanko Sitar in Miha Koletnik Lancova vas, Ivan Sodeč Pobrežje, Janko Gajšek Podlehnik, Franc Purgaj in Jože Strafela oba Ptuj. Značke imajo upodobljeno masko K6ranta iz Ptujskega polja, kar je nedvomno veliko priznanje izvirni folklori ptujskega področja. OP Stvari, ki jih občani težko razumejo Težave, ki nam jih je vsilila svetovna gospodarska kriza, predvsem pa naše lastne slabosti, ograjevanje s plotovi, zapiranje v okviru dejav- nosti in pogosti, cesto tudi premalo preučeni ali vsaj pojasnjeni ukrepi, vse to povzroča med ljudmi negodovanje in kritko. Dva taka primera je TižbfiicžH tudi ^^^"Ifiitiiristi _____^ _____ ____ — Res ne razumem zakaj smo uvozili pšenko po 170 dolarjev za tono, če jo po drugi strani izvažamo po 150 dolarjev, to je za 20 dolaijev pri toni cenejše".' — Veš, to je pač naša treovina s po sezonsko razprodigol — Dobro, pustiva pšenico. Povej mi raje, zakaj izvažamo nafto, čeprav jo moramo za domače potrebe v veliko večji količini uvažati? — To je pa čisto tebi podobno. V gostilno hodiš na brizganec, ki ga tri- krat dražje plačaš kot doma prodaš vino. Toda vino prodaš zato, da lahko žena odplačuje dolgove! sepii^rniier — liaii siiiiieiisiisg^ sotisiva Temeljno sodišče v Mariboru — enota v Ptu- ju deluje Se v sklopu enot Loiart, Maribor, Ormož, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec. Na naši enoti v Ptuju je trenutno zaposlenih 48 delavcev, od tega 11 sodnikov. Naše ddo se odvija na dveh večjih oddelkih, in sicer na kazenskem in civilnem oddelku. Z reorganizacijo sodstva se je s 1.1. 1979 ne- koliko spremenDa pristojnost bivših občinskih sodišč in so bile zadeve iz bivše okrožne pristoj- nosti pren^oie na temdjna sodišča oz. njihove enote. Tako sodišča sodijo po sodniku posamezniku in v senatih. Na kazensko-pravnem področju je odvisno od kazenske sankcije, kdaj sodniki sodi- jo zborno, na civilno-pravnem področju pa je odločujoča višina sporne vrednosti. Kot sodnik posameznik sodi sodnik, ko gre za kazniva deja- nja, ko je zanje v kazenskem zakonu SR Sloveni- je ali SFRJ predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, vsa ostala kazniva dejanja, za katera je zagrožena hujša kazen, pa sodimo v senatih. Na civilnem oz. pravdnem oddelku sodi sodnik posameznik do sporne vrednosti 5.000.— din, vse ostalo pa v senatih. Naj prikažem pripad zadev do 30. 6. 1983. Ker je bilo na Skupščini občine Ptuj v juniju ob- ravnavano poročilo o delu naše enote za leto 1982, teh navedb sedaj ne bi ponavljala, temveč se bom osredotočila na ugotovitve v letošnjem letu. Na kazenskem oddelku smo v letošnjem letu obravnavali 956 zadev. Od tega smo r^ili 359 zadev, nerešenih je še 597 zadev. Nove pojavne oblike kaznivih dejanj se ka- žejo pri t. im. ,,suhem tankanju" ter dajanju prednosti kupcem. Nekaj takšnih zadev smo že zaključili s pravnomočno sodbo in so obdolženci že na prestajanju kazni zapora. Vsekakor pa ve- lja omeniti, da sodišče pride do ustreznih rezul- tatov tam, kjer je dobro vpeljana in dosledno izvajana notranja delavska kontrola. Gotovo je teh pojavov po delovnih organizacijah še več, vendar se pojavi lažna solidarnost in zadeve niso odkrite. Civilno-pravno področje pa sestavljajo pravdni oddelek, nepravdni in izvršilni oddelek ter zemljiška knjiga. Pripad zadev za pravdno področje znaša 274 P zadev in je prišteti še nerešene zadeve iz leta 1982, tako da je bilo v reševanju 676 zadev. Od skupaj 676 zadev je bilo rešenih 295 zadev. Nepravdni oddelek zajema zapuščinske zade- ve, katerih pripad znaša 293 D zadev, ob koncu leta nerešenih zadev je bilo 176, tako je v reševa- nju 469 zadev. Od tega je bilo že 283 D zadev re- šenih. Na navedenem oddelku se nadalje še rešu- jejo zadeve v zvezi z delitvijo premoženja, sodne ureditve meje, zasilne r)oti, odvzem opravilne sposobnosti, ureditev razmerja med starši in otroci, določitev odškodnine, stanovanjske za- deve, razglasitev za mrtve in druge zadeve. V re- ševanju je bilo tako, če prištejemo še nerešene zadeve iz leta 1982, 196 N zadev. Od tega je reše- nih 52 zadev. Stanje na izvršilnem oddelku prikazuje 549 pripadlih J zadev ter iz leta 1982 304 J zadeve, tako da je bilo skupno v reševanju 853 J zadev. Od tega je že rešenih 598 J zadev. Poseben poudarek pa zasluži porast vloženih plačilnih nalogov, ki jih rešujejo pravdni sodni- ki. V primerjavi z letom 1982, ko je bilo vloženih 823 zadev, je treba povedati, da je do 30. 6. 1983 prispelo na našo enoto že 685 Pl zadev. Vsebin- sko gledano se le-ti nanašajo na neplačevanje stanarin, elektrike, vode, knjig in teWonske na- ročnine. V zemljiški knjigi se bodo nadaljevala še ob- sežna dela v zvezi s komasacijami zemljišč, ka- kor tudi v zvezi z asfaltiranjem s strani Dravskih elektrarn Maribor. Stanje v zemljiški knjigi je ob upoštevanju nerešenih zadev iz leta 1980 4051 Dn zadev, od tega je rešenih že 2632 zadev. Pred nekaj leti nazaj je bil pereč pojav na na- ši enoti stanje nerešenih zemljiško-knjižnih za- dev. V zvezi s tem velja pripomniti, da ~5mo zaostanke v glavnem sanirali, zraven teh pa še opravili ureditev zemljiške knjige za k. o. Staž- gojnco, ki se je izvajala v smislu odloka SO Ptuj, Ur. vestnik 21/79. Kar se kadrovske problematike tiče je treba poudariti, da je civilno-pravno področje v celoti- zasedeno, na kazensko-pravnem področju pa je pretežno mlajši ženski kader, ki pa je zaradi ma- tCTinstva dalj časa odsoten. Po ugotovitvah Višjega sodišča v Mariboru je naša enota po svoji kvaliteti dela poprečna v primerjavi z drugimi enotami Temeljnega sodi- šča Maribor. Tako je vložena pritožba na vsako četrto zadevo, kar kaže na to tudi dejstvo, da so sodniki opravili svoje delo zakonito in kvalitet- no. Naj ob koncu še omenim nekaj misli iz mate- rialno-finančnega poslovanja. Temeljno sodišče Maribor — enota v Ptuju je v začetku leta sprejela program svojega dela, ki je sestavljen iz individualnih programov dela in se le-ti izvajajo kot je bilo zastavljeno. Pereč problem je financiranje, saj nekatere občine ne izpolnjujejo svojih obveznosti, kot so jih v skla- du z zakonom o rednih sodiščih in družbenim dogovorom dolžne. Betka Soštarič, vodja enote v Ptuju AU LE VZPOREDNA OBLIKA MLADINSKEGA PROSTOVOUNEGA DELA fyOV W MOA-EDiMA PERSPEKTIVA Mladinske detovne akcije pestijo velike težave. Lahko bi celo rekli, da ta oblika prostovoljnega dela mladih preživlja krizo. To nam lahko med drugim potrdi tudi mno- žičnost na MDA, ki je letos manjša od pričakovane. Skoraj na vseh akcijah v Sloveniji smo se srečevali z nepopolnostjo brigad. Zdi se, kot da mlade mladinske delovne akcije ne zanimajo več v tolikšni meri, kot so jih nekoč. Kje iskati vzroke, kaj storiti? Ne smemo in ne moremo dovoli- ti, da bi MDA odbila zadnja ura. Mladinsko prostovoljno delo ima toliko pozitivnih strani, da bi ukini- tev ali občutno številčno zmanjša- nje MDA pomenilo preveliko praz- nino pri vzgoji mladih v družbi. Tudi ekonomski dejavnik je v tem smislu tu še zelo prisoten. Zdru- ženo delo, predvsem nekatere ko- munalne dejavnosti bi preveč obre- menili z delom, ki ga sedaj oprav- ljajo brigade. Na dlani je, da MDA morajo ostati. Vzrokov za letošnji upad na akcijah je več. Treba jih je poiskati in poskušati preseči. Sedanja organiziranost marsiko- mu ni všeč. Na akcijah je vse preveč totalitarizma. Veliko se dela po si- stemu ,,komanda—izvrševanje". Na kosilo se hodi v zborih, isto na dviganje in spuščanje zastave, kjer morajo biti vsi brigadirji enako oblečeni. Preveč je časovnih omeji- tev za vse dejavnosti. Ob dcJočeni uri moraš v posteljo. Vse preveč je formalizma. Nekje celo prepovejo izhod iz brigadirskega naselja. V takih pogojih marsikomu ,,MINE" do akcij. Potrebe in želje mladih na akci- jah so postale širše, kvalitetnejše, kot jih lahko akcije, takšne kot so danes, nudijo. Popolnoma je nor- malno, da se potrebe in želje briga- dirjev hitreje spreminjajo in razvi- jajo, kot tip akcije. Tega ni moč hi- tro spreminjati. Potrebno pa je jjaziti, da se akcije vseeno, kar naj- bolje in hitreje prilagajajo mladim. Veliko bi bilo že storjenega, če bi odpravili naštete pomanjkljivosti. Veliko pripomb je tudi na sistem nagrajevanja na akcijah. Takšen kot je sedaj prav gotovo poraja med brigadami nezdrav tekmovalni duh, kar lahko ima odločilen vpliv na odnose med brigadami in tudi v sami brigadi. Pri tem pa niso le krivci brigadirji sami, ampak tudi