Slovenski List
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 24.	V	Ljubljani,	v soboto 17. junija 1899.	Letnik	IV.
 ----------------------     ■	   1-----_	1	_	:	^	  i	   -.... .......... .................... .
,,Slovenakl List11 izhaja v sobotah dopoludne. Naročnina je za vbeleto 4 gold., za pol leta 2gold., za četrt letalgold. Vsaka Številka stane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl doplal se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista". Uredništvo in
upravnistvo sta v Ljubljani, Oradlide itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Na dveh verigah.
Naročala je mati mlademu junaku, ko je šel na boj proti zmaju s sedmimi glavami, da naj meri na srednjo glavo, kajti stranske glave, če jih tudi odseka, hipoma vzrastejo nove. To pravljico ima pred očmi junaški »služabnik" dr. Tavčar, katerega je liberalna misel poslala na' boj preti klerikalnemu zmaju. On meri na srednjo glavo — na škofa. Na misel mu prihaja pri teh udarcih po škofu tudi tisti izrek iz sv. pisma, katerega je nekdaj čul iz ust svojih stricev duhovnikov: »Udaril bodem pastirja in razkropile se bodo ovce.“ Nadeja se tedaj, da se razkrope »duhovniški tlačani", če bode dovolj krepko udrihal po knezoškofu ljubljanskem No, utegne se možic zmotiti. Srednjo glavo brani višja moč, stranske pa rastejo nove.
Ne bodemo -danes navajali posameznih podtikanj in poniževanj, ki v članku zadnje srede zopet let6 na našega višjega pastirja od onega moža, ki je pokazal že pred letom dnij svoje ostudno sovraštvo do škofa z znanim izrekom: »E, far je far!“ Rečemo le, da so bili vsi ti napadi v njegovi duši že zasnovani poprej in da bi bili radi bruhnili na dan že ob škofovem prihodu v deželo, ako bi jih ne bil preprečil Hribarjev vpliv. Srečnega se je tedaj čutil urednik »Slovenskega Naroda", ko so visokošolci zavrgli v »Narodnem Domu" krščansko misel, in vesel je bil, da je bil v to liberalno afero zapleten tudi župan Hribar. S tistim dnevom je dobil mož sapo in pričela se je gonja proti škofu, ki ima tako čudne možgane, da noče biti sluga liberalne misli.
Zanimiva je pa posebno za nas v onem članku izjava, ki kaže, kako si »Nared" misli mir v deželi, mir namreč med katoliškim in strogo narodnim škofom ter med liberalnim, z Nemškutarji zvezanim dr. Tavčarjem. Čujte in strmite! Ne obeta se, da bi se Tavčar uklonil škofu in vsprejel krščansko misel, kateri so služili njegov oče in njegovi strici, misel, ki stoji kot »glavni temelj" v narodnem programu, tudi tega ne obeta, da bi se pomagalo garjevim cifram, ki pomagajo polniti deželno bolnico, iz Ljubljane, d&, še celo tega ne omenja, da bi bilo narodnjakom treba pretrgati zvezo z Nemci, ampak »Narod" zahteva samo, da naj škof da na verigo — Koblarja, dr. Kreka, in dr. Šušteršiča, ki delajo liberalcem največje preglavice v boju proti klerikalnemu zmaju.
Prvi apetit ima dr. Tavčar na Koblarja, katerega je on kot kruhodajalec z disciplinarno preiskavo že enkrat imel na verigi. Sedaj pa zahteva samo, da naj ga tudi škof dene na verigo, s katere se je spustil. Ne računa slabo! Sam vrag tega popa več ne reši, si misli dr. Tavčar, ako bi ga s škofom držala vsak na svoji verigi.
Kar pišemo, ni šala. Dr. Tavčar opisuje v omenjenem članku spravolomnega škofa in njega razmere do našega lista tako le: »Culi smo nekaj (škofovih) fraz, in tudi nekaj dejanj smo opazili. Med prva dejanja spadala je neka avdijenca slaboglasnega urednika nekega ljubljanskega lističa, ki živi o puhloglavnem zabavljanju in najnesnažnejšem obrekovanju. Listič je to, ki bi služil v nečast najvmazanejši poljsko-židovski vasi, Ali po tem smetišču valja se katoliški du-
hovnik ter neti strupeno sovraštvo med nami. Pričakovali 8mr'	. Ktide novi višji pastir tega
izgubljenega d	L5"» izvlekel iz blata, v ko-
jega se je bil — Pa smo se zmotili; takoj prve čase je Anton Bonaventura omenjenega katoliškega časnikarja potrdil v politični njegovi razuzdanosti, in spustil ga je proti nam z verige, da smo začeli že takrat dvomiti, je li dr. Jeglič res mož, kojega so tudi nekateri v naših vrstah kot političnega odrešenika v deželo pričakovali."
Da si ne bode dr. Tavčar preveč belil glave o razmerah škofa do našega lista, izjavljamo tu, da je naš list tudi glede škofa popolnoma neodvisen list, in da bi mi tudi škofu ne prizanesli, ako bi on takč z nogami teptal resolucije shoda zaupnih mož, kakor to dela dr. Tavčar. Kar se tiče »Narodovih" psovk in verige, povemo javno, da nas tudi ta surovost ni osupnila, ker vemo, da je to navadni ton ljudij, ki so že res nosili verige za pestmi.
Sedaj pa pride nekaj važnega, ki lahko postane najboljše zdravilo za Tavčarjeva jetra. Pisal je »Narod" zadnjo soboto: »Njegova kne-zoškofja milost se bo morala privaditi na to, da liberaloi v deželi, pred ;.jemi pa liberalci v Ljubljani, v sedanjih razmerah nismo voljni, dovoliti njemu in njegovi stranki niti najmanjše koncesije". — No, pristaši »Slovenskega Lista" smo pa bolj usmiljeni ljudje. Mi damo koncesijo ter, če treba, tudi jamstvo, da bode »Slovenski List" nehal izhajati, ako dr. Tavčar pretrga zvezo z Nemci in neha biti sluga liberalne, krščanstvu nasprotne misli. Ta pogoj kapitulacije je pripravljen potrditi celo »izgubljeni duhovnik", za katerega se noče izpolniti Tavčarjeva želja, da bi sedel v ječi kakor Peter, priklenjen z dvema verigama.
Zakaj propadamo koroški Slovenci?
n.
Najhujše zlo za Slovence pa so sedanje ljudske šole. »Kdor ima šolo, istega je bodočnost. “ Ako bi imeli svoje slovenske šole, in četudi samo ljudske šole, še nismo izgubljeni; ako pa še teh nimamo, nam ni več pomagati . . . . Narodna šola ustvarja v mladini temelj, na katerega se naslanja narodova omika in prebujenost" ! Tako piše „Domovina“ in po pravici. Ali pa imamo na Koroškem takih šol, ki so zares naše, ki so slovenske? Da imamo jih. Pa koliko jih je ? Čujte in strmite, prav za prav samo jedno. Džu, jedno samo šolo imamo, katero smemo imenovati po pravici narodno slovensko šolo, in to je šola v Št. Rupertu pri Velikovcu. Te nam pa ni oskrbela vlada, ampak postavili so si jo Slovenci sami s svojim trudom in z lastnimi stroški. Marljivo so nabirale in še vedno nabirajo delavne podružnice dične »Družbe sv. Cirila in Metoda" po vsem Slovenskem zrno za zrnom, z radodarno roko pokladali so vrli rodoljubi krono za krono »domovini na oltar", mnogo so se trudili kmetje sami, dovažali so les in kamen, in tako so Slovenci sami po mnogem naporu z lastnimi močmi zgradili ta za izomiko slovenske mladine prepotrebni šolski dom, »kjer naj sije8, kakor pravi slavni Slomšek, .mladini solnce modre spoznave, kjer naj pije žejna duša čisto
vodo zdravega nauka." Tu se vzgaja slovenska mladina v jedino ji razumljivem materinem jeziku, v duhu verskem in narodnem. Da, take šole so prave, ali Bogu bodi potoženo, da imamo samo jedno. Slovenci so preubogi, da bi si jih sami omislili še več, a za nje po svoje skrbeča vlada daje jim pač šole, samo takih ne, ka-koršne bi radi, v katerih bi se slovenska mladina ies vzgojevala, pa ne pačila, kar se, žalibog, tako pogosto dogaja v deželi. Blizu 120.000 duš brojijo Slovenci na Koroškem, imajo pa samo tri takoimenovane slovenske šole, kjer se podu-čujejo otroci vsaj prva leta na podlagi materinega jezika (namreč Št. Jakobu v Rožni dolini, v Globasnici in na Jezerskem); seveda brez nemščine tudi tu izhajati ne morejo in premnogo sadu tudi od teh treh šol pričakovati ne moremo, dokler podučujejo na njih učitelji, prihajajoči iz celovškega nemškega učiteljišča. Druge šole med Slovenci pa so ali dvojezične ali pa čisto nemške. Dvojezičnih šol na Koroškem je 90; 18 šol pa, katere pohajajo večinoma slovenski otroci, je čisto nemških, in v teh šolah se zaradi par odstotkov Nemcev, ki pa navadno sami slovenski znajo, podučujejo slovenski otroci precej od prvega početka v neumljivem nemškem jeziku, tako da se v šoli pisati in čitati slovenski ne nauče.