njihove občinske sredine, od koder prihajajo. Ti po navadi kar zahte- vajo od svojih brigadirjev, da se vrnejo s tem ali onim jjriznanjem. To ustvarja med brigadami preve- liko rivalstvo in negativno vpliva na razvijanje načela bratstva in enako- sti med brigadami, ki so na zveznih akcijah iz vse Jugoslavije. Verjetno bi bik) potrrt)no nekaterim vodilnim političnim ljudem v mno- gih občinah pri nas razložiti namen mladinskih delovnih akcij. Niso niti zanemarljive težave, ki nastajajo z investitorji. Toda, to je bolj ,.zunanji problem", ki se zgolj na akcijah ne more rešiti. Financiranje akcij je vse preveč centralistično. Združeno delo zdru- žuje denar v enem centru, ti pa ga potem delijo tja, kjer je potrebno. Pravo razpolaganje s sredstvi fta akcijah je prav gotovo onemogoče- no. Letos je bil v Trebčah mladinski delovni tabor. Udeležil se ga je lah- ko vsak, ki je bil pripravljen delati najmanj teden dni. Vsak je seveda lahko ostal dalje, če mu je bilo všeč. Nanj so prihajale tudi družine z majhnimi otroki. Ni bilo zborov, ne sestankov, o problemih so se po- govarjali po večerih na nekakšnih posvetovanjih, ta kraj v parku so imenovali Hayd park. Ime zgovor- no po^ namen teh [»svetovanj. Interesnih dejavnoti ni bilo, kot je to običaj na sedanjih akcijah. Vsak je delal to, kar je hotel. Nihče ni delal za svojo brigado, ker je ni imel, ampak za vse, nezdrav tek- movalni duh se ni mogel razviti. Vse se je dogajalo nekako spon- tano, svobodno. Ni bilo diktiranja pravil, prepovedi. Vsi so se sami držali nekaterih splošno sprejetih norm in načel. Ce je bilo ob 10. uri zvečer povečerje, to ni pomenilo, da si moral v posteljo, ampak le to, da nisi motil drugih pri počivanju. Odnosi v taboru so bili zares na zavidljivi ravni. Se veliko je bilo podobnih radi- kalnih sprememb na delovnem ta- boru. Stvar bi preveč idealizirali, če bi rekli, da bi morale vse MDA biti takšne. Nekatere lastnosti tabora pa bi se lahko vnesle tudi na MDA. Ce hočemo zaustaviti pad množi- čnosti na MDA, bomo to tudi mo- rali storiti. Mladinski delovni tabor bo nedvomno ostal le vzporedna oblika mladinskega prostovoljnega dela. Radikalizirati vse akcije tako, kot je to na taboru je nemogoče. UresniSti bi bili morali vrsto pred- pogojev, ki bi zagotavljali uspeh. To pa je za zdaj še nemogoče. Prav gotovo pa je mladinsko prosto- voljno delo z delovnim taborom ve- liko pridobilo. Prepričan sem, da se bo pojavila potreba po povečanju števila le-teh. Pa tudi MDA se lahko od te oblike prostovoljnega dela mladih veliko naučijo." Milan Zver 6 - IZ naSih krajev 8. september 1983 — NOVA VAS PRI MARKOVIH liUHiHJtM VilKl^U /AVETJE Ob prazniku ptujske občine, 8. avgusta 1983 so borci NOV posta- vili tik ob Dravi v Novo vas pri Markovcih obeležje, ki naj spo- minja sedanji in bodoči rod, da s^ tamkaj prevažali' prek Drave partizanske kurirje in aktiviste OF. Da predstavim šjrSi javnosti to vas, sem napisal naslednji drobec njene zgodovine in podobe. Nova vas pri Markovcih spada v krajevno skupnost Markovci, leži ob Dravi, na zapadu meji na vas Markovci, na vzhodu pa ila vas Bukovci, ima okoli 100 hiS in 500 jH-ebivakev, ki se v glavnem bavijo s kmetijsktvom, precej pa- jih je tudi zaposlenih v Ptuju ih drugod.' Mnogi prebivalci iz ptujske občine, zlasti Markovčani pa Novo vas nazivajo z domačim imen(xn „Nagošenci". To ime se je vasi oz. njenih prebivakev prijeto od tak- rat, ko je v prejšnjem stoletju neki markovski župnik videl novovaške otroke, kako so se nagi kopali v Dravi. Nagnal jih je in vzkliknil: „fuj, tako se kopate kot nagi sen- ci" (beseda senci je množina od Sene, kar popieni mlad psiček). Nova vas pri Markovcih je bila v noarkovski fari že od nekdaj pomonbna vas. ^e v stari Avstriji, kakor tudi v stari Jugoslaviji so imeli v Novi vasi svojega vaškega župana. Močne kmetije, ki so z odličnim lOkom (čebulo) in kxmia- ricami oskrbovale celo mariborski trg, so bile znane daleč naokrog. Že pred prvo svetovno vojno so v Novi vasi imeli dva visokoSoica, ki sta doštudirala na praški univerzi. To sta bila Franc Kostanjevec, dipl(xmran jbrist, ki je padel v prvi svetovni vojni in pa znani pedagog in politik profesor dr. Ljudevit Pivlio. Slednji je leto za letoni- preživljal skupaj s svojo družino letni dopust v svoji rojstni vasi. Z ždjo, da bi vsaj eden izmed njihovih, v tistih časih Se Številnih otrok jedel „beli kruh" so tudi v stari Jugoslaviji novovaški kmetje poslali v mestne šole mnogo svojih nadebudnežev. Večina jih je Sole tudi dokončala in kolikor se spomnim sta dva postala učitdja oz. upravitelja osnovnih šol, dva duhovnika, eden. sodnik Vrhov- nega sodišča Jugoslavije, eden akademski slikar itd. Vsi pa so tako med šolanjem kot tudi potem ostali trdno pove- zani s svojimi sorodniki in drugimi sovaščani in prinašali v svojo vas skupno z markovskimi učitelji in drugimi dejavniki napredne poli- tične ideje ter kxilturne in prosvet- ne zamisli. Sadovi niso izostali. Novovaščani imajo svoje gasilsko društvo, imdi so vaško knjižnico. nmogo jih je soddovalo pri markovski sokolski četi, pri folktori v okviru takratnega fantovskega odseka, pri prosvet- nem druStvu itd. Zavest stovenstva, neredna vzgoja, težnja po svobodi, pogum in iznajdljivost pa je prišla med Novovj^Čani do polnega izraza v^ najtežjem času za slovenski narod, to je med narodnoosvobodilno borbo. Vse vaSčane je prevzda nuinja do fašističnega okupatc»ja, začeli so bojkotirati njegove naredbe, povezali so se z OF in začeli delati po njenih navodilih. V Novi vasi so postale vame par- tizanske postojanke, na katerih so našli zavetje jjttivisti OF in parti- zanski kurirji. Tu je namreč treba povedati, da so skozi Novo vas vo- dile kurirske linije in da je bila vzpostavljena zveza med terensko vojaSko postajo TV 14 na levem in TV 8 na desnem bregu Drave. Ta kurirska pot je torej šla prek Vida skozi Sturmovec in prek Nove va- si. Najtežji in najnevarnejši del poti je bil i^ek takrat široke, globoke in deroče Drave. Tu je trebalo kurirje in druge aktiviste pre- peljati s čolni. Oku^tOT^k^ se je zavedal pomena prevoza prek Dra- ve je zaplenil čolne, patruljiral ob obrežju Drave, postavljal ovadu- he, zapiral dozdevne prevoznike itd. Toda vse to mu ni nič poma- galo. Vaščani so naredili nove čol- ne, ki jih nazivajo v Novi vasi ,,ranče", poskrDi so jih tako, da jih ,,Se vrag ne bi našel", prevoz so opravljali ponoči in varno. Kako tudi nebi? Dravo, njene rokave, globine in plitvine so poz- . nali kot svoj žep. Ze od pamtiveka so namreč Novovaščani imeli oz. Se imajo na velikem otoku, ležečem med Dravo in Dravinjo — imenovanem Stur- movec, svoje travnike, pašnike in gozdove Ker ni bilo mosta, niti broda so morali vso travo, listje in drva prepeljati s čolni čez Dravo. Ce je bilo potrebno prepeljati manjši tovor ali pa samo ljudi se je to opravilo z ranco, ki jo je s pomočjo tankega lesenega na enem koncu okovanega droga (s „štan- go") porival brodar na ta način, da je stoječ v zadnjem ddu raiKe, („v ritku") potiskal drog v rečno dno. S spretnim postavljanjan „štange" je ne samo potiskal ran- co naprej, temveč ji je določal tudi smer. Uporaba vesla pri prevaža- nju čolnov preko Drave ni bila po- gosta. Večje tovore kot npr. s tra- vo ali s čim drugim naložene vozo- ve s konji vred pa so novovaščani prevažali prek Drave z dana pa i»o .irivali s šiuje >> niku ladje. ^??e. eden pa je stal s na predAJem ddu lem ..gobec" in pa- lii, da je uuiia plavala v pravi sme- ri, da ni zadela v kak Itor itd. Njegova dolžnost je bila tudi. da je prvi skočil na kopno (na breg), po- tegnil ladjo z močno vrvjo k bregu in jo potem privezal na za to pri- pravljen steber ali drevo. Množično sodek>vanje Novova- Sčanov z OF in v staletqi borbi z de- ročo Dravo pridobljeno spretnost prevažanja s čolm. sta btli odločil- ni, da je vodstvo OF izbralo kurir- sko pot skoad Novo vas. Prav W bi- to, če bi vsaj v tokalni kroi^ki bile popisane vse partizanske postojan- ke in iH^mi vseh pogumnih novo- vaščanskih aktivistov OF. Priznati pa je potrebno, da je nekaj od tega že naiMsano. Tako so apr. v ..Ted- nik«" koncem leta 1981 btli ob- javljeni opomini vndte in borbene soddavke OF Marije Kostanjevec — tetke iz Nove vasi, iKi kateri je marsikateri partizan vaid zavetje in katera je z njeno neostraSenost jo in iznajiEnih, s slamo kritih haloških hišic, narejenih iz ksa ali ilovice, z majhnimi, s križi zavarovanimi okm, je vedno manj. Domačini so veseli, gostoljulmi in ddavni ljudje, ki Še vedno poznajo sosesko pomoč. 2^tmiva je njihova pojoča govorica (Cirkulane. Leskovec). Po Halozah še vedno odmeva domača ljudska pesem, tudi žvegle in trstenke Se znajo izddovari in igrati nanje. V jeseni pa pesem kk>poteev preglasi vse. Mnogo starih šeg in običajev se je ohranilo. Kdor hoče užiti Haloze se mora povzpeli iz dolin po bregovih na vrhs od koder oko zazna čudovito sliko slemen in hrbtov, ki potekajo v radičnih smereh. Pogled od juga {x-oti severu odkriva v glavnem vinograde, od severa proti - jugu pa gozdove, od vzhoda proti zahodu in obratno se menjava pestra slika kmetijskih in gozdnSi povrSin. Sredi lepot narave oko zadedi male hiSce nekda- njih viničarjev, nove nd^oliko veCje hSe, stare mogočne gosposke hi(e in mnoSco vikendov. Na vfheh vidimo gotske (ZavrC, Ptujska gora) in baročne cerkve, na poti se srečujemo z ljudskimi znamenji in s fevdalno arhitekturo (grad Bor^. Po dolinah in bregovih so posejani pomnfld revafaicqe. Strmi kolovozi se mešajo z »rfalmimi rrttmmai^ na njih srečujemo traktorje in votovske vprese, sodobne kmetijske stroje in tudi motiko ter glinasti vrt. To so torej Haloze, kabine boate poznali na planinski p!ahtnile posebne specijalitete. Nocoj bi lovska sobica premajhna; število lovske be se je podvojilo. Lovci so pnvedh s seboj svoje boljše |X)lovice. Tu in tam je potrebno pinabiti ženičke na primerne prireditve,da na lovni dan malo manj godrnjajo in lažje pre- našajo celodnevno samoto. Nocoj so spremenili veliko sobo gostilne v svečano jedilnico. Mize so bile pogrnjene z behmi prtiči. Mesto vrtnih rož so bile potak- njene v vaze lepo izrasle smrekove iiv mace- snove vejice. Okrog miz je bilo lepo razvr- ščenih štiriindvajset enakih-stolov. Na pro- čelni steni je visela umetniško izdelana vebka oljnata slika jelena dvanajsteraka z mogočnim ovjem. ki jo je za nocojšnjo slovesnost dil domači graščak Rupež iz svoje ume- lIi.^ke zbirkjC. - Na sredini omizja je bodel v oči lepo izre- zljan krožnik iz suhorobarske zbirke, na njem ?a cerkvenem.u podoben zvonček. V zadnjem cotu podolgovate sobe je mogočno stal velik tršato nagačen medved, ki je s steklenimi očmi grozeče buljil proti omizju. Gostilničar, kije bil tudi lovec, ga je za slavje prinesel iz svoje spalnice, daje simbolično popestril slavnostni večer in prikazal posebnost medgorske doline Ko je bila druščina zbrana, so po parih posedali za mize. »Vodil sem lov. pa bom tudi pri večerji določil, kje bo kdo sedel.<« Se je razpršil Tine in popeljal grajski par na častno mesto. Potem pa vse ostale po vrsti po nji- hovem utečenem običaju. Brhka kuharica iz- pod sv. Gregorja je na okrašenem pladnju prinesla aperitive. Sledile so različne druge pijače, tudi dišečega kuhanega vina ni manj- kalo. Mize so se šibile pod težo razpostavljenih dobrin. Nato so začeli prinašali tople jedi: zajca v omaki, smji goJaž. veprovo pečenko, za katero paso se radi posebnega vonja zanimali ie nekateri. _ _ škrabljanje s priborom je počasi zamiralo in gospod notar je pozvonil: „Že drugič poz- vanjam k zaključku istega lova. Za to je več razlogov. Glavni razlog so spremenjene politične prilike, ki so nas tesneje združile. I severnega dela pregažene Slovenije prodirajo k nam čedalje bolj grozljive vesti. Nič ne vemo, kaj nas še čaka. Zaenkrat so naše razmere urejene tako, da lahko še skoraj neinoteno živimo po svoje. Časi pa so taki, da se stanje lahko takorekoč čez noč spremeni: Vojna je in tega se moraiiio zavedati. Res je, da izgleda kakor da dogodek tega lova preveč svečano, morda tudi nekoliko razsipno zaključujemo. Toda še dobro se spominjam pregovora iz latinskih šol — Dulce est dessipere in loco — po naše, prijetno je poveseliti se ob pravem času. Nocoj je še pravi čas. Bog ve, če morda ni zadnjič, da smo zbrani vsi v veseli družbi. Na obzorju se kopičijo temni oblaki. Kje je še konec vojne! Koliko nas jo bo preživelo? Ali bodo po vojni še prilike za tako slavje? Pa Se nekaj. Danes slavimo tudi poseben dogodek. Naš gost doktor Potokar je na stojišču pod sv. Ano z enega mesta, tekom pičle pol ure uplenil celo družino treh srnjakov, zadnja dva celo v dubleti. Vsi vemo, da se kaj takega primeri redkokdaj. Kronika naših lovov ne beleži kaj podobnega. Zato pa, bratje, dvignimo čaše v želji, da bi še kdaj doživeli podoben večer! Obenem pa prisrčno čestitamo našemu gostu, ki smo ga sprejeli v svojo sredino in mu podelili domovinsko pravico z vabilom, da neglede na izid vojnih dogodkov za vedno ostane med nami!" Omizje je vstalo. Zopet so zadoneli pritajeni zveni polnih čaS. Se enkr it do dna. Potem pa spet pogovori, zdaj na to, i daj na drugo stran. Skoraj poltiho se je razlegla glasba iz sosednje lovske sobe, ki so jo za nocoj prekrojili v plesni prostor. Ni bil velik, odstra- nili so mize in stole, da je bil dovolj udoben. Svetloba je bila tajinstvena, lestence na stropu in stenah so zagrnili s prosojnim zelenim papirjem. Glasba je postajala čedalje glasnej- ša. Gramofonska plošča je zadonela tako glas- no, da se ji najmlajši niso mogli več upirati. Zavrteli so se par za parom. Pri drugem valčku so se dvignili tudi starejši in večer je postal prijetno družaben. Tudi Igor je po dolgem času popeljal svojo Nevo na skromno plesišče. Edina promenadna obleka, ki jo je v naglici stlačila med majhno dovoljeno prtljago, je nadomeščala večerni kroj. Košati plavi lasje so zaplapolali po zraku in v njenih sinjih očeh je znova zasijal odtenek veselja in okrnjene sreče. Po nekaj plesih je gramofon utihnil in razi- grana dntžba je posedla za mize. Igor je utihnil, zamislil se je daleč nazaj v odmak- njeno preteklost. Spomini so se ustavili v pripovedovanjih pokojne babice Ane, ki mu jih je mnogokrat pripovedovala, kadar sta v polet- nem mraku posedala zadaj za hišo ob tihi Trna vi. Nocojšnji večer je vendarle na las podoben zadnji lovski večerji na domu prvega Potokarjevega rodu v lepem trgu na severni strani Slovenskih goric. Četudi že v četrtem rodu so ti spomini imeli še vedno žalosten priz- vok. Nekdaj ugledna rodbina je zabredla v težave, doživela udarec, ki jo je pahnil v rev- §čino, iz katere sedaj le počasi znova dviga ponižno glavo. Igorja so ti spomini pogreznili v sanje brez spanca. Nekaj časa je zrl nemo predse, kakor da bi bil duševno odsoten. Mnogi so njegovo odsotnost opazili. Predramil se je in s posebnim pogledom po omizju, kakor da na nekaj Čaka, je narahlo potrkal ob kozarec: „Gospoda, dragi prijatelji lovci! Gospod notar me je v svoji zdravici osebno omenil, prosim, dovolite mi, da se javno zahvalim. Naj- prej se v tem krogu zahvaljujem za domovinsko pravico, ki ste mi jo tako hitro podelili. Mnogi iz vaSih vrst ste izvršitev tega akta osebno podprli. Posebno prisrčno se zahvaljujem za sprejem v vašo zeleno bratovščino in za povabi- lo na lov. Pravtako prisrčno se zahvaljujem ti- stim, ki ste mi določili izbrano stojišče. Na tako lepem lovu še nisem bil. Mislim, da je taka lovska sreča zelo redka, kakršna se je na- smejala meni na stojišču pod sv. Ano. Mene in mojo družino so zadele hude stvari. Dosti trplje- nja in izguba vsega imetja. Prisrčnost, s katero ste me sprejeli v svojo sredo, je obliž, ki bo po- magal celiti rane. Izhajam iz starega lovskega rodu in nocoj- šnja prireditev me spominja na zadnjo lovsko veCcrjo v hiSi mojega pradeda, kakor sta ini jo o|»al8 dedek in babica. Ne samo da želim, trd- no sem prepričan, da se bo čas iztekel tako, da vam bom lahko povrnil pozornost in vabilo na lov v svojem rojstnem kraju. V tem smislu dvi- gnimo čaše iri jih izpraznimo na srečo nas vseh!" ' Počasi so se začeli razvijati intimnejši pogo- vori. Mnogi so zapuščali svoje sedeže in prise- dali k prijateljem ter razpredali zanimive po- drobnosti. Na tem koncu o minulem lovu, na onem o zanimivostih z bojišč in o politiki, ki je imal gonilne sile svoje dob^ v Moskvi in Londo- nu. Med lovci, ki so bili zbrani tisti večer, ni bilo niti enega, ki bi mislil, da bodo zmagale nacifa- šistične osne sile, čeprav so bili njih začetni uspehi frapantni. Se tako hrupnih ,,Sondermeldung" ni nihče posltišal s strahom in ni ga bilo, ki bi v njem ro- dile veselje, pač pa zgolj odpor in prezir. Vsi so se dobro zavedali, da matuške Rusije z njenim globokim zaledjem, ki sega več tisoč kilometrov