Kakšne so pa naše dvojezične ali utrakvi-stične šole? Vsak pametni človek bo mislil, da morajo te dvojezične šole namenjene slovenski mladini, biti uravnane tako, da se v prvih letih podučujejo otroci le na podlagi materinščine, in ko so se naučili slovenski pisati in čitati in so se tudi že privadili misliti v tem jeziku, potem naj se začnejo polagoma učiti tudi nemškega jezika, kakor se to godi na že imenovanih treh slovenskih šolah. Da mora biti uspešnemu poduku podlaga jezik, katerega učenci razumejo, in ta jezik je med priprostim ljudstvom pač le njega materni jezik, to zahteva že zdrava pamet, tako uče tudi vsi trezni vzgojevalci, to nas uči zgodovina omike vseh narodov, ker noben narod se ni izomikal po neznanem mu jeziku. Ali pri nas na Koroškem je ves narobe red. Komaj pride otrok v šolo, že se mora seznaniti z blaženo nemščino. Preden se je dobro naučil slovenskih črk, pridejo že takoj v prvem šolskem letu na vrsto nemške črke in nazorni pouk v obeh jezikih. Tako se nauči otrok na pamet nekaj nemških besedij in stavkov, pa ne ve, kaj govori. V drugem letu pa je pouk še bolj nemško - slovenski in v teh dveh letih naj se nauči 7—8 let stari otrok toliko tujega jezika, da ume zanaprej pouk v čisto nemškem jeziku na podlagi popolnoma nemških knjig in od uči-toljev, ki često še besedice slovenske ne znajo. Zares, Slovenci bi morali biti izvanredno bistre glave! Kajpada, da tako urejene šole ne dosežejo pravega svojega namena, ne blažijo mladini sred in ji ne bistrijo uma. Ako je namen teh šol, ponemčiti slovensko deco, odtujiti jo Bogu in narodu, potem so popolnoma na svojem mestu, kajti v tem oziru stori se vse. Da naše šole niso verske, je znano, še manj pa jih moremo imenovati narodne. V svojem jeziku se namreč otroci še dobro brati in pisati ne naučijo in kar se naučijo v prvih letih, to pozabijo srečno do zadnjega šolskega leta, če jih ne drega in ne vspodbuja duhovnik ali pa stariSi
doma, da tu pa tam tudi kaj slovenskega Či-tajo ali spišejo. Di\, prigodi se cel5, da otroci, ki so pohajali take slovensko nemške šole polnih osem let, naposled še svojega imena slovenski zapisati ne znajo.
Polagoma se trga v teh šolah otrokom iz srca ljubezen in spoštovanje do materinega jezika in do lastnega roda. In kako bi moglo biti drugače? Slovenskega jezika v višjih razredih razun duhovnika sploh nikdo umeti noče, knjige so trdo nemške, podučuje se samo nemški in še otrok sam naj odgovarja le nemški. Odgovarja, a kako, če jezika ne zna? Če molči, je butec, če odgovori krivo, se kaznuje, če se pa hoče opravičiti slovenski, tedaj pa gospoda učitelja še le prav razjari in večkrat mora v kotu na kolenih delati pokoro za tako grešno predrz nost. Po odloku c. kr. deželnega šolskega sveta od 1. 1891. naj se sicer podučuje tudi od drugega leta naprej slovenščina po 3 (tri) ure na teden, če je starišem po volji. A kdo se zmeni za ta odlok? Predmeti, razun veronauka, predavajo se le nemški. Uči se zgodovina, goji se domoljubje, a v tujem duhu, v tujem jeziku. Mladina čita debela in draga berila, v katerih se opisujejo znameniti dogodki in zanimivi običaji iz zgodovine, ki pa se nikakor ne dotika slovenskega naroda; navdušuje se mladina za hrabre junake, za slavne može, ki so si stekli mnogo zaslug v korist domovine, a ti junaki, ti možje niso izšli iz slovenskega rodu. Zgodovina Slovencev se popolnoma prezira, kakor da bi mi prav nobene ne imeli, in če se že tu pa tam nekaj omeni iz naše preteklosti, tedaj se dotični zgodovinski dogodek ali običaj opisuje tako, da živ krst ne more spoznati, da to zadeva slovenski narod. Kolikokrat smo pač čitali v šoli o vmeščenju koroških vojvod na Gosposvetskem polju, da, znali smo to na pamet, a da se je vse to vršilo v slovenskem jeziku, o tem se nam še sanjalo ni. Učitelj nam je to,če je sploh sam vedel, pridno zamolčal. In vender, kako čisto drugačen vtis bi napravilo ovo berilo na otroke, ko bi jim učitelj povedal, da se je ta znamenita slovesnost vršila v njihovem slovenskem jeziku. Koliko več navdušenja in zanimanja bi bilo za stvar! Ali kaj tacega, kar bi moglo pri otrocih obuditi ljubav in spoštovanje do jezika materinega, do slovenskega, naroda, se z dobrim preudarkom vedno opušča,
Če je že uredba naših šol slaba, so tem slabejši še učitelji. Premnogo učiteljev, nastavljenih na teh dvojezičnih šolah, slovenskega jezika nič ne razumejo. Kako naj potem poduču jejo čisto slovenske otroke! Kakšen je vspeh pouka?! Veliko učiteljev je zopet takih, ki poznajo samo narečje domačega kraja, pismene slovenščine pa se nikoli učili niso, in še celo kmetske slovenščine toliko ne znajo, kakor otroci sami, ker so svoj jezik za svojega šolanja precej pozabili. Drugi, ki so slovenščine res zmožni, so pa z malimi izjemami vse prej kot narodnjaki. Znano je, da skoraj vsi naši učitelji trobijo v nemškutarski rog in sovražijo radovoljno ali iz strahu vse, kar je slovenskega. V slovenska društva ne smejo zahajati, slovenskih knjig in časopisov ne čitajo, med seboj kako slovensko besedico izpregovoriti, se skrbno varujejo. Pač pa so večkrat uprav učitelji naj-strastnejši nemfkutarski agitatorji in razširje-valci onih spisov in časnikov, ki smešijo našo vero in narodnost. Dober vzgled jim daje znani ravnatelj na celovškem učiteljišču. Da taki učitelji i v šoli napram otrokom kažejo svojo mržnjo do slovenskega jezika, da i tu porabljajo svoj vpliv, da zamorijo že v mladini vso ljubezen in spoštovanje do materinega jezika, je pač umevno. „Tako nam naše šole," kakor piše prav dobro „Domovina" in nam pričajo premnogi vzgledi, „mladino naravnost odtuju jejo, da ta potem zasramuje in sovraži svoj rod in jezik." Naš sovrag pa tudi dobro ve, da so take šole „najboljše in najizdatnejše sredstvo," da prodere v naše vrste, da pade kos za kosom naših tal v grabežljive njegove roke.
(Konec prihodnjič.)
Politiški pregled.
Nagodbeni kompromis. Ogerski ministerski predsednik je v zbornici predložil z našimi ministri dogovorjene nagodbene predloge, ki obsegajo te le točke: Ako ne bode zboroval avstrijski državni zbor, se do leta 1907 podaljša carinska nagodba, če se Ogri ne bodo izrekli za ločitev carine. Avstro-ogerski banki se da privilegij do 1. 1910. Ako carinska skupnost preneha pred 1. 1907. ugasne tudi privilegij skupne banke. Obe vladi naj izdelata avtonomni carinski tarif, na podlagi katerega se vsaj v dveh letih parlamen tarnim potom dožene normalna carinska in trgovinska zveza. Obroki trgovinskih pogodb monarhije z inozemstvom se v prihodnje spravijo v sklad z obrokom nagodbe. Ta kompromis za Avstrijo ni ugoden. Donesek Ogerske k skupnim stroškom se sicer zviša, toda mi bodemo vender na škodi, ker bode Avstrija morala svoje užit-ninske davke urediti, kakor jih ima Ogerska, tedaj se pri sladkoriu^Žvek zviša od 13 na 19 gld., in kadar se požene* kvota, poskoči carina pri 100 kilah petroleja za 3 gld. 50 kr. To povišanje davka bode pa znašalo večjo svoto, kakor je ona, za katero se znižajo avstrijski davki vsled povišanja ogerske kvote. Hudo bodo občutili povišanje cene za sladkor ubogi ljudje. Že sedaj stane 1 kilo avstrijskega sladkorja v Londonu 15 kr., v Ljubljani pa 40 kr., ker se sladkor izvaža zelo po ceni, da more konkurirati s tujim sladkorjem. Zato pa naša država plačuje proizvajalcem sladkorja premije, ki znašajo v zadnjih 30. letih 210 milijonov gld. — Da smo Avstrijci pri nagodbi bili zopet tepeni, so v prvi vrsti uzrok Nemci, ki so vedno le tulili v zbornici in grdili Slovane, mesto da bi bili vsi skupaj se uprli samogoltnim Ogrom v rednem zborovanju. Grehe nemške preširnosti plačujemo vsi skupaj z milijoni, žal da globa zadene tudi nedolžne.