daleč, nikdar ni mogoče dokončno podjarmiti. Pa četudi bi komu kdaj uspelo streti redne voja- ške formacije, tej deželi zavladati in jo tudi ob- vladati nikdar nikomur ne bo uspelo. Čeprav bi samo pičlih pet odstotkov ostalo zvestih prvot- nemu režimu in bi se ti umaknili v ilegalno gveri- lo, bi nemirno vojno stanje lahko trajalo še en- krat tako dolgo kot nekdanja tridesetletna vojna. Bile pa so na drugi strani še anglosakson- ske sile s svojim znanjem in nenadkriljivo indu- strijsko močjo. Ce je nemška kri kaj vredna, o čemer ni dvomiti, potem je pač bilo škoda vsake kapljice. Tekla pa je v potokih na obeh straneh. Zamisli so bile popolnoma zgrešene. Zrasle so v bolni glavi ... Tudi najbolj prijetna zabava postaja počasi dolgočasna in se izmaliči iz prvotnega veselja in vedrega razpoloženja v nadležno naveličanost. Začeli so se dvigati najstarejši pari, drug za drugim, vedno pogosteje, dokler najmlajši niso zaključili slovesa. Utihnil je zadnji lep večer v ti- sti dolini. Kmalu so se začeli prižigati uporniški kresovi novega časa. Dan za dnem se je medse- bojno življenje vedno bolj zaostrovalo. Obširni gozdovi, razprostranjeni do vrha grebenov Velike in Male gore, so vabili uporni- ške sile v svoje nepremagljio okrilje. Mladi rod je pod vplivom komunističnih idej, posebno v študentovskih vrstah, vršil zelo aktivno propa- gando. Odpor oroti okupatorju je bila idealizi- rana gonilna sila, v katere senci so skrbno pri- pravljali socialno revolucionarni pokret, ki je psihološko dobro voden uspel streti nasprotujo- če vrste. Nasprotniki komunističnih idej so razvili povsem nemogoče udejstvovanje. Naslo- nili so se na ostarele kozervativne strani, se zapletli v lastne zanke in se v stiski naslonili celo na sovražnika, s čemer so se popolnoma de- zavuirali. Sovražnikova reakcija je postajala iz dneva v dan ostrejša in okrutnejša. Italijanska diplo- macija, ki je bila vedno ena med boljšimi, se je dobro zavedala političnega aksioma, da v revoluciji vselej zmaga tisti, ki je brezobzirnej- ši, okrutnejši in se ravna po jezuitskem načelu, da cilj posvečuje sredstva. Vrednost in ocenje- vanje cilja pa po nedemokratičnih načelih zavestno prepušča neznatni oligarhii. Sovražnik je imel opravka s pravo fronto na osmih bojiščih in gverilo na zasedenem, v manjši meri pa tudi na svojem ozemlju. Tudi notranje prizorišče je bilo na tfhlUi nogah. Ljudstvo je čedalje bolj uvidevak), da je fašistična vladavina, omamljena od bkSčobe nacističnega vojaškega stroja, ubrala krivo pot. ^Mamamia' vojak je preveč mehkužoi in strahopeten, da bi voljno nosil lastno glavo v torbi, čim se mu ponudi prva izglednejSa prilika, obrne plašč po novem vetru. Zazevale so razpoke v vojaškem, policijskem in upravnem aparatu. Komunistični intemadona- lizem je umel vse te slabosti do fermenta izčrpno izkoristiti. Nekajkrat se je primerilo celo tako, da je fašistična eksekutiva izvajala nasprotnikovi; direktive. Komunizem se je spretno vraščal v upravni aparat in ga od znot- raj razkrajal. Cas je ponovil zgodovino, ki se nerada ponavlja. Se se kotijo trojanske kobile. Padle so.prve žrtve skritih zased. Sovražnik se je zdrznil in pokazal krutost, ki jo je dotedaj hinavsko prikrival. Neko nedeljo zjutraj je po trgu odmevalo regljanje težkih strojnic, ki je prinašal veter z morišča na robu naselja. Mirni tržani niso vedeli, zakaj, odkod, kaj pomeni. Ko so ljudje odhajali od pozne maše, so že stikali glave in strašna novKa se je bliskovito ra^irila; „Italijani so po kratkem postopka ustrelili dvanajst inož, ki so jih na hitro nabrali po mirnih podgorskih vaseh," Zavladala je politika zob za zob. Med žrt- vami so bili ljudje vseh slojev, med njuni tudi nedolžni kmetje, ki do tedaj niti z jezikom niso mignili proti okupacijski oblasti. ' Komaj kratko podjarmljenje je medsebojna obračunavanja vedno bolj zaostrovalo, Znald normalnega življenja so kopneli kakor marčev- ski sneg. Niti z vlakom, niti po cestah ni bito več varno potovati. Nihče ni vedel, kje in kdaj bodo partizani napadli. Posekali so gozdove na obeh straneh ob železnici in cestah, da bi prevoze bolje zaščitili. Tudi to ni dosti zali- lo. Gverila je svoje napade prilagojevala trenutnim situacijam in nap^ali so' s čedalje težjim orožjem, tudi z bolj oddaljenih točk. Življenje je potekalo v splošni napetosti in negotovosti, pa vendar enolično. Večen strah* kaj bo prinesel naslednji dan. V graščinskem poslopju je italijanska vojska uredila za tiste prilike kar lepo oskrbovano bohiišnico. V njej so opravljali tudi vse manj zahtevne operativne posege. Bolj komplicirana obolenja pa je bilo treba prepeljati na kliniko v glavno mesto -province, kar je bilo zelo tvegano in nevarno. Čeprav so bili konvoji vojaško zavarovani, jih vendar pred nenadnimi napadi iz gozdov ni bito mogoče zanesljivo zavarovati. Koder ni bilo stalnih okupacijskih postojank, so nastajali osvobojeni predeli; tam so doma- čini živeli trdo življenje, ker so imeli takoiekoC dvojno oblast, ki je bila ponoči povečini v rokah paitizanov, podnevi pa včasih za krajši čas tudi v rokah tujcev. Zaradi takega stanja je ljudstvo mnogo trpelo. Žrtve so padale na obeh straneh. Med domačini žal največkrat zaradi maščevanj, ki niso bila upravičena. Tudi materialne žrtve so bile občutne. V druj;em letu okupacije se je po dolini raz- plamtela huda epidemija težke davice. Da bi bo- lezen zajezili, sta se doktorja Janez in Igor odlo- čila za splošno cepljenje otrok, posebno v tistih krajih, ki so bili bolj od rok in kamor je sovraž- nik le tu in tam segal v oboroženih patruljah. Začeli so se manjši napadi in sabotažna de- janja na železniških tirih, cestah in mostovih. Napadi so ostajali vedno pogostejši in so se stopnjevali tudi po jakosti. Po skritejših prede- lih cest in v ovinkastih ožinah, kjer je gozd segal tesneje do ceste, so partizani napadali tudi večje sovražnikove oddelke. Gozd jim je bil zanesljiv zaščitnik in zaveznik. Nihče ni vedel, kje čaka zaseda, nihče ni vedel, kdaj bo pričel napad in nihče tudi ni vedel, koliko jih je, ki napadajo, niti, kako so oboroženi. Partizanom sta bila najboljša zaveznika gozd in noč. Noč jih je dala in noč jih je vzela. V takem bojevanju je bil sovražnik povsem nemočen. Nič mu ni pomagala še tako dobro organizirana formiranost. Tudi premični topiči in težki minometi niso kaj prida zalegli. Zajca, ki ga ne vidiš, je težko zadeti. Saj so zasuli gozd z granatami in minami. Projektih so padali pač tja, kjer so domnevali sovražnika, toda napada- lec se je hitro umaknil in potuhnil v bolj zavaro- vanem predelu, saj ga nihče ni videl, kam je zbe- žal. Iniciativa je tako bila stalno v rokah napa- dalcev. Oni so odločili, kje bodo napadli, kdaj bodto napadli in kaj bodo napadli. Mamamia — vojaki so morah napad le sprejeti in prenesti, pobrati ranjene in mitve in se imiakniti, če jih j sptoh Se kaj ostato. To je okupatorja razkačilo. Sledile so vedno hujSe represaHje. Uprizarjali so hajke, zapirali in odganjali maSkt in uspeh? Nikakršen. Na- sprotno. V vedno večjem Številu so ljudje, po- sebno moSki, bežali v partizane. Marsikomu je bito prijetneje sfaivati se po domačih gozdovih, kakm pa stradati in ječati pod krutostjo sovraž- nikovih koncentracijskih taborišč ter čakati na smit. Prd>d^ki in skrivači, deloma pa tudi mo bilizacija so vedno boU pohiile partizansk vrste. Edini uspešni na^otniki, ki so stiska: goatovnike, so Inli Cas, zima in pomanjkanje. Ko pa so se partizani uveljavili v prestobii cah zahodna sveta in so sprejeli njihove odpo slaiKX, jim je zahodna fronta nudila vsako jak« vojaSko pmnoč, da so bili bolje oskrbovani i:: topk) oblečeni. Letala so jim s padali spuščala vse, kar so potrd)ovali: hrano, obleke, šotore, sanitetni matoijal, orožje, municijo, niti na toaletni p^iir niso pozabili. Političnega skladja sicer ni bilo, zadostovalo pa je, da so nagaja* sovražniku. Niso se ozirali na propagandno kr latico, češ partizani jemljejo z mize, pod mizo pa kažejo figo., Ko se je os Berlin—Rim strla in je v voja Skem trikotniku zazevala velika rana, je bi: odprt takoinienovani „trebuSni del" evrc edine. Na južnem delu mogočnega raj ha ]<. . stofMla zlata doba za partizanski pokret, oboga- tili so se z zaqpuSQno italijanske vojske, dobili so avtomcAile, se ob(HOŽili s topovi in tanki. Čeda- lje bolj so dobivali videz redne, dobro oboro- žene vojske. Zasedli so