Grof Goess. „Jedinstvo“ poroča, da namerava dunajska vlada na mesto Goessa na čelo tržaškega namestništva postaviti druzega mo-drejšega moža, ker se je prepričala, da grof Goes-sove informacije niso zanesljive. „Jedinstvo“ trdi, da je cesar o vsem dobro poučen. Čita se to tako lepo, kakor pravljica.
Pristaši dr. Franka so v Zagrebu imeli svojo skupščino. Prišlo je z dežele le 28 oseb. Fijasko je bil popolen. Še tisti, ki so bili na skupščini, se niso razumeli, ker je v vrstah „či-stih" preveč „strebarstva“. Delo nčistih“ naj boljše označuje madjarski „Budapesti Hirlap“ ki dr. Franka jako hvali. Madjari so veseli, da je dr. Frank v opozicijo radi svojih osebnih ambicij zanesel razkol. Ali ne pišejo pri nas često tako pohvalno »Deutsche Stimmen“ o dr. Tavčarju?
Na Moravskem bodo češki dež. in drž. poslanci imeli danes sestanek, na katerem bodo sklenili izstop iz spravne komisije z ozi rom na proglašene nemške zahteve za Moravsko. Tako je vladi tudi „ sprava “ na Moravskem, kjer je mislila, da se ji najložje posreči, splavala po vodi.
Poslanec Pfersche, ki je v drž. zbornici rogovilil z nožem in postal tako proslavljen nemški junak, je sedaj na nemškonacijonalnem shodu v Ustju dobil nezaupnico. Načelnik dr. Klepsch mu je to pismeno naznanil. Pfersche poslal mu je za odgovor svet, naj se hitro — obesi.
Kontrola avstrijske vlade je italijanski parlament. Poslanec Succi je izročil italijanskemu ministru zunajnih del interpelacijo, v kateri zahteva zadoščenja zato, ker avstrijska vlada v Trstu re dovoli klicati „Evviva 1’ Italia!“ „L’ Indipendente“ se nadeja, da bode minister zadostil ponosu Italije.
O mirovni konferenci v Haagu pišejo listi vedno bolj pesimistiški. Popoln nevspeh bodeta imela predloga razoroženja in o omejitvi vojaške sile, tudi o posredovalnem odboru še niso na čistem. Sv. oče se je napram holandskim romarjem britko pritožil, da se njega, namestnika kneza miru, vsled spletk Italije ni povabilo na konferenco.
Proti Emilu Zoli pripravljajo novo obtožbo isti tožitelji, kakor v prvi pravdi, namreč general Luxer in ostali členi vojaškega sodišča, ki je obsodilo Dreyfusa.
Rusija v Perziji. Rusija bode zasedla veliko, lepo in znamenito luko Bender Abbas v perzijskem zalivu, kjer bode zgradila trdnjavo prvega reda ter jo hoče z notranjo zemljo zvezati z železnico, ki bode priklopljena sibirski železnici. S tem bode Rusija zadala nov udarec Angleški. Iz Bender Abbasa potujejo karavane v srednjo Azijo.
Obstrukcija se je oživela tudi v italijanski zbornici, ker hoče vlada nekoliko omejiti politično in društveno prostost, ter misli s tem so-cijaliste zatreti. Tudi v bolgarskem sobranju je pričela obstrukcija svoje delo, ker vladna večina razveljavlja opozicijske mandate.
Otok Fernando Po, obsežen 2000 kvadratnih kilometrov z 25.000 prebivalci bode Španija tudi odstopila Nemčiji. S tem bode Nemčija precej povečala svojo kamerunsko posest. Kanarske otoke pa kupuje od Španije država Kongo.
Angleži so se pričeli pripravljati, da si popolnoma osvoje Transvaal, ki noče ugoditi njih želji, da bi bili angleški priseljenci jednako-pravni z Boerci. Lord Kitschener bode vodil ekspedicijo 40.000 mož. Še nekaj tisoč večjo vojsko postavi na noge Transvaal.
O sultanu se poroča, da vedno bolj boleha. Nadleguje ga velika nervoznost Vedno se boji za svoje življenje. Nima miru ni po dnevu ni po noči.
Francoska. Pri nedeljski dirki na Long-champsu ni prišlo do tolikih spopadov, kakor se je prvotno mislilo. Vlada je preskrbela, da je bilo ondi nastavljenih nad 20.000 vojakov in 6000 policistov. Celo topovi so bili ondi. Prosta republika se je spremenila v absolutistično državo. Preds. republike Loubetu nasprotni listi po vsled tega svoje somišljenike poživljali, naj se dirke ne udeleže, in res morajo celo Židom prijazni listi zabeležiti, da se dohodki nedeljske dirke še primerjati ne morejo z velikim mate-rijalnim vspehom prejšnjih let. Na dirkališču je bilo letos 327 vozov, lani 1720. Semtertje so se primerile demonstracije za Loubeta. Kričači so bili skoro sami socijalisti in Židje. Bil je sestanek Židovstva. Da bi vlada dobila dovolj kričačev, odprla je posebne urade, v katerih je proti plačilu petih frankov udinjala kričače in 600 policajev je preoblekla v civilne obleke. O teh demonstrantih naredi „Narod“ to-le sodbo: „Na Longchampsu so se zbrali tisti sloji, ki tvorijo francoski narod in ta masa je na najslavnejši način pokazala svoje demokratsko in republi-čansko mišljenje!' Uboga Francoska! Vidi se, da „Narod“ politično svojo modrost srka iz „Neue Freie Presse." Pri raznih pretepih, katere so povzročili socijalisti, je policija posegla vmes in aretovala tudi nekaj socijalistov. Socijalisti so vsled tega v zbornici povzročili vihar, kateremu je podlegel Dupuy. Ob reviziji Dreyfuso-vega procesa so ga še slavili. Novo minister-stvo sestavlja Poincare. Dreyfus je že zapustil vražji otok. V „Echo de Pariš" izjavlja Beure-paire, da bode skoro v listu prijavil dokaze za Dreyfusovo krivdo. Ako bode Dreyfus oproščen. potem pride stanovat v Avstrijo. Zagrebški „Obzor“ javlja iz Dubrovnika, da Dreyfusova obitelj kupuje vilo v Gružu. — Vsled napada na Loubeta je bil grof Christiani obsojen na štiri leta ječe.
V Macedoniji vre. V Prilepu in okolici je bilo aretovanih nad 40 Bulgarov, katere so dolžili, da pripravljajo ustajo. To je tako razburilo prebivalstvo, da se je uprlo na več krajih ter se še ni pomirilo.
Domače novice.
Osebne vesti. Župnijo Leskovec je dobil g. Fran Schweiger, župnik na Radoviči. — Umrl je č. g. Pr e v anj e, župnik v Idriji na Bači. — Notarski kandidat Anton G a 11 e je imenovan notarjem v Logatcu, notarski kandidat v Ljubljani dr. Andrej Kuhar, notarjem v Žužemberku.
Meščanski klub v Ljubljani se snuje. Namen društvu je pospeševanje meščanskih koristij in gmotnega napredka ljubljanskih me ščanov, obramba meščanskih pravic, čitanje časopisov, razveseljevanje po prijateljskih sestankih, igrah, skupnih izletih in drugih veselicah. Prirejalo bode društvo razgovore o potrebah meščanstva in skrbelo za potrebno pomoč, za po učna predavanja i. t. d. Pravila »Meščanskega kluba11 priobčimo v »Slovenskem Listu," ko bode društvo potrjeno, rečemo pa že danes, da je društvo skrajno potrebno in dobrodošlo, ker se je zadnji čas povse razbilo družabno življenje ljubljanskega meščanstva. Zato to novo društvo zamaši že nekaj let prazni prostor ter bode lahko mnogo storilo, da se zadnja leta procvi-tajoči napuh nekaterih stanov, ki toliko škodi razvoju ljubljanskega slovenstva, malo izravna
Kaj je resnica? Dež. poslanci narodne stranke so dne 3. junija v svoji »Izjavi “ proti katoliško -narodni stranki, ki ni hotela imeti skupnega shoda ž njimi, dokler so v zvezi z Nemci, zapisali te-le besede: »Nasproti temu konstatuje klub deželnih poslancev narodne stranke, da vodstvo katoliškonarodne stranke dobro v6, da je ta zveza prenehala od tedaj, odkar se je sklenila med slovenskima narodnima deželnozborskima kluboma spravna pogodba . . ." Dr. Schaffer je pa na shodu v kazini javno povedal Nemcem, da še obstoja nem škoslovenska zveza in da je veljavna z vsemi udobnostmi za Nemce še do 1. 1901. Ker dr Schaffer kot zastopnik narodnjakov tako mirno sedi v deželnem šolskem svetu, vsakdo lahko ugane, kaj je resnica.
Posnemajte Cehe! Moravski Čehi nočejo imeti, kakor poročamo v političnem pregledu, nobene zveze z Nemci ter bodo izstopili iz »spravnega odseka11, ker se jim^nečastno zdi, kovati »spravo" z možmi, ki so proglasili preti rane zahteve avstrijskih Nemcev. Pošteni Cehi nočejo več sedeti pri jedni mizi z duševnimi očeti teh postulatov. Tako bodo najslovesnejše protestira1! proti blaznim zahtevam »Narod" pa o tem pravi: »Cehom se zdi tak protest po treben, izdajalskim kranjskim klerikalcem pa se je zdel brezpomemben in so ga preprečili1*. Ali ni to politično lopovstvo? Naj posnemajo „Na rodovci“ moravske Čehe in naj se oproste barona Schweglja, očeta postulatov za kranjske Nemce, potem bode ta protest najbolj pomemben, ker je jako potreben.