dobro utrjene posto- janke po poddldsldli mestih in strateško po- membnejSh krajih. Ni jim bilo več treba potika- ti se po gozdovih, premikali so se po cestah, svinco. Marsikje v Posavju in pre- delih Ddienjske so zainrali moške, jih ponekod odo pobijali in obeSali na tdefonske drogove ob progah. Tako pbCetje je ljudi Se bolj zbegalo, da so zaqp«]Sčali dcnnove, se odločali za manjSe do in bežafi v gozdove in hribe. Sedaj partizani niso potrdx>vali več novačiti, sovražnik jim je neho- te pcdnil njfliove vrste . . . V gozdovBi ni bilo jHOStora za dva nasprot- nika iz ist^ tabma. Protikomunistično nastro- jeni so se nasIcmHi na sile osovraženega okupa- torja. S tem so si sami sd>i zadali smrtni udarec. Usoda jim je na|Htila pd^t izdajalca domovine in nosilca kvizfii^e p^tike. IjiidstvOTi je zavladal trojni teror. Zu- imnji sovražnik si je mel roke in podpihoval obe domači strani, da sta se čedalje bolj brezobzirno spoiHijonafi in medsdmjno uničevali. Razvilo se je brat(mK»iK> klanje, ki je imelo svoje kore- niiK v svetovnonazKH^Idh prepričanjih. Borba proti zunanjemu sovražniku je bila trden SCit, na katerem so partizani poželi prizna- nje in uveljavitev. Stališče protikomunističnega tabora, č^ da bi bilo za majhen slovenski narod najbolje počakati, da bo vojna dozorela, veliki na^crtnUd nadstičnih sil ne le da niso delili, bili so odo q)odbudniki vsakomur, ki je bil priprav- ljen boriti se proti (^upatorju in žrtvovati nekaj svojega, četudi Se tako nepomembnega, samo da je bfl sovražnik prizadet in potisnjen v zaga- to. Ang}e£, Amerikand in Sovjeti so vodili brezobzimo politiko svojih lastnih interesov. Ne enemu, ne dragemu ni bilo dosti ali pa nič mar, koliko naSe krvi izteče. Jugoslovani narodi so i^li iz vojne z rela- tivno vdikimi ljudskimi izgubami in material- nimi žitvamL Zgodovina se že trudi postaviti vsako stvar na^voje mesto. Konec vojne je oži- gosal nasprotnike konmnizma, doživeU so po- raz in uničevanje. Igorjeva družina se je ves čas vojne v pomanjkanju prebijala med čermi Scyle in Qiarybde. Inseli so pečat brezdomcev, kar jim je marsikje zapiralo lagodnejšo pot. Pravice slu^ si kruh s svojim poklicem Igor ni imel. Vse, kar je ddal in pomagal, je ostalo brez potrebnih materialnih koristi, le tu in tam malenkostno priznanje v obliki osnovnih živil, malo krompirja, košček kruha. Dobrote kršne zemlje tiste doline so skromne. Ko sta bila nekoč s sinkom na sprdiodu med jesenskimi polji, je rekel očka: ,,Sinek, tukaj nam bo trda predla, niti vran ni nad polji!" Toda, nikdar ni tako hudo, da ne bi moglo biti hujše. Za celo dobo dolgotrajne vojne je morala zadostovati ena sama obleka, ki jo je bilo treba skrbno negovati. Pozimi je bilo pomanjkanje najhujše. Primanjkovali je hrana in tudi kurjava. Igor je sam pripravljal drva, da je bila edina soba za silo topla. V prvem letu vojne z Rusijo je za-, padel sneg sredi oktobra in je obležal do sredi- ne marca. Nastopila je Napoleonova zima in zgodovina se je ponovila. Nepremagljivi zavez- nik ruskega prostranstva je zaustavil nacistične horde pred Moskvo, Leningradom in opevanim simbolom ruske moči Volgo. Nemška vojska je s svojo najmodernejšo tehniko imela prednost tako dolgo, dokler se ukrajinska zmlja ni spremenila v globoko blato in je na* bojnih črtah zamrznilo motorno olje v tankih. Takrat se je v kratkih sanjah, kot svarilna vizija nemških generalom mrzlih nočeh ruske zime, prikazovala podoba vzornika Napol«>°»- ,Nadayevaniepiihodniič 10- NAŠI DOPISNIKI 8. september 1983 - TEDNIK ROPARJI V VLAKU Učenci so radostno zavriskali, ko so zaslišali pisk vlaka. Brž so se pri- pravili za vstop, saj so komaj priča- kovali svoj izlet na morje. Ko se je vlak ustavil, so radostno skočili na vlak in hitro zasedli sedeže. Tovari- . šica Sonja, ki je zadnja zapustila postajo, je opozorila učence: ,,Lepo se vedite, drugače nas ravnatelj ne bo več pustil na potova- nje." iJcenci so jo ubigali, saj sojo imeli zelo radi, ker je bila vedno prijazna. Vlak je začel drdrati naprej in učenci so se pomirili. Martin, ki je sedel na tretjem sedežu, je z zani- manjem opazoval neka dva čudna tipa, ki sta sedela pred njim. Ko smo se oddaljili od postaje, sta na- enkrat ta dva vstala in vzela iz že- pov pištoli. Takrat se je komaj za- vedel, da sta to roparja. Hotela sta oropati otroke, ki so jim starši daU denar za potrebščine in so seveda imeli s sabo polno denarja, pa tudi tov. Sonja ni imela praznih žepov. Ko sta se roparja sklanjala nad tov. Sonjo, je Martin z Rudijem in Mi- hom skočil na enega izmed njiju. Komaj se je ta zavedel, kaj se je zgodilo z njegovim prijateljem, so nanj skočili drugi trije in tako one- sposobili oba roparja. Ko je hotela tov. Sonja po spre\'odnika, ji je Martin dejal: „Tovarišica, mi sami bomo odpeljali ta dva nepridiprava na policijo, saj smo ju sami ujeli.** — ,,No, pa naj bo," je rekla tov. Sonja in se mirno vsedla na sedež. Sedaj je komaj spoznala, kakšne hrabre fante ima okrog sebe in bila je zelo zadovoljna. Otroci so na prvi postaji izstopil in odvedli roparja na postajo mili- ce. Dobili so lepo nagrado in še brezplačne vozovnke za vlak, ter so lepo mirno, kot da se ni nič zgodi- lo, nadaljevali svojo pot proti morju. Metka Letič, 8/a KAKŠNI STARŠI BOMO MI Odraste! sem po svoji volji. Poročil sem se in imam že tri otroke. Prvemu je ime Mitja, ta je že star osemnajst let, drugemu je ime Samo, star je osem let in tretji deklici je ime Nadja in je stara eno leto. Nekega dne smo se peljali na Bled. Tam nam je bUo zdo lepo. Vozili smo se s čolnom. Zapihal je močan veter. Naenkrat je Nadjo veter vrgel v vodo. Potapljala se je. Skočil sem za njo in jo prinesd iz vode. Takoj smo šli k zdrav- niku. Zdravnik je rekel, da ji je zelo slabo. Bili smo v skrbeh. Vrnili smo se nazaj v Kranj. Pre- den smo prišli v Kranj, se je neki avtomobil zaletel v naš avto. Mitja je imel zlomljeno roko, drugi pa smo bili vsi zdravi. 2^avnik mu je dal roko v mavec. Na koncu počit- nic so šli vsi trije otroki zdravi v šolo. Rad bi da bi res imel tri otroke in jih lepo vzgajal. Zelo težko čakam tista leta in sem radoveden, če se bo to res zgodilo. Bojan Stanič, 6/a, OS Velika Nedelja K^AKŠNI STARŠI BOMO Ml Sem žena bogatega, ddavnega, vzornega moža Hermana. Živimo v vasi Romi, kjer je tudi šola za naji- nih šest otrok. To so: Tiro, Sila, Oko, Mila. Inga in Sero. Vsi hodijo v šesti razred, ker so šesterčki. Rodila sem jih prvega aprila. V šoli si radi pomagajo. Dečki imajo črne lase kakor jaz, a deklice pa imajo svetlo rjave, kakor mož. Spomnim se, ko sva šla z možem z otroki prvič v šolo, da so se tova- rišice začudile, kako to da vsi ho- dijo v isti razred in da so tako zdo pridni. Sva dobra starša, ki otroke vzga- java v dek)vne, vzorne može in že- ne. Stanujemo pa v trinadstropni hiši, ki sva jo okrasila z najlepšimi rastlinami, zato je tudi najlepša v naši vasi. Taka starša sva torej midva s Hermanom . . . Mojca Sok, 6/a, OS VeUka Nedelja TAKŠNA SEM Sem takšna, kakršna sem. Malo po mami, več po očku. Nisem lepo- tica za miss sveta. Malce preveč de- belušna, na kratko pristriženih las. Moje oči so sivo-zelene barve. V razredu veljam za filozofa, ker ra- da govorim o stvareh, ki nobenega na svetu ne zanimajo. 