Ciril-Metodov kres prižge »Slovenska kršč. socijalna zveza" v predvečer praznika slovanskih blagovestnikov dne 6. julija na ljubljanskem Rožniku. Odbor »Zveze** vabi s tem vsa društva slovenske krščansko-socijalne organizacije, da naj tudi oni večer zažgo kresove in s tem pokažejo, kje po slovenski zemlji prebivajo krščanski socijalci. Na noge, da razsvetlimo Slovenijo !
Delavska slavnost na Jesenicah bode dne 25. junija. Jeseniškemu katoliškemu delavskemu društvu bode blagoslovil dr. Krek novo zastavo. Na Jesenice pohiti tedaj tudi »Slovenska kršč. soc. zveza“ z zastavo. O tej slavnosti se Ljubljančanom nudi prilika, da si v prijetni družbi ogledajo središče gorenjske industrije. Kdor se tega velezanimivega izleta namerava udeležiti, naznani naj to na dopisnici C. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani do četrtka dne 22. junija, ali pa naj se oglasi prihodnji torek v prostorih delavskega društva v »Katoliškem Domu". Izletniki se zbirajo v nedeljo zjutraj ob Va uri na tukajšnjem južnem kolodvoru. Kdor še ni »Zvezin" član, do tedaj lahko pristopi.
Vspored delavske slavnosti na Jesenicah
dne 25. junija: 1. Pozdrav in sprejem došlih gostov na kolodvoru ob ’/a 10. uri. 2. Zbirališče vseh društev v društvenih prostorih 3. Z godbo na čelu odkorakajo društva po kumico, gospo M. Ferjanovo in nato v župno cerkev na Jese nice. 4. Cerkvena slovesnost ob ‘/a 11. uri: a) blagoslovljenje nove društvene zastave po veleč, gospodu dižavnem poslancu dr. Jan. Ev. Krek u; b) zabijanje žebljev; c) nagovor veleč, gospoda dr. Jan. Ev. Kreka; d) sv. maša. 5. Skupni obec na Ferjanovem vrtu. G. Ob 3. uci litanije v župni
cerkvi na Jesenicah, katerih se udeleže društva z zastavami 7. Prosta zabava na Ferjanovem vrtu. Pri predstavi svira jeseniška tovarniška godba. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj to naznani vsaj do petka pred slavnostjo. Obed brez pečenke stane 35 kr., s pečenko 60 kr. Društva naj naznanijo svojo udeležbo svojemu domačemu okrajnemu glavarstvu; ako pridejo z zastavo, naj mu tudi to pristavijo.
Slavnostni odbor.
Ljubljanska sodišča, v prvi vrsti okrajno sodišče, postopajo vedno bolj čudno proti slovenskim strankam. Vse dosedanje pritožbe gospodov niso pripravile do prepričanja, da Ljubljana ni v Prusiji. Zahtevamo torej še jedenkrat tem lotom, da se vsem slovenskim strankam pošiljajo slovenske dostavnice in ne samonemške, iakor sosebno rado dela okrajno sodišče, dalje naj se pišejo slovenskim strankam slovenski naslovi in okrajno sodišče naj zameni samo-nemške kuverte, na katerih se blišči »K. k. Beži rksgtricht, Laibach," kar slovenske stranke ne morejo razumeti, z dvojezičnim napisom. Sodišče usiljuje samonemške »Eksekucionsbewilligunge“. Pri deželnem sodišču še vedno niso vsi napisi dvojezični. Slovenske stranke pa pozivamo, da se čudnemu postopanju ljubljanskih sodišč odločno upro in ne sprejmo nobene nemške po šiljatve.
S Koroškega. Sedaj vsaj vemo! Novo pa rolo so nam dali iz Ljubljane, parolo, ki naj znači vse težnje obmejnih Slovencev. »Vse za vero, dom. cesarja" so nam že davno vrgli med staro šaro, »Boga in narod" so odstranili — »Vse za svobodo in št. 13!" to je najnovejši bojni klic. Narodno napredna stranka, vulgo Tavčar Švegljova klika, je v sobotnem listu na vsa usta povedala, da je štev. 13 slavno sprejeta v pro gram stranke. Za hišo nesramnosti bili se bodo torej nemčurski prvaki in tako naprej do zadnjega svobodo-miselnega gorskega učitelja. Sedaj , e dobila stranka realno podlago t. j načelo, katero bodo takozvani razumneži in akademično navdahnjeni svobodomisleci saj malo razumeli. Do sedaj niso vedeli, pri čem da so. Kričali so: vse za svobodo in napredek! In »Narodove tro jente so zatrobentale po vsem Slovenskem: vse za svobodo in napredek, ne da bi sploh vedeli, zakaj se gre. Čudno se jim je mogoče vender le zdelo, da drugi ne tiče v sponah, verigah in ječah, sedaj so pa končno na čistem s svojim programom, ko jim ni bil všeč »Koblarjev program". Devizi klike: vse za svinjske ulice in prosto ljubezen! pa kličemo: Heil in fej!
Kardinala Missijo bodeta papežev nečak nobelgardist grof Pecci in papežev oblegat Celli po izročitvi rudeče kardinalske čepice spremila na Dunaj, kjer se bode svečano pokladanje bi-reta po Njeg. Veličanstvu cesarju po dosedanjih poročilih vršilo dne 26. t. m v župni dvorni cerkvi.
Pisatelj Alešovec, urednik ranjkega »Bren-celja", je popolnoma oslepel.
Shoda avstrijskih gasilcev v Ljubljani
letos ne bode, ker so ga Nemci preprečili. Ni jim prav, da je ljubljansko gasilno društvo dobilo slovensko poveljevanje. Dolžnost slovanskih gasilnih društev je, da izstopijo iz take osrednje zveze in si osnujejo zvezo slovanskih gasilcev. Slovenci naj prično z delom, da bodemo namestil brezbarvenega gasilnega shoda imeli skoro v Ljubljani shod vseh slovanskih gasilcev.
Sv. maša na Rožniku. Odbor »Slov. kršč. socijalne zveze" nas prosi še jedenkrat objaviti, da bode „1. del. konsumno društvo" v Ljubljani praznovalo God svojega zaščitnika sv. Antona 1 adovanskega jutri ob Va 8 uri zjutraj s sv. mašo na Rožniku. Pridigoval bode državni poslanec č. g dr. Jan. Ev. Krek. Prijatelji slovenskega delavstva, jutri zjutraj na Rožnik! — Mimogrede omenimo, da bi bilo prav, ko bi kdo izdal čedne slovenske razglednice o Rožniku.
Slava jareninskim Slovencem! Pri občinskih volitvah v četrtek so zmagali Slovenci v III in I. razredu, v III z večino 18 glasov. V II. razredu so zmagali nasprotniki le z enim glasom večine. ‘Živeli narodni volilci!
Iz Berolina? V Mariboru je postalo na vinarski in sadjarski šoli izpraznjeno mesto uči-
telja za sadjarstvo in sočivarstvo. Deželni odbor je razpisal mesto do 10. majnika. Dasi se je oglasilo za izpraznjeno mesto tudi mnogo domačih prosilcev, se deželni odbor ni oziral na nje, ampak je vzel nekega gospoda Bridajsa iz Berolina. Proč od Gradca!
Nepotrebno ljubezen kaže šolaricam učiteljica V. normalnega razreda na tukajšnji pripravnici. Prav rada sprejema od šolaric plavice. Ravnateljstvo naj jo odvadi te germanske navade, ki ni potrebna v avstrijskih šolah, še manj pa v sredi slovenskega naroda.
Kje smo ? 8 t. m. sem oddal pismo, naslovljeno v Celovec. Okraj in ulica sta bila naznačena nemški, drugo je bilo slovenski. A glej, da je priromalo pismo srečno nazaj; »Celovec"
, e imel venec s plavim svinčnikom in krog njega velike vprašaje. Iz Rima dojde, z Dunaja tudi takisto naslovljeno pismo, v heilovski Celovec pa ne grel Kje je pravica, kje nadzorno oko c. kr. poštne direkcije, da bi takim ljudem malo postrigla rajhovski greben. Ali bomo v 19. sto-etju — Slovenci še vedno mesto Slaveni »Skla-veni" ! Živela nemško-slovenska zveza!
Nemški uradniki za — slovensko Koroško. Piše se nam iz Celovca: Zdi se, da je vlada vsprejela zahteve nemških obstrukcijo-nistov v svoj program. Žalosten dokaz zato nam ec kr. okrajno glavarstvo velikovško, kjer je okrajni glavar Kreuter, mož odločno nemškega mišljenja, ki ne ume nobene slovenske besedice. Sedaj se ima Kreuter umakniti, a na nji govo mesto nam hočejo, kakor se poroča, poslati gosp. Fr. pl. Maydhofen Griinbuchel, ki ne zna slovenski! Velikovško okrajno glavarstvo šteje 43634 Slovencev in le 9535 Nemcev. To dejstvo samo na sebi pove vse, pove, kaka krivica se Slovencem godi sedaj, ko je tam za okr. glavarja »liberalni" Kreuter in kaka bi se > im godila tudi potem, ako pride ta »konservativni" Nemec Deželne sodnije predsednik dr. Perko je šel v pokoj. Naslednik njegov še ni znan. Ali bodo i tu zopet obveljali »višji oziri", da bo mesto predsednika, kakor podpredsednika zavzemal zopet le Nemec? No, bližnja bodočnost nam i to pokaže, pokaže nam, ali se bo i tu zopet zgodilo po željah nemških — obstruk-cijonistov.
Poseben vlak na Brezje bode priredila »Slovenska kršč. soc. zveza" prihodnji mesec. Zanimanje za ta izlet je po Ljubljani že tako veliko, da bode to sijajna manifestacija krščanstva. Odbor „Zveze“ bode preskrbel za udobno vožnjo. Udeležnike bode spremljala nova »Zve-zina zastava.	'
Tisočletnice po Pavlu Diaoonu v Starem mestu v slovenski Benečiji se za »Slovensko Matico" udeleže gg.: prof. Laharnar, arhivar Koblar in prof. Rutar.
Slovenski lesotržci se vabijo vsi na posvetovanje, katero bode dne 2. julija dopo-ludne ob 10 uri v Ljubljani Razgovor bode o ustanovitvi prekomorske družbe za kupčijo z lesom.
Letošnjih cesarskih manevrov v Bistriški
dolini na Koroškem se udeleži vse vojaštvo iz Štajarske, Koroške, Kranjske, Primorja, Gorenje Avstrije, Solnograške ter s Tirolskega, in sicer 35 infanterijskih, 13 cesarskih lovskih, 5 lovskih, 3 bosniški, 14 domobranskih in 10 deželno strelskih bataljonov, skupaj 80 bataljonov. Konjeništvo bo bolj neznatno zastopano.
Drobne novice. Pretečeni teden je Žumer v Vokli svojo ženo na glavi z revolverjem obstrelil. — Mokarja Fajgelja iz Ljubljane pogrešajo že več dni. — V Celovcu se je ustrelil prostovoljec 17. pešpolka Cezar Kartin iz Šent Jurija ob južni železnici. — Lov na sardele je pri Gradežu letos jako bogat. Doslej so jih nalovili že nad 8 milijonov. — V Trstu so aretovali 77 oseb, ki so nosile prepovedano orožje. — Morilca, dr. Pacha, ki je v železniškem vozu blizu Barkovelj ustrelil mladega Radio iz Trsta so oddali v blaznico. — Novo kmetijsko podružnico so ustanovili bin-koštni ponedeljek za občino Brdo na Koroškem. — Na Koroškem je 6. t. m. pogorela vas Kotlje pod Gaštanjem. — Najvišje sodišče je odredilo revizijo procesa, pri katerem je bil cigan Held
v Novem Mestu obsojen na smrt. — Za streljanje proti toči je poljedeljsko ministerstvo dovolilo 1000 gld. podpore kranjskim občinam. Podpore deli dež. odbor. — Zdravišče v Kamniku sta vzela v najem Nemca Jean Friedl in dr. Rudolf Wackenreiter z Dunaja. — Na Viču pri Ljubljani se je včeraj odprl nov poštni urad.
Električna železnica na Šmarno goro. Železniško ministerstvo je dalo knezu Alfredu Wredeju dovoljenje za izvršitev tehničnih priprav za zgradbo električne železnice nižje vrste iz Ljubljane čez Št. Vid, Vižmarje in Tacen na Šmarno goro.
Zastavo blagoslovi dne 9. julija pevsko društvo „Adrija“ v Barkovljah.
Nebodigatreba. Te dni je začel izhajati v Trstu list »Verita", glasilo za interese Židov, kakor bi »Piccolo", »Indipendente" in »Amico" ne branili dovolj Židov.
Občinske volitve v Pomjanu so izpadle v vseh razredih za Italijane ugodno. Nekateri laški volilci so volili po večkrat. Lahi so pogra bili po naj višji stopnji »naprednih volitev."
Novo politično društvo. Dne 25. junija bo ustanovitev katoliško • političnega društva za okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah.
Shod v Šmartnem pod Šmarno goro je bil preteklo nedeljo. Ob ogromni udeležbi so govorili posl. Povše, Ev. Lampe in Moškerc.
Desetleten ubijalec. Pri Št. Vidu blizu Ptuja na Šfajarskem je neka petletna šolarica nekega lOletnega pastirja tako nadražila, da ji je le ta hotel zažgati obleko. Ker mu je to za-branila sestra, jo je z bičem pretepel, da je umrla,
Vabilo na naročbo. Namenjen sem izda-vati list za slovenske skladbe z naslovom »Glasbena Zora“, kateri bo izhajal 16 dn6 vsakega meseca in prinašal na 8 do 12 straneh različne slovenske skladbe, ponajveč moške in mešane zbore, četverospeve, samospeve in dvospeve s klavirskim spremljevanjem, klavirske točke i. t. d. Naročnina lista za pol leta znaša 1 gld. 50 kr., katera naj se pošilja spodaj podpisanemu. Prvi broj bo izšel že meseca julija, ako se dovolj naročnikov priglasi, da se tiskovni stroški poravnajo. Zatorej uljudno vabim vse ljubitelje domače glasbe in pevska društva, da me blagovolijo pri tem podjetju podpirati in da se z naročbo podvizajo, da mi bode mogoče vse za tisk potrebno pravočasno ukreniti in določiti število iztisov. Fran Gerbid, vodja šole »Glasbene Matice", Turjaški trg štev. 1.
„Bravec“ ali „bralec"? Jezikovna razprava. Napisal R. Perušek, c kr. gimn. profesor v Ljubljani. Komaj je izšel Levčev „Slovenski pravopis", že je izdal g. Perušek pod zgoraj omenjenim naslovom 44 stranij obsegajočo brošuro, v kateri precej dobro pretiplje kosti »Gorenjcu" Frančišku Levcu in njegovemu „kranjskemu“ pravopisu. Knjižica stane 30 kr., po pošti 33 kr., in se dobiva v Schwentnerjevi knjigarni v Ljubljani. Ker je razprava znanstvena, se nam nekatera zadiranja v gosp. Levca zde preosorna, zlasti je „prešpičasto“ očitanje gorenjskega stališča in sovraštvo do zbliženja s hrvatskim na rečjem, katero se baje kaže v »Pravopisu". Obžaluje pa v resnici marsikdo, da se g. Levec ni poprej, preden je izdal »Pravopis", ki bodi merodajen v vseh slovenskih šolah, posvetoval v kaki komisiji z jezikoslovci, ki naj bi bili prej povedali svoje mnenje, ne pa še le zdaj, ko je knjiga izšla. Pa Slovenci smo že taki! Junaki in učenjaki smo v polemiki, da bi se pa kje do menili o načrtih za skupno delo in kaj vzajemno zgradili, zato nam Bog ni dal talenta. Seveda nam tako počenjanje škoduje v raznih ozirih. Priznati moramo g. prof. Perušku, da je dobro podkovan v jezikoslovju in da se bode mnogo pisateljev strinjalo z njegovimi izvajanji. V prvi vrsti je g. Perušek povzdignil glas proti pravilu, v katerem g. Levec priporoča samostavnike z oblikami na -avec -ivec (namesto alec, ilec) kot jedino pravilne. G. Perušek trdi, da je ta pra vilnost povsem neutemeljena, in dokazuje, da Se imena s temi sufiksi izvajajo le iz glagolskega korena in iz deležnikovega debla. Tudi Miklošičeva veljava Perušku nič ne imponuje. »Vsi znanstveni in praktični, politični in estetični razlogi", tako končuje Perušek ta odstavek,
»glasno vpijejo: »Proč z ostudnim „ avstvom", kjer ni po jezikovnih zakonih utemeljeno!" Potem omenja pisatelj še nekatere »krive nauke" v posameznih pravilih Levčevega pravopisa in na koncu zmrcvari precej mršavi slovar. Tudi tu je podanega veliko dobrega zrna, Ker ni dvoma, da se oglase še drugi filologi, ki bodo povedali o »Pravopisu" svoje mnenje in priporočali svoje nazore, izrekamo danes le željo, da naj bi se Levčev „ Pravopis" uvedel v šole še-le v drugi, popravljeni izdaji, ko bodo jezikoslovci vsaj v glavnih stvareh dognali, kaj je pravo. Najbolje bi bilo, ako bi se na podlagi teh razprav sklical med velikimi počitnicami zbor slovenskih jezikoslovcev, ki naj gradivo še jeden-krat prerešeta in določi pravila slovenskemu pravopisu. Dveh pravil pa ne smemo pozabiti, namreč: 1.) Več ljudij več ve in 2.) Svet stoji na kompromisih.
Kmetijska družba za tržaško okolico ima 286 članov. Značilno je, da je tej slovenski družbi vlada samo za letos dovolila 1700 gld. podpore, dočim laška »Societa agraria" dobiva 3000 gld redne letne podpore.