2e stokrat sem si rekla, da si bom usta zama- šila in zalepila z ohojem aH selotej- pom, pa se ne oiega ne drugega ne dobi, zato še zmeraj govorim pre- več in nezanimivo, f Sama o sebi mislim vse najboljše (kakor vsi), drugi pa mi delajo zme- raj krivico. Za mamo sem lena in površna, za očeta nerodna in radovedna, za brata pa kakor vse sestre — sitna. Ko sem bila še majhna, si je ma- ma želda, da bi bila nadpovprečno inteligentna, lepa in sploh oh in ah. Očka bi bil zadovoljen s kakšnim čisto povprečnim fantom, pa je do- bil deklico. Za bratova mnenja niso vprašali, ker uboščka takrat še ni bilo na svetu. Verjaman pa, da si me splc^ ne bi želel. Odkar po- mnim, sem hotela biti zmeraj v ospredju, pa mi vedno ni uspevalo. Ce pa sem hotela biti glavna, sem morala biti pametna. Zato sem se vrgla na knjige, pa ne šolske, in jih požirala kot iieumna. Ce si preveč pameten, te imajo za neumnega, torej tudi jaz nisem iz- jema. Tudi mami pravi tako, am- pak samo takrat, ko ji iz trgovine prinesem črnega namesto beli kruh, ali kadar kake besede ne znam pre- vesti v angleščino. Očka pa mi pra- vi gos neumna vsakič, kadar ne znam rešiti matematične naloge, ali kadar pokvarim namesto popravim radio. Tudi glasnost je moja odlika. Včasih bratu skoraj raznese ušesa, ko tako blagozvočo rjujem na nje- ga. Sicer pa, prav mu je, zakaj pa ne uboga in ne naredi tega, kar mu je naročeno. Da, takšna sem in nič drugačna, človeško človeška. Alenka 2lebnik, 8/a MOJI VZORNIKI IN IDEALI O vzornikih nisem začela razmišljati šele v četrtek, ko smo dobili ta spis za domačo nalogo. O tem sem razmišljala že ukrat, ko sem se skobacala iz plenic, le da se tega nisem zavedala. Moj prvi vzornik je bil strašno vdik. Hotela sem postati stric št. 2. On meri okrog dva metra in .si ustvari mir v petih minutah. Tudi mene je ugnal. Pri kosilu je vedno dobil najokusnejši kos mesa, vozil se je z Vamaho. stri si je ključnico in nasploh mi je bil trenutno najbolj všeč. Potem sem hotela posnemati mamo. Vozila sem mini-avto. spravljala sem se kuhati, likati . . . Ze veste, kakšen je bil izid; prismojeno in zažgano. Brisala sem tla in naenkrat sem kuhinjo spremenila v bazen. Nato sem bila naravno Luži Qnatro. Imela sem polno njenih slik, posnemala sem jo v oblačenju in okrog vratu sem si navesla ra/ne vr\ i in lesene križe. Ko mi je upadlo zanimanje zanjo, sem preizkušala svoje znanje v petju, kajti hotela sem postati operna f>evka. Ko sem nekoč vadila, je v stanovanje pridirjal moj veliki stric z vato v ušesih, ki očitno ni zadoščala, da ne bi slišal (pa Se malo gluh je). Zaupala sem mu, da bom postala operna pevka in rekel mi je, da nima nič proti .,zoperi", le da naj vadim, ko njega ne bo doma. Ze sem mu hotela obljubiti, nakar moji možgančki začno na brzino premlevati njegove besede. ..Zopera?" zakričim in zgrabim najbližnji jjepelnik ter ga zabrišem v njega. V moje dobro ga nisem zadela v glavo, kot sem nameravala, saj bi zaradi tega bedaka, ki nima posluha, še morala moja ,,mat" skakati po sodišču. To pa je zame res prevelika čast. V spisek vzornikov sem vključila tudi stričevega prijatelja, v katerega sem bila do ušes zaljubljena. Toda moja ljubezen je minila, ko sem zaradi njegovega nasveta dobila eno okrog ušes. Zgodilo se je. da je bila mami slabe volje in seveda, to sem občutila tudi jaz. Nekaj dni poprej pa mi je on svetoval, naj mamici zapojem hit, ..šuti. samo šuti," seveda, če se bo nad mano kregala. In meni ne bi bilo ime Mojca, če ne bi preizkusila njegovega recepta. Toda jaz sem se opekla; natančneje, dobila sem jih okrog ušes. Ko sem občudovala ,,filmski svet", mi je bila najbolj všeč Merlin Monro (mishm, da sem prav napisala) in njene sanjave 06. Tudi jaz sem jo želela oponašati in sem gledala zasanjano, da so v šoli in doma mislili, da sem zbolda. Se in še bi lahko naštevala, saj sem svoje vzornike in ideale menjavala kar čez noč. Seveda, takrat je moja glava bila polna filmskih igralcev in sanj, da bi se iz neposlušne nagajive deklke spremenila v mamino pun- čko. Toda zdaj je moja glava f>olna linearnih enačb. AVNOJ-a, Jugoslavije in njene lege, Cankarja, perfekta, RO-KO-KO-ja, egipčanskih umetnosti, vitaminov, beljakovin, genov, električnega dela. Izpustiti ne smem kina, disco-ja, mode, branja in pubertetniških sanj. Občudujem marsikaterega ,,prfoksa". toda za nič na svetu ne bi hotela postati učitdj, saj se nimam namena ukvarjati s krolenjem podivjanih mulcev. Pa zdravo! Mojca Rimele, 8/a OS Franc Bdšak Gorišnica STORILA SEM KRIVICO S koiegko sva Šli na igrišče. Gledali sva nogometno tekmo. Pridružilo se nama je še več kole- gic. Po končani nogometni tekmi sva odšli k meni. Začeli sva se zmerjati. Rekla sem ji, da je debe- la in da nima lepe postave. Kole- gico Brigito je to zelo prizadelo. Jaz pa sem ji rekla, da mi ne sme zameriti. Obrnila se je in odšla do- mov. Sele čez tri dni sem jo zopet videla. Lepo sem se ji opravičila, da ji ne bom nikoli več kaj grdega rekla. Darinka Lah, 8/a, OS dr. Ljudevita Pivka ,.Kmetic le pojdi orat, ženka sejat" — linorez 1983 Edita Kostanjevec, 8. d OŠ Tone Žoidarič TRAGIČEN KONEC Ob koncu 20. stoletja so ceste polne najrazličnejših vozil. Pro- metni miličniki imajo komaj pre- gled nad njimi. V naši domovini izgubi letno preko osem tisoč ljudi življenje v prometnih nesrečah, mnogo je invalidov, ki niso več sposobni za delo. Največ nesreč nastane zaradi pre- hitevanja in neprimerne hitrosti. Tudi vinjenost je pogosto vzrok prometnih nesreč. Tudi otroci so žrtve prometnih nesreč, če nepre- vidpo prečkajo cesto. Za šolarje ni- žjih razredov je poskrbela zavaro- valnica, ki jih je primerno opremila za pot v šolo. Bil sem priča prometni nesreči, ki se je zgodila na Mariborski cesti. Opoldne sem šel od prijatelja. Za mano se je v fičku pripeljala mlada voznica. Nenadoma jc zavila na le- vo stran vozišča, takrat pa je iz na- sprotne strani pripeljal nek voznik. Prišlo je do čelnega trčenja. Ko sem slišal tresk za svojim hrbtom, sem se zelo prestrašil. Pogledal sem na- zaj in onemel. Stekel sem do bližnjega soseda, ki je zdravnik. V trenutku seje na- bralo okrog veliko ljudi. Tudi re- šilni avto je hitro pripeljal. Zdrav- nik je nudil ponesrečenki pomoč, nato pa sojo odpeljali v bolnišnico. Dolgo časa so delavci milice razis- kovali na cesti vzrok nesreče. Ce? nekaj dni smo v časopisu brali članek o nesreči, nato pa še osmrtnico ponesrečenke. Ženska je umrla, ker je dobila težke poškodbe na glavi. Bilo mi je težko, saj mi je biio žal žene, ki je izgubila življenje na cesti. Mirči Lugarič, 8/b, OS Ivana Spolenjaka, Ptuj NAŠ PAPAGAJ PIPO Pred mesecem dni mi je orna kupila papagaja. Ime Pipo mu je dala orna. Ima lepo kletko. Včasih sede kateremu na glavo. Moji sest- ri Petri je sedel na čop. Rad se vsede na stol ali mizo. Ko se vsede na stol ali mizo, mu dam jabolko. Naučib smo ga tudi govoriti. Reči zna vdiko besed. Smiljana Petek, dopisniški krožek OS Tomaž V MOJFM KRAJU STOJI HIŠA VELIKEGA BORCA Kicar leži SV od mesta Ptuja. Od Ptuja je oddaljen 6 kilometrov. Je zelo obsežen, hribovit in lep kraj. Šteje precej hiš, do katerih je predvsem v zimskem času dostop otežkočen. Med temi je tudi roj- stna hiša Jožeta Lacka. Na njej je spominska plošča. Na njej piše: V TEJ HlSl SE JE RODIL NARO- DNI HEROJ JOZE LACKO. Jože Lacko je stopil v komunis- tično partijo pred 2. svetovno voj- no. Sodeloval je z doktorjem Jože- tom Potrčem, Francem Osojni- kom in z drugimi zavednimi Slo- venci v Slovenskih goricah. Lacko- va četa je bila prva v ptujski obči- ni, ki se je postavila po robu faši- stom. Četa je štela 8 borcev. 8. avgusta 1942. je bila četa izdana. Obkolili so jo fašisti in ubili 3 to- variše, a Jože Lacko je ranjen po- begnil. Zatekel se je v Spodnji Velovlak h kmetu Horvatu na se- nik. Ta ga je izdal. Lacka so i'jeli živega. Zelo so ga mučili in sramo- tili po ptujskih ulicah. Po hudem mučenju je 18. avgusta umrl. Jože Lacko je bil eden izmed mnogih narodnih herojev, ki so dali življenje za našo svobodo. Jožica Sprah,^/c OS Franc Osojnik MOJA PRIJATELJICA Moji prijateljici je ime Marija. Spoznali sva se v domačem kraju. Med seboj se zelo razumeva. Je srednje velika, ima rjave lase in hodi v osmi razred osnovne šole v Leskovcu. Rada pride k meni na prijateljski pogovor. Tudi jaz grem velikokrat k njej. Skupaj poslu- Delovni stroj — Uaorez, Zdravko McsarK, t. b OŠ Mi^^perk Sava plošče, gledava televizijo in se veliko pogovarjava. Njej bhko zaupam vse. Nikoli me Se ni izda- la. Ko sem bila bolna, me je prišla velikokrat obiskat v bolnišnico. Jaz ji večkrat pomagam pri delu. V dijaškem domu, kjer živim med tednom, se večkrat spomnim na njo. Ko se vrnem domov, ji vse povem, kar je bilo novega. Srečna sem, da imam za prijate- ljico tako dobro dekle kot je Mari- ji- Ida Vidovič. 