Shod volilcev v Ambrusu. Piše se nam: Dne 11. junija nas je obiskal naš poslanec g. dr. Ig. Žitnik V poljudnem, temeljitem, dve uri traja jočem govoru, je pojasnoval delovanje deželnega zbora. Razložil je raznovrstne davke in pri-klade. Navedel je in dokazoval troške pri napravi in vzdrževanju vodovoda iz Zagradca v Ambrus. Volilci, katerih je bilo nad 200, so ga poslušali do konca pazno in z zanimanjem. Potem je predsednik predlagal zahvalo in zaupnico g. poslancu. Bog mu daj le več telesnega zdravja, da nas bo mogel še mnogo let zastopati. Odločili smo se za vodovod. Želimo, da nas zdatno podpirata država in dežela ne samo pri napravi, temveč tudi pri vzdrževanju vodovoda. Revni smo, sami ne bi mogli zmagovati vseh stroškov.
„Socijalni demokrat1* Kristan je stal te dni pred tržaškim deželnim sodiščem, ker je bil v agitaciji v Istri za ultranacijonalno, ultrakapi-talistično lahonsko stranko malo presilen V Ljubljani z Nemci, v Istri z Lahi — to so lepi „internacijonalci" ti Kristanovi pristaši. Mošnja je njihova internacionala, Kristana je sodišče oprostilo, drugi njegovi soobtoženci pa so bili obsojeni in sicer lahonski agitator dr. Krstič na 14 dni zapora, ostali pa tudi na večdnevni zapor in jeden na 30 gld. globe
Goriške občine sklepajo izraze zaupanja dr. Gregorčiču in njegovim somišljenikom, deželnim poslancem
Dr. Pajer, goriški deželni glavar, je bil pri cesarju v avdijenci. Videli bodemo, skoro kaj se mu je reklo. Laški listi pišejo, da se je dr. Pa jerju posrečilo prepričati vladne kroge o krivičnosti slovenskih dežel.
Prvi letošnji izlet »Slovenskega planinskega društva", katerega je priredilo društvo dne 10. in 11. t. m. na Gorjance, se je jako dobro obnesel. Vdeležilo se ga je 21 članov. V Novem Mestu so planinci prenočili. Čujemo, da niso dobro spali, ker jih je jezilo, da jih je dr. Volčič peljul na večerjo v novomeško — kazino. Drugi dan zjutraj ob 5 uri so se odpeljali iz Nov. Mesta v Brusnice in od tod so šli peš na Gorjance k sv. Miklavžu. Od Brusnic do sv. Miklavža je pot jako lepa in zložna in pelje skoro ves čas po krasnem bukovem gozdu Že med potjo je krasen razgled na Novo Mesto, Trško Goro itd. Ob polu 9 uri dospeli so izletniki in več sto romarjev, med katerimi so bili tudi prav mnogi Hrvatje v narodni noši, na vrh, kjer so si z zanimanjem ogledali, kako so ljudje na prostem janca pekli, Ob jO. uri bila je sveta maša. Po sveti maši kupili so izletniki pečenega janca, ki jim je šel jako v slast. Planinci zapeli so par narodnih pesmi, potem so pa po 12. uri odkorakali zopet navzdol Zbrano ljudstvo pozdravljalo je planince z »Živijo" klici in »Na svidenje drugo leto!“
Občni zbor I. ljubljanskega uradniškega konsumnega društva, ki se je vršil dne 10 ju nija v gostilni pri Lloydu v Ljubljani, je bil v nekaterih ozirih precej zanimiv. Zbralo se je bilo 25 članov in predsedoval je g. svštnik Ant. Svetek kot predsednik društvenega načelništva.
Zanimiv je bil shod zaradi tega, ker je dokazal predrznost jednega Nemca in potrpežljivost 24 Slovencev. G. vit. Januschowsky z Višegrada se je pri tej priliki slučajno predstavljal kot zastopnik strogo napetih Nemcev. Prijemal je predsednika Svetka, zakaj ni zborovalcev nemški pozdravil, in ko je slišal, da je obširno tajnikovo poročilo samonemško, mu ni bilo še dosti, ampak je ironično predlagal, da naj se društvo imenuje slovensko konsumno društvo, Navzočni Slovenci so bili proti izzivaču jako obzirni in prizanesljivi. G. tajnik Tomažič je v temeljitem poročilu dokazoval, kako potrebno je konsumno društvo, ne le uradnikom,, ampak vsem Ljubljančanom, ker brani trgovcem dražiti blago, in ker se dobiva za isto ceno, kakor pri trgovcih, boljše blago. Priporočal je solidarnost uradnikov do konsumnega društva in vzajemnost z drugimi konsumnimi društvi, v prvi vrsti z delavskim konsumnim društvom v Ljubljani. Delavci niso manjvredni ljudje in nikakor ne kaže, da bi se uradniki proti njim obdajali s kineškim zidom. S priznanjem se je vsprejelo poročilo tajnikovo, kakor tudi poročilo nadzorstvenega sveta, ki kaže, da je lani naredilo društvo 688 gld. čistega dobička, od katerega se porabi 566 gld. za dividende, 90 gld. za remuneracije in 31 gld. pride v rezervni zaklad. V imenu nadzorovalnega sveta je na koncu g. Kokalj predlagal, da naj pristopi društvo »Gospodarski zvezi" v Ljubljani Omenjal je, da se bode na ta način zmanjšala pri društvu režija, ker bode »Gospodarska zveza" napravila v Ljubljani skladišča, in mogoče bode braniti člane proti izkoriščevanju, ker se bode dobivalo sveže in pristno blago iz prve roke. Soglasno se je vsprejel predlog, da naj društveno načelništvo preštudira vprašanje, če kaže pristopiti »Gospodarski zvezi", in da naj potem, če se mu zdi primerno, društvo pristopi. Pri dopolnilni volitvi so bili izvoljeni v načelništvo gg.: A Svetek, M. Palčič, J. Mandelj, J, Peruzzi, F. Tomažič, in namestniki gg.: J. Furlan, A Langof K Laasbacher. V nadzorovalni svet pa gg.: A. Gangl, A, Zarli, J. Gomilšek, J. Vencajz in kot namestnika gg,: dr. F. Papež in V. Putick,
Knjižnico za ljudstvo je pričelo izdajati »Katoliško politično društvo" v Ljubljani. Prvi zvezek je že izšel. Prinaša poljudne razprave o zadrugah in njih nasprotnikih v obliki govorov na shodu gospodarskih zadrug. Uredil je knjižico dr. Krek. Cena posameznemu zvezku 68 stranij je 5 kr , po pošti 2 kr. več. Razpošilja knjižico odbor katoliškega političnega društva.
Nova nabožna knjiga:	»Vodilo otrokom
Marijinim", spisal in založil Frančišek Bleiweis. Lepa knjižica obsega pravilnik in obrednik za Marijine otroke ter velja v platno vezana in z rudečim robom 30 kr, po pošti 5 kr. več. Ima 104 strani. Dobi se pri založniku ali pa pri Ničmanu v Ljubljani.
Popravek. Pri zadnji odborovi seji »Slovenske Matice" se je pomotoma poročalo, da gosp. dr. A. Gregorčič ni sprejel odborništva, ampak je izrazil željo, da naj se izbere kdo drugi, ki bode mogel kaj več delati za »Matico". Izvedeli smo, da to velja za pesnika Simona Gregorčiča, ne dr. Gregorčiča.
Razne stvari.
Posvečenja človeštva presv. Srcu Jezusovemu se je na Dunaju v cerkvi sv. Štefana udeležil tudi cesar z nadvojvodi.
Za državne uslužbence. Ministerski svet se je odločil aktivirati zakon o zvišanih plačah državnim slugam, redarjem in finančnim paznikom z dnem l. avgustom. Tedaj dobe regula cijo plač tudi državni železniški uradniki.
Generala Luna, vrhovnega zapovednika Filipincev, so straže v glavnem taboru Aguinal-dovem ubile, ker se je ž njimi sporekel.
Dvornim svetnikom je imenovan dalmatinski drž, poslanec vitez Vukovič.
Stoletnico Puškina praznuje ves slovanski svet. V Rusiji so politiški in leposlovni listi izšli v slavnostni obliki. Prirejajo se »Puškinove izložbe. Ruski car je daroval za Puškinov zaklad
15.000	rubljev. Veselo je Čuti, da so tudi Po-
ljaki slavili Puškina vzajemno z Rusi. Nenavadno mnogo pozdravov je došlo iz poljskih krajev in iz Francoske. Slavlju v Petrogradu je prisostvovalo mnogo francoskih, poljskih, čeških in srbskih rodoljubov, a noben Hrvat in Slovenec. Na Dunaju so slovanska akademična društva priredila v proslavo Puškina koncert. Pri tem koncertu je Slovenka stud. med. Eleo-nora L. Jenkova, ki se je vračala iz Petrograda v domovino, žela mnogo pohvale s krasno rusko deklamacijo. Nemški listi nazivajo to slavje pan slavistiško demonstracijo, a tedaj, ko so Heilovci potovali v Nemčijo nadlegovat Bismarcka, bilo je vse v redu.
V postelji zgorel je zdravnik dr. Jakobi v Eisenachu. Nesreča je nastala, ker je dr. Jakobi v postelji kadil cigareto in pri tem zaspal.
Pravljica. Narodi tega sveta so se sešli na sredi zemlje, da bi si razdelili njene darove. Hoteli so metati kocke in vsak naj bi dobil, kar mu je odločila usoda. Jugoslovani so se uprli temu, češ, vsakdo naj si izbere sam, kar želi, in naj pove, kaj hoče. Lahi so rekli: »Mi hočemo modrost-*, Angleži: »Mi hočemo morje", Rusi: „Mi novce in rudo". Francozi: »Mi denar in vojsko". In potem so vprašali Jugoslovane, kaj da hočejo oni? Ti pa so odgovorili: »Počakajte, da se domenimo**. Ali do danes se še niso domenili. Vsakdo je vzel svoje, a Jugoslovani so odšli praznih rok. Sapienti sat! Tu je povedano lapidarno, zakaj smo siromaki!! In mi se prepiramo... dalje.
Pri občinskih volitvah v Italiji so v Milanu, Turinu, Genovi in Parmi dosegli socija-listi velikanske večine. Pričakuje se, da bode vsled tega občinski svet milanski razpuščen, kar pa ne bode zajezilo nevarnosti, ako ne bodo vladni krogi prišli na dan z zdravimi gospodarskimi reformami. Vlade indirektno pospešujejo razvoj socijalnih demokratov, ker po stari liberalni šabloni podpirajo kapitaliste.
Požar je dne 7. t. m. uničil trg Ottenheim pri Linču. Ogenj je pokončal nad 200 hiš in cerkev. Več oseb je bilo žrtev ognja,
Petrolej piti so začeli siromaki v Parizu v toliki meri, da je to povzročilo pozornost zdravniških krogov. Ti čudni pivci trdijo, da jih ta pijača prijetno zgače v grlu, da jih razburja, a ne do divjosti, kakor žganje, drugo jutro pa jih glava ne boli in tudi običajnega »mačka" ni. Nekteri zdravniki pravijo, da ta pijača ne škodi »petrolistom", ako jo vživajo zmerno, drugi pa so nasprotnega prepričanja. Vsekakor pa morajo to vprašanje še natančneje proučiti.
„Sooijalni pregled" bode ime listu, ki ga bode mesečno izdajal avstrijski delavski urad. List se bode bavil izključno z delavskim vprašanjem.
Uboga Galicija! V Galiciji je 70 odstotkov zemlje v židovskih rokah, trgovina pa skoro povse. Pa se dobe ljudje, ki hote, naj bi anti-semitje ravnali z židovskimi izsesovalci z vso možno oliko in prizanesljivostjo.
Dohodninski davek, ki prične od 600 gld. letnih dohodkov dalje, znaša, kakor so ga naznanili prizadeti posamezniki skupaj 1.156,000.000 gld
Puskinu postavijo v Petrogradu spomenik.
Neštevilno podgan se je pojavilo v Bir-mingshamu. Samo jeden trgovec jih je v jedni uri ujel 146. Prebivalci si v stiski ne vedo pomagati.
Ministerstvo za uk in bogočastje pripravlja premembo učiteljišč in meščanskih šol. Veronauk se bode v vseh predmetih „vpošteval.“ Na učiteljiščih bodo uvedeni učni nastopi iz ve-ronauka.
Premogarji na Saksonskem so zahtevali 10 °/o zvišanja mezde. Ako podjetništva ne ugodč tej zahtevi do 17. t. m., začno generalni štrajk, kateremu se utegnejo pridružiti tudi premogarji na Češkem.
Šolske hranilnice zelo cveto v Belgiji. Tako se otroci zgodaj privadijo varčnosti. V Belgiji imajo šolske hranilnice za več kot
700.000	frankov vlog. V Bruselju samem vlože otroci mesečno 17.000 frankov. Tudi na Angleškem je doslej že 10.000 šolskih hranilnic.
„Glas“ je novo glasilo »ujedinjene hrvatske, srpske in slovenačke omladine", katerega sta
pričela izdajati Stj. Radič in Sv. Pribičevič. List se tiska na Dunaju in izhaja vsak mesec. Odgovorni urednik mu je Fr. Podgornik.
Češki turisti bodo imeli danes zvečer v Pragi sestanek, na katerem bodo poročali o potovanju na Balkan in po naših krajih.
Strašen vihar je zadnji ponedeljek v nekaj minutah porušil mesto New -Richmand v državi Visconsin v severni Ameriki. Tudi mesta Hudson, Viola, Sparta in Lagrosse so hudo poškodovana. V Richmandu so odkopali dosedaj kakih 200 mrtvecev in nad tisoč ranjencev. Časniki v NewYorku poročajo grozne podrobnosti. V bolnišnicah je vihar ubil večino bolnikov, ranjeni so vsi. V neki gostilnici so našli trideset mrtvih trupel na kupu, v neki drugi krčmi 70 mrtvecev. Ploha, ki se je vsula za vi harjem, je ugonobila vse pridelke tega leta. Želez nične zveze so pretrgane, mostovi razdrti.
Na automobilu je nastopil potovanje okolu sveta ruski knez Orlof.
Nov koledar. — Anglež Hall iz Highburya si je izmislil nov koledar. Po tem koledarju bi imeli dnevi vsakega meseca priti na iste dneve v tednu, in poleg tega bi leto ne štelo 12, temveč 13 mesecev, in še bi ostal jeden dan, kateri Haal stavi na dan novega leta ter ga krsti z 0 (ničlo) januvarija. Ostalih 364 dnij, trinajsti mesec pa imenuje »kristember", ker v njem bi imeli Božič. Tako si je uredil leto Anglež Haal; kam pa hoče vložiti tristošestinšestde-seti dan prestopnega leta, tega še ni »pogruntal*.
Najnovejše vesti.
»Gliha vkup štriha!“ »HrvatskaDomovina" prav dobro osvetljuje v članku »Poslie slavlja v Ljubljani", katerega je spisal g. Stjepan Za-gorac, naše strankarske razmere v Ljubljani. Ko govori o nemško-slovenski zvezi, navaja tudi »Slovenski List". To je pa »Narod" razburilo. Pravi, da citati iz »Slovenskega Lista" niso dokazi. Napram Hrvatom se dr. Tavčar zveze sramuje in hoče utajiti to, kar je že večkrat sam v »Narodovih" člankih zagovarjal. Posebno značilno e, da »Narod" pravi, naj se »Hrvatska Domovina" nikar ne utika v slovenske razmere. To bi bilo res v smislu Tavčar-Frankovega jedin-stva. A na to pot neodvisno hrvatsko časopisje ne pojde. Seve židovskemu dr. Frankovemu »Hrvatskemu Pravu" »Narod" ni svetoval tega, ker je o vseslovenski delavski slavnosti povzel poročilo iz »Narodnega pujsa". »Gliha vkup štriha!" Dr. Frank ima svoje »Hrvatsko Pravo", dr. Tavčar pa pase »Narod"; oba lista sta si prijatelja, ker sta drug druzega vredna.
Kaj je z županom Hribarjem? Dr. Tavčar ga je milostno spustil z vrvice in kakor poroča Malovrh v »Novicah", je kriza popolnoma poravnana pod tem pogojem, da občinski svet prostitucijo drugače uredi, dotlej pa hiša odprta ostane. Načelnika preurejevalne komisije pa povemo prihodnjič.
Inženir Ign. Šega, absolvirani slušatelj dunajske tehnične visoke šole, je dovršil praktični in teoretični (drugi) državni izpit iz strojništva s prav dobrim vspehom. Čestitamo 1
Z Jesenic. V nedeljo 25. junija bo o priliki slavnosti blagoslovljenja nove zastave na Jesenicah ob 4. uri popoldne javen ljudski shod na Ferjanovem vrtu na Savi. Priredi ta shod »Katoliško politično društvo za radovljiški okraj". Govorili bodo: državna poslanca dr. Jan. Ev. Krek in Pogačnik in deželni poslanec Jan. Ažman. Želeti je obilne vdeležbe iz vse okolice.
Z Dunaja se poroča, da je število nemško-nacijonalnih odpadnikov od katoliške vere »prekoračilo število 10.000. Smeti je v Avstriji več.
Odklonjena posredovalnica. Pod tem naslovom so prinesle »Novice" članek v katerem radi odklonitve brezplačne mestne posredovalnice za delo pravijo občinskemu svetu: »V motivaciji odklonitve se je reklo, da bi taka posredovalnica veljala občino vsaj 2000 gld., tudi če bi dobila od države in od dežele podporo. Svota 2000 gld. je za ljubljansko mestno občino jako neznatna, ako se uvažuje reelno korist, katero bi imelo občinstvo od posredovalnice za
delo in službe. To je naravnost malenkostna svota in tisti sloji, katerim bi bilo pomagano s posredovalnico, so gotovo vredni, da se zanje vsaj taka bagatela žrtvuje v časih, ko ima občinski zastop za marsikako manj potrebno stvar jako radodarno roko. . . . Prav napredno mišljenje se kaže z delom na socijalnopolitičnem polju, a dokler bo občinski svet stal na filistr-skem stališču, da je tisoč gld. na leto preveč izdatka za tako važno socijalnopolitično napravo, kakor bi bila posredovalnica dela in služb, dotlej v resnici ni naprednega in modernega mišljenja."