7/a, OS dr. Ljudevita Pivka, Ptuj V SEDMEM RAZREDU Hodim v sedmi razred. Moj raz- red obiskuje petnajst učencev od tega nas je osem dečkov in sedem deklic. NaSi tovariŠKi razredničar- ki je ime Lojzka. Je zdo dobra z nami. Vsakega od nas razume, če ima težave in mu tudi pomaga. Ze- lo smo ji hvaležni za njeno dobro- to in njen trud. Vendar ji hvaležnosti ne znamo izkazati na pravi način. V razredu smo si vsi zdo enotni. Naš razred je naša skupnost, naš napredek je naše prijateljstvo. Imamo nekaj učencev in učenk, ki jim učenje dela težave. Vložiti bo- do morali mnogo truda in upam, da bodo prišli v osmi razred. Nekateri učenci ne jemljejo pou- ka resno. Med urami niso pozorni, ko tovarSka razlaga učno snov. TovarišKa je huda na tiste, ki na- gajajo in jih večkrat mora skrega- ti. A potem se umiri in vse poteka naprej v najlepšem redu. Hrup in ropot je tudi med odmori. Včasih pride celo do pretepa med učenci, zato si razreidničarka niti med odmori ne more oddahniti. Zdim si, da bi še vsi nadaljevali šolanje v osmem razredu. Želim si, da bi imdi vsi učenci takšno tova- rišico, kot jo imamo mi. Slavko Rejc, 7/r. OS dr. Ljudevita Pivka KOŽLHANJE O kožuhanju sta mi pripovedo- vala stari atek in stara mama. Zbrali smo se rano, da bi bili čimprej gotovi. Prišlo je precej fantov in deklet, tudi starejših ni manjkalo. Nekateri fantje, ki bi ra- di plesali z dekleti, so šli celo iz vasi v vas. prihajali so celo 4 km daleč. Dostikrat so se domači in tuji fantje sprli. Potem so domači po- gnali tuje v beg. KoHko je bilo tu petja in vriskanja in tudi pravljic ni zmanjkalo! Ko je bilo kožuhanje gotovo, se jc gospodar lepo zahvalil in ljudi povabil noter. V vsakem kraju so bile drugačne navade. Ponekod so dobili kruh, jabolka in pijačo. V Središču pa je bila takale navada: ko so bili gotovi, je rekel gospodar na skednju: ,.Te pa bog plati pa na gveravanje!" Potem pa so šli do- mov. Ko smo se malo okrepčali, je zaigrala muzika. Pri nekaterih kmetih smo se zadržali celo do tre- tje ure zjutraj. Najlepše pa je bilo takrat, ko so dekleta volile, kajti radi smo plesali šošter polko. Tako vesele kožuhari- je so trajale do štirinajst dni. Sedaj ta mladina ne ve, kako ve- selo je bilo! Zeljko Pere, 7/a, OS Miklavž pri Ormožu Otroci so pri kožuhanju iskali predvsem rdečo koruzo, kajti kdor je prej našel sedem rdečih koruz, je lahko šel prej spat. Mirjana Miholič, 6/b, OS Miklavž pri Ormožu Kiip je ponavadi bijo precik vel- ki. Od začetka se je lepo kožUhalo, okoli devete vilre pa je prišo Benet- kof Vanček ali pa keri drilgi muzi- kaš. Te pa se je začejo delati kom- pos. To je tak, ka se med kožihijom odnese vUn čUda neskožilhane ka- ruze. Ponavadi se je začelo tak, ka je keri od mladih reko: ,,Florjan Jakob, kramp v roke, kiipnarazno!" Te pa je, kak da bi zmejo, bilo skožuhano. To pa samo zato, ka bi se čimpret plesalo. Sonja Borko, 6/a, OS Miklavž pi i Ormožu BILI SMO V GLEDALIŠČU V soboto smo bili v gledališču v Mariboru. Predstavo, z naslovom ,,Obtoženi volk," smo si ogledali v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Predstava je prikazovala zgodbo o Rdeči kapici, vendar je bilo to njeno nadaljevanje, saj je pred- stava prikazovala, kako je bil volk, ki je pojedel babico in Rdečo kapico, obtožen na sodišču. Na sodišču so bili: tovariš sodnik, tovarišica branilka tovarišica tožil- ka. Kasneje so poklicali na sodišče še priče. Priče proti volku so bile: babica. Rdeča kapica in lovec, priče za njega pa: zajec, lisica in medved. Babica ni mogla pričati proti volku, saj je bila precej naglušna. Tudi Rdeča kapica je pričala v dobro volku, saj je bUa deklica dobrega srca in je rekla, da ji volk ni skrivil niti lasu in pove- dala, da ima volka rada. Kot priči sta prišla tudi gospod Grimm in brat gospoda Grimma, ki sta še povečala zmešnjavo na sodišču. Na koncu je bil volk svoboden in vse gozdne živali so z Rdečo Kapi- co, lovcem in babico vred pobeg- nili v gozd. S seboj so vzeli Se gospoda Grimma in njegovega brata. Tako so ostali na sodišču brez obtoženca in brez prič. Pred- stava mi je bila zelo vSeč. Pred predstavo smo si ogledali še zgodovinski muzej, za katerega pa smo imeli po mojem mnenju premalo časa za dober ogled. Romana Lečnik, 8/a, Literarno-dopisniški krožek, OS Videm VARČEVANJE NA VSAKEM KORAKU Varčevanje. Kolikokrat slišimo to besedo. Beseda varčevanje nas opominja, da moramo previdneje ravnati z dektriko, vodo, plinom in seveda tudi s hrano. Varčevati mo- ramo tudi otroci. V šoli, če ni po- trebno, ugasnemo luč, zapremo vo- do, ne pišemo s kredo po tabli. Doma varčujem tako, da si tudi sam prislužim denar. Ko je sončno vreme, grem v gozd in vzamem s se- boj vrečki. V gozdu poiščem kraj, kjer so odpadne steklenice. Doma jih lepo očistim. Nato jih mami odpelje v trgovino in jih tam pro- dam. Ta denar si dam nato v denar- nico in ga uporabim za razne na- mene. Enako storim tudi z razbito steklovino. Pri papirju pa gre malo drugače. Tega mami odpelje na ..Dinos". Pri elektriki varčujemo tako, ko nas ni v prostoru, kjer je prižgana luč, jo gasnemo. Poleti ne gledamo toliko televizije kot pozimi. Name- sto, da gledamo televizijo, gremo raje ven ali pa gremo na sprehod in na obisk k prijateljem. Varčujem.o tudi pri hrani. Zgance, ki jih imamo za zajtrk, imamo potem še za večerjo. Pri vodi varčujemo ta- ko, da je ne polivamo po nepotreb- nem po tleh. Varčujemo tudi pri kurjavi. Skiu-imo manj drv, kot smo jih kupili in gremo večkrat v gozd po suhljad. Mislim, če bi vsi varčevali, bi ne bilo treba imeti bo- nov. Marjan Hrenko, 6/a, OS Olga Meglic, Ptuj KRI REŠUJE ŽIVUENJA Kri je dragocena tekočina, ki človeku lahko reši življenje v' pri- merih nesreč, ko človek izgubi večio ali manjšo količino krvi. Kri naj daruje vsak zdrav člo- vek, kajti nikoli ne veš, kdaj boš potreboval sam to dragoceno teko- čino, brez katere ne morejo normalno delovati človekove celi- ce. Darovalci krvi darujejo kri hu- mano brez vsakega plačila, kajti zavedajo se, da so že jutri lahko med tistimi, ki bodo kri sami po- trebovali. Kri darujejo po svojih telesnih zmožnostih in po zdrav- stvenem stanju. Krvi mora biti vedno dovolj v zalogi v primeru raznih nesreč ali zahrbtnih bole- zni, ko morajo človeku zamenjati vso kri v organizmu. Zdravstvene ustanove organizirajo odvzem krvi po krajevnih skupnostih ali obči- nah. Ko bomo mladinci, bomo tudi mi lahko darovali kri in tako reSe-, vali življenja tistim, ki so jm. ogrožena življenja. Slavko Patekar, 5/a, OS Ivan Spoleftiak. Ptuj TEDNIK ~ sep^n^^ TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 TtUmm priipw>v Je■> ■er oi^ C / .... KrstiC 4, Salamon, Žižek 3, Hebar 5, Polak 7. Zemijič i, Vukau 2, Pavlovič4, Zabavnik 6. Hcdžetl, Bedrač. V začetku tekme se je opazila nervoza v domači ekipi, saj je to bila prva prvenstvena tekma v novi sezoni. Po nekaj minutah pa |e domača dripa prevzela pobudo in prednost nenehno povečevala. Z odlično obrambo (3—2—1) je onemogočfla strele najboljših gostov Buzančiča in Bana. V drugem polčasu so dcHnačini nekoliko popustili, predvsem v onram^, vendar so kljub temu obdržali veliko prednost iz prvega polča- sa. V ekipi Ormoža so prav vsi igrald zaslužni za visoko zmago, pri gostih pa sta bih boljSa od ostalih BuzančiC in Ban. VsobotobodoOnMiMiaoMovaiivKniieUu. TM Zabavnik pri izn^U^ Kdemmtirov). OMo: L. Kotar) Priprave m mm B&mm Po uspešni lanski tekmovalni sezoni 82/83, ko so ptujski košarkarji osvojili prvo mesto v 11. SKL-vzhod med desetimi ekipami, so se tako uvrstili v prvo repubbško košarkarsko ligo. V novi tekmovabii sezoni 83/84 so si zadali jasen cilj, da ekipa ne bi tekmovala samo eno tekmo- valno sezono, njihova želja, enako želja vseh pristašev košarke v Ptuju je, da se med dvanajstimi ekipami, ki tekmujejo, uvrstijo okoli osmega mes- ta. Ze uvrstitev v prvo SKL je za košarkarje Ptuja in za celoten ptujski šport uspeh. Vsi klubi pa ga zdijo Še dopolniti in tekmovati v najelitnejši slovenski ligi tudi naslednjo sezono. Boj za obstanek v 1. SKL pa ne bo lahek, kajti ekipe so med seboj zelo izenačene. Da obstardc v ligi ni želja ptujskih košarkarjev, temveč tudi cilj, dokazujejo igralci sami s strokovnim vodstvom, ki so posebno pozornost posvetili pripravam ekipe. S pripravami so začeli v začetku avgusta in je udeležba na njih zadovoljiva. , Trener ptujskih košarkarjev Kravina s svojim sodelavcem do začetka ; tekmovanja, ki se bo začela čez nekaj tednov, načrtujeta odigravanje čim- : več prijateljskih srečanj, tako da bi bila ekipa vigrana in Čimbolj priprav- ; Ijena na začetek tekmovanja. ' Tako se bodo že v soboto 10. septembra ptujski košarkarji udeležili turnirja v spo- mo imeli v primerjavi z lanskim obdobjem za okrog 30 odstotkov več in tu smo tudi dokaj na teko- čem z dobavami potrošnikom zato že vpisujemo nove naročnike. Ra- hel zastoj je pri dobavah rjavih premogov iz Bosne, ker pravijo, da ni na voljo dovolj železniških vagonov. Tako tudi od nas zahte- vajo, da jim pomagamo pri zago- tavljanju železniških vagonov. V spomladanskih mesecih smo se oskrbeli s precejšnjimi količina- mi drv, vendar smo jih neverjetno hitro prodali in sedaj v jeseni pri- čakujemo nove pošiljke od goz- dnih gospodarstev. Pri dobavi go- spodinjskega plina zaenkrat ni za- stojev in tudi mariborska plinarna zagotavlja, da ima za mesec in pol plina v zalogi. Vsi, ki jih sedaj vpisujemo bodo za dva do tri mesece na vrsti, če ne bo prišlo do težav z drugim virom energije — to je nafte, ki nam je nujno potrebna za prevoz naroče- nega goriva do naročnika. Večino premoga dobimo z vagoni, ki jih moramo v šestih urah izprazniti in v kolikor tega ne bomo mogli za- gotoviti, bomo morali vse dobave takorekoč ustaviti. Upam pa, da do takih ukrepov vendarle ne bo prišlo in da bomo kljub vsemu pravočasno oskrbeli naša gospo- dinjstva in druge potrošnike. mš V osmih mesecih 182 tisoč kopalcev v Ptujskih toplicah V Ptujskih toplicah so te dni tudi uradno zaključili letno kopabio sezono 1983. Zadnji vikend (3. in 4. september) so imeli skupaj 450 kopalcev; prve dni te- ga tedna pa se je število močno znižalo; kopali so se le trije ali štirje kopalci. To pa je že dokaz, da zani- manje za kopanje usiha. Ljudem so sedaj bolj pri srcu gorice in sladko grozdje ter vse, kar ponuja bli- žajoča jesen. Do avgusta so imeli skupaj 182 tisoč kopalcev. Na oceno letošnje letne kopalne sezone pa je potrebno še počakati. MG Jubilejna razstava živine v organizaciji Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo bo v soboto na ptujskem sejmišču jubilejna razstava ob 30-letnici osmenjevanja v Podravju. Gre za pregled uspehov, ki so jih dosegli v živinoreji z načrt- nim, tri desetletja trajajočim delom. Medtem, ko smo imeli pred tem ča- som v naši živinoreji zastopane najrazličnejše pasme živine, smo sprizade- vanji prišli do enotne svetlo-lisaste pasme. V Podravju prirejajo zato vsakih pet let pregledno razstavo živine. Na prvi razstavi leta 1%9 ni bilo mogoče zajeti v razstavo zasebnih živinorej- cev, na letošnji razstavi pa bo razstavljenega največ goveda iz kooperacij- ske reje. Sodelovale bodo kmetijske organizacije iz vseh 12 podravskih ob- čin, razstavljeni pa bodo potomci bikov iz ptujskega osemenjevalnega cen- tra. Začetek razstave bo ob 11. uri in prav je, da so ji ogleda čim več živino- rejcev. _____... . ..... JB Zlatipar Ana in Martin Kelc Na matičnem uradu v Ptuju sta po običajnem postopku v soboto, 3. septembra slovesno potrdila 5(Vletnico skupnega življenja v zakonu ANA in MARTIN KELC iz Pristave 29 v KS Cirkulane. Ana je bila rojena 18. 6. 1901, Martin pa 6. 11. 1910. Vse življenje sta trdo delala na zemlji, predvsem kot viničarja. V zakonu sta imela enega otroka, danes pa sta ponosna na dva vnuka in tudi že dva pravnuka. Ana in Martin Kek v poročni dvorani matičnega urada v Pti^a ob razgla- sitvi za zlatoporočenca Foto: Langerhoic ČRNA KROlVIKA v tednu od 30. avgusta do vključno 6. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih lažjih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili le dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost, neprevidno prehitevanje in izsiljevanje prednosti. Na vozilih je za okoli 90 tisočakov materialne škode. ZA VARNOST ŠOLARJEV DOBRO POSKRBLJENO Za nami je prvi šolski dan, no že skoraj ves teden je od tega, ko so se ponovno odprla šolska vrata. Predtem smo veliko pisali o tem, kako smo v ptujski občini pripra- vljeni in kako bomo poskrbeli za varnost šolarjev. Tokrat lahko zapišemo, da so se v prizadevanja za varno pot otrok do šole in nazaj vključile zares vse komponente va- rnosti in družbene samozaščite. Svojo nalogo so opravili starši, ki so že pred pričetkom šolskega leta opozorili svoje otroke na nevarno- sti, ki jim pretijo, svojo nalogo so opravili člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so animirali tudi člane civilne zaščite po krajevnih skupnostih in pionirje prometnike. Vsi ti so skupaj z miličniki postaje milice Ptuj dežurali na vseh pomembnej- ših prometnih križiščih in preho- dih, ki jih koristijo šolarji. Svojo nalogo so opravili tudi delavci komunalne službe, ki so pravoča- sno — pred pričetkom šole temeljito prepleskali vse označbe na cestiščih, s prehodi vred. Tudi v vseh osnovnih šolah so učitelji ponovno opozorili starše in učenec na previdno in varno pot v šolo, ter v ta namen tudi obnovili svoj prometno-varnostni načrt. Skra- tka, prvi vtisi so zadovoljivi. Nalo- ga nas vseh, torej vseh že zgoraj navedenih pa je, da na varnost ne pozabimo niti za trenutek. Tako kot prvi šolski dan naj bo tudi skozi vse leto. Tudi vsi vozniki motornih vozil naj se zavedajo svoje odgovorne vožnje, predvsem na predelih, kjer so v prometu udeleženi tudi šolarji. Minulo šol- sko leto na ptujskem območju ni- smo beležili smrtnega primera šolarja, ali bo tako tudi v tem le- tu? M. Ozmec DVE NESREČI TRAKTORJEV S PRIKOLICO Po lokalni cesti blizu Statenber- ga pri Makolah je prejšnjo soboto vozil traktor Franc Draškovič iz Starošincev 34. K traktorju je bil pripet voz, naložen s tovorom. Sopotnik Rok Juršič iz Cirkovc 62/a pa je sedel na zadnjem blatniku. Med vožnjo po klancu navzdol je teža tovora porinila voz naprej, zaradi česar se je traktor skupaj s tovorom prevrnil. Pri tem sta bila oba, voznik in sopotnik huje poškodovana in so ju prepe- ljali v mariborsko bolnišnico. Prejšnjo soboto pa je po regionalni cesti zunaj naselja Borovci peljal traktor s prikolico Branko Vršič iz Sobetincev 8. Voznik traktorja je zapeljal preveč na desni rob ceste, zato se je trak- tor s prikolico vred prevrnil. Pri tem je bil hudo poškodovan sopot- nik, ki je sedel na traktorski prikolici, Stanko Vršič iz Podgor- cev 40. Prepeljali so ga-v ptujsko bolnišnico. — u Takole Je Mlo pni loisU dan na prehoda pred OS Olga Me«W ▼ Ptoja Rodile so: Milena Pihler, Grajenščak 26 — deklico; Pavla Golob, Dornava 130 — deklico; Vera Feguš, Maribor, Tomanova 7 — Jerneja; Marija Tajhmajster, Gregorčičev dr. 5 — Andreja; Sonja Drobnak, Budina 24 — dečka; Elizabeta Horvat, Sa- kušak 1 — Denisa; Kristina Kova- čec. Mala vas 32 — Matejo; Ema Zunkovič, Zlatoličje 63 — Igora; Milena Sire, Polenšak 15 — Mate- ja; Dubravka Kumer, Regentova6, Maribor — dečka; Brigita Pernek, Finžgarjeva 14 — Suzano; Milica Pokrajac, Ziherlova pl. 13 — Jele- ne; Silva Arnečič, Cirkulane 135 — dečka; Darja Krajnc, Ob Studen- čnici 8 — deklico; Marija Brumen, Ločki vrh 30 — Dejana; Danica Habjanič, Zerovinci 17 — dečka; Elizabeta Roškar, Strmec 13 — de- klico; Terezija Milošič, Belšakova 13 — deklico; Anica Vinko, Pod- lehnik 57 — Dejana; Nada Sepec, Lendavska 3, Ljutomer — Barba- ro; Marjetka Lozinšek, Barislovci 20 — Gregora; Marjeta Muhič, Tr- novci 27 — Svetlano; Zinka Orlač, Trg svobode 4 — deklico; Marija Krabonja, Podgorci 10 — deklico; Kristina Galun, Gregorčičev dr. 4 — Roka; Draga Zadravec, Dolga lesa 11, Ormož — Marino; Zdenka Krajnc, Strmec 14 — Natalijo; Majda Zrnič, Formin 39/a — Dar- ka; Martina Pernat, Kozminci 5/b — deklico; Danica Matjašič, Biš 56 — deklico; Marija Šalamun, Trg svobode 3 — Tomaža; Irena Dre- venšek, Gorca 87 — Matejo; Tere- zija Grešak, Sestrže 81 — Milana; Alenka Ketiš, Arbeiterjeva 5 — Ži- vo; Ivanka Mikša, Mala vas 28 — dečka; Marija Arnuš, Dornava 99/a — deklico. Poroke: Franc Vinkler, Stanečka vas 5 in Majda Gaiser, Majšperk 23; Stan- ko JCrajnc, Velesova 26, Maribor in Jožica Kostanjevec, Markovci 35/c; Stanislav Jerman, Kukova 76 in Marija Kovačec, Kukova 76; Jo- žef Selinšek, Pobrežje 64 in Zdenka Kamenšek, Grajena 36;. Umrli so: Franc Kovačec, Zamušani 43, roj. 1929, umrl 23. avgusta 1983; Ana Debeljak, Vel. Okič 22, roj. 1919, umrla 27. avgusta 1983; Ja- nez Toplak, Muretinci 45, roj, 1903, umrl 26. avgusta 1983; Tere- zija Pulko, Kočice 33, roj. 1911, umrla, 28. avgusta 1983; Frančišek Segula, Podvinci 61, roj. 1908, umrl 31. julija 1983; Antonija Kmet, Podvinci 31, roj. 1901, umrla 20. avgusta 1983; Marija Vi- dovič, Spuhlja 85, roj. 1907, umrla 22. avgusta 1983; Kristina Pevec, Obrez 110, roj. 1903, umrla 30. av- gusta 1983; Ciril Murko, Lovrenc na Dr. polju 40, roj. 1927, umrl 30. avgusta 1983; Marija Lampret, Ptujska gora 9, roj. 1908, umrla 1. septembra 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni' urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjcin Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. CeioJRtna oaročriioa .^oaša 450 di- narjev, _ za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. I