Iz Gorice. V laških krogih se govori, da se učiteljišči v Gorici in v Kopru razdeliti, tako, da se ustanovita posebni laški in slovenski učiteljišči. — Deželnim šolskim nadzornikom je imenovan prof. N. Ravalico, zagrizen Italijan. — Dopolnilne občinske volitve bodo v Gorici dne 24., 27. in 30. t. m. Slovenci se jih ne udeleže.
Iz Belega Grada se poroča, da so Albanci z 2000 regularnih turških vojakov prekoračili srbsko mejo in napadli kmete. Vnel se je krvav boj. Napadalci so vjeli tri oddelke srbske mejne straže. Turkov in Albancev je 40 mrtvih.
Vožnji red, veljaven od junija do oktobra I. 1899, so priložile danes v »Slovenskem Listu" dobroznane domače firme v Ljubljani: Andrej R o v š e k, kiparski atelir, v Kolodvorskih ulicah, Ivan Kregar, pasarski mojster na Poljanski cesti, Fran Breskvar, knjigovezec, pred škofijo, Andrej Zalar, restavrater v »Katoliškem Domu" in J. Kastelic, krojaški mojster, na Vodnikovem trgu.
Za napredek naše trgovine.
m.
(Dalje.)
Začetkom marca je pak presenetil češki trgovski svet sklep »českoslovanske obchod-nicke besedy“. Glasnik tega društva trgovskih pomočnikov čeških je pisal ob tej priliki: »Karkoli so zgrešile dunajske vlade, dežela, občine, gremiji in društva naša, to je popravilo in popravlja trgovsko pomočništvo; po celi vrsti brezznamnih enket, kjer so se prozborile cele brošure »učenih* besed iz »poklicanih" strokovnjakov, je začela »Beseda" realizovati svoje načrte. Ne glede niti na levo niti na desno usta-novlja to leto, kar nam je že dolgo manjkalo; vzorno trgovsko šolo s celodnevnim podukom, pri kateri bo tudi večerni kurz in katera bo v kratkem času spremenjena v dvoletno šolo. Brez ptuje pomoči, samo z lastnim našim prihranje-njem uresniči se ta naš projekt. Šola naša ne bo vzgojevala niti študentov, niti uradnikov, niti jednoletnih prostovoljcev, temveč pošiljala bode v svet temeljito izobražene trgovske pomočnike, kateri bodo našli v naši šoli to, česar se v trgovini najbolj potrebuje in na kar se v podobnih učiliščih najbolj pozablja. V programu našem dajemo večjo prednost poleg knjigovodstva in korespondence v obeh jezikih raznim tarifam, colnini, zakonom, vsem dotikam z davčnimi, sodnimi, obrtnimi in bursovnimi uradi kot pa »algebri", »kemiji" in »grški zgodovini". Naša šola bo pristopna tudi najbornejšim krogom, ker šolnina bo vrlo nizka, nad polovico manjša kot je pa na sedanjih trgovinskih ustavih. Slušatelji bodo deležni tudi vseh »podnikov" katere prireja »Beseda".
Kaj ne, kako se to prijetno bere! Ah! Ko bi se vsaj v nas v Slovencih kaj takega pojavilo. Naše trgovsko pomočništvo, kje si? Dvigni se, posnemaj češke brate svoje!
Darila.
Za zastavo „Slov. krid. soo. zveze'* so naprej darovali: g. Jos. Luckmann, predsednik »Kranjske hranilnice«, 5 gld. — Preč. g. prelat Kulavic, 10 gld. — C. g. župnik Aljančič, 5 gld. — G. Brumer Lovro 1 gld. — Gdč. Ana Hlebš 1 gld. — Gdč. Franja Svetlič 50 kr. — Hvala iskrena! »Zvezi« priskoči na pomoč Se mnogo tako plemenitih domoljubov!
Družbi av. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani zbirko 952 gld. 40 kr. — G. Karol Lenasi iz Nadanjega Sela 60 kr. — Č. g, Jos. Cerjak, vikar v Mariboru, za
mutsko Solo zbirko 20 gld, katero so zložili gg.: dr. Medved 2 gld. 50 kr., J. Čede 1 gld., J Frangtž 1 gld., J. Topolnik 1 gld. 60 kr, Fr. Kocbek 1 gld. 50 kr, Neimenovanec 1 gld., P Štefan 3 gld , Fr. Krulc 1 gld., P. Zadravec 1 gld., H. Režek 1 gld., J. Fink 1 gUl, A Cestnik 1 gld, J. Pernat 1 gld., M Štrakl 1 gld. dva neimenovanca L gld J. Vreže 60 kr. in Jurij Vreže 50 kr., skupaj 20 gld. 60 kr., 5 gld. 50 kr. je pa nabral č. g. Jos. Somrek, kapelan v Marenbergu, v veseli družbi v Kemšniku, in sicer so dali gg.: P. Giegl 60 kr., J. Zmavč 1 gld, J. Smole 50 kr, Mandeliček 1 gld. Kolar 60 kr, M. Stolz 60 kr, Azler 50 kr. in slovenski kmetje na Remšniku 1 gld. — Podružnica za Velikovec 24 g'd — G. Ant. Zupan, velikošjlec na Dunaju, 14 gld. 10 kr. kot preostanek zbirke za Kunšičev spomenik. — Č g. o. Hijacint Šalamun, kapucin v sv. Križu, nabral na svatbi g. Rovana z gdč. Merkelj v Velikih Žabljah 2 gld 40 kr. — Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Ilrašovcu 88 gld.
— G. prof. dr. Pipenbachir v Novem Mestu 5 gld. — G. Ivan Vehovec v Žužemberku nabral v veseli družbi 5 gld.
— Gdč Francika Rurkeljc z Vrhovega pri Radečah 3 gld. 50 kr. — Podružnica v Ročinju po g. Ter Raholin 30 gld — Živeli vsi reševalci obmejnih Slovencev!
R 1 a g a j n i S t v o družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Slovenci!
Dne 6. julija, pred godom slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, zažigajte po slovenskih hribih kresove!
Tinktura zoper kurja očesa
= gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 26 kr
Dobiva se v	^60—1)
deželni lekarni „pri Manji Pomagaj“
M. Leustk-a v Ljubljani.
Listnica uredništva. Krščanska socijalistka: Blagovolite se oglasiti prihodnji teden mej uradnimi urami v našem uredništvu. — A. D. Prihodnjič.
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Priporoča
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lične izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, pri-klepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specialitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje ceneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno!
t
I
L. Mikusch,
tovarna dežnikor, l Ljubljana, Mestni trg 15
21 (48-51)
u (0 >0 n
o
n M
oo
ti
u
(N
.s S
QQ -J-J 'c?
I cd
S « “ S
9 M
* S
•rH
K
XKKKKKKKKliXIMKKKjl*KIXKXftKXXX*
X
X
X
Fotografija
J je nedvomno najlepša in najkratkočasnejša zabava
Fotografični aparati
x
x
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
n
X X
X in sploh vsi drugi predmeti v fotografijsko stroko spadajoči za H amaterje in za strokovnjake so vedno v naj večji zalogi na razpolago.
K	Pouk	v fotografiranja za novinca preskrbim sam brezplačno.
H	Ceniki io vedno brezplačno na razpolago
H	Dalje	priporočam svojo tovarniško zalogo
X papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin
^ in se beležim s vsem spoštovanjem	59 (3 3)
S	«Jos.	Petri6
H	Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
MUH KUHMHHKtHKMKMHMM
F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke, |
zarezne strešne opeke
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zaresno opeko.
Strešna okna iz litega železa.
SSSS8SSS
V B
Št
r n v v
(lastni Izdelek).
63 ,9)
Roman-cement, dovski Portland-cement ^
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.
Najnižje cene. ‘‘Ud	S
Pristopajte
k
„Naši straži" I 88888888
„Slovenski List1* se prodaja v Brusovi (Šte-fetovi) prodajalnici pred Škofijo. Posamezna šte vilka 7 kr.
Cerkvena mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlasti cerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in kledalnlke po
vzorcih in lastnem načriu ter se za taka dela priporočam Čast. duhovščini in cerkvenim predstojnikom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici,, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik.
Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do (J dni.
I
Josip Stupica na Viru,
pošta Domžale.
(41-11)
•ooooooooooooooooo •
o Gabr. Piccoli, §
o
0
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
9
o
o
o
o
o
o
o
lekarnar „pri angelu“, dvorni založnik
Nj. svetosti papeža Leona XIII.
v l^jttl>ljnni,
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898.
Vaše blagorodje!
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z 12terimi stekleniCicami in jeden
lonček Glicetin Crčme. S spoštovanjem
Tomaž Dobek,
Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 steklemčic izvrstne .želodčne esence", ki se rabi z najboljšim vspehom.
Jožef Černko, župnik, Vuhred. — Štajarsko.
Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem	Ivana	Vidas
pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, S. Domenica d’ Albona, Istria
0
p
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
°0
0
1
o
o
o
•ooooooooooooooooo«
lil
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
Trnkoczjja ustna voda
steklenica 50 kr.
Trnkoczjja prašek zazobe
škatljica 30 kr.
kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila
parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani	13 (12—8)
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt,
Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem.
Kar PošlUatev z obratno pošto.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzoroij gSlovenskega Lista11, Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.