Številka 38 • leto XUH • cena 10.000 áln__Celle, 21. septemùra 1009
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEliTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Ali se obeta velenjska
stanovanjska afera?
V solidarnostnem stanovanjskem skladu
se v velenjski občini mesečno zbere 3 mili-
jarde dinarjev. Vendar pa novih stanovanj
tako rekoč ni in nekateri so se pričeli spra-
ševati, kam gre ta denar. Dokazujejo, da so
se sredstva trošila nenamensko in da je
bilo marsik^ narobe tudi pri delitvi kredi-
tov iz sredstev vzajemnosti. Kako resne so
te obtožbe in kdo je v ozadju celotne zade-
ve? Več o tem na strani 8.
i^ovo štetle
za obrt ali
7a državo?
Bodo naši obrtniki podlegli izzivu samo-
stojnega podjetništva? Sodeč po tem, kar
je bilo videti in slišati na letošnjem sejmu
obrti, se zanimanje za zasebno obrt pove-
č^e, povečuje pa se tudi zanimarye za po-
djetništvo. Vendar pa naši že večkrat na
led speljani obrtniki na nove modne tren-
de, tako namreč nekateri imenujejo seda-
nje poizkuse za razmah podjetništva, še ne
prijemEgo kot muhe na lepilni trak. Vs^
tako dolgo ne, dokler ne bodo imeli v žepu
jamstva za svojo lastnino. Tega pa, dokler
velja zakon o nacionalizaciji, seveda ni.
Več o tem na strani 3.
Zastavi hišo in
postani podletniic
Banka uv^a lombardne in hipotečne kre-
dite. Stran 4.
Da so občinski partiji,
po enem redkih uspehov
v zadnjih nek^ desetlet-
jih, ko so 60 km od kako-
vostnega življenja pripra-
vili poUtično veselico: Za
evropsko kakovost življe-
nja, zelo zrasla krila, pove
dejstvo, da se že priprav-
ljajo na nov podvig. Re-
alizirati namreč hočejo
idejo, ki se je porodila
v glavah mladincev, da
naj bi na Trojanah v krat-
kem pripravili protestni
shod, ker Štajerci še ved-
no nimamo, in vprašanje,
kdaj jo bomo imeli, ceste
preko Trojan. Na očitke
mladincev, da jim krade-
jo idejo, partijci nonša-
lantno odgovarj^o, da je
ideja nekaj, realizacija pa
drugo.
Volitve se bhžajo in
bržkone zavzemanje za
cesto pomeni kar veliko
plusov pri vohlcih.
Ljudem paje vseeno ali
bodo protestni shod orga- *
nizirali ZK-ajevci ah |
ZSMS-jevci. Oni bi le radi \
cesto. Čudi jih vendarle, ;
kaj bi na hribu počeh na- \
slonjačev vajeni »avand- ;
gar dei*.	VZ J
Ëlahtnina
s kozjanskih
bregov
■	v Sloveniji so se površine z vinogradi
v zadnjih štiridesetih letih prepolovile. Na
Šmarskem in po kozjanskih bregovih je
slika drugačna; 140 hektarov vinogradov
.	so obnovili v zadnjih treh letih in po kata-
I	stru sodeč imajo tamkaj še za okrog 400
hektarov rezerve. A vinogradništvo se bo
'	razmahnilo, če bodo ljudje v tej dejavnosti
videli svoj ekonomski interes. Stran 6.
Priznanje ob jubileju
Ob 35-letnici Radia Celje sta v torek celjska občinska skupščina in OK SZDL pripravila sprejem za
sedanje in nekdanje novince ter sodelavce te radijske postile. Na krajši slovesnosti je podpredsed-
nik izvršnega sveta SO Celje Vlado Kuštrin Radiu Celje izročil priznanje občine Celje. Sprejel ga je
odgovorni urednik radia Mitja Umnik.	Foto- Edi Masnec
2. STRAN - NOVI TEDNIK
21. SEPTEMBER 1q.J
Celiskemu oddelku VEKŠ-a grozi ukinitev
Kriwe bodo občine, ki ne poravnalo svoßlb obveznosti
Oktobra se tudi na visokih šolah
pričenja novo šolsko leto, v tem času
še vedno ni jasno, kako bo z delova-
njem rednega oddelka mariborske
Visoke ekonomsko-komercialne šole
v Celju, ki se po novem imenuje Eko-
nomsko-poslovna fakulteta. Celjski
izvršni svet je o tej problematiki
v preteklih dneh ponovno razprav-
ljal, vendar ni prišel do bistveno dru-
gačnih ugotovitev kot na avgustov-
ski seji.
Ko je izvršni svet avgusta govoril
o usodi celjskega rednega oddelka, ki
ga namerava vodstvo šole v Mariboru
ukiniti, se je zavzel predvsem za po-
ravnavo starih finančnih obveznosti
posameznih občin, ki so podpisnice
pogodbe o sofinanciranju. Občine v re-
giji naj bi tudi podpisale pogodbo za
novo šolsko leto, čeprav se vodstvo
VEKŠ zavzema, da bi bila podpisnik
samo celjska občina. Ta se s tem ne
strinja in tudi ni pripravljena v celoti
prevzeti finančnega bremena, ki znaša
po predračunu za novo šolsko leto več
kot 600 milijonov. Pristaja pa na polo-
vični delež, čeprav je ta večji kot pa bi
ji pripadal glede na število študentov
v oddelku. Tudi na zadnji seji je izvrš-
ni svet ugotovil, da nekatere občine še
vedno niso poravnale svojih finančnih
obveznosti, čeprav je VEKŠ postavil
zadnji rok 15. september. Med tistimi,
ki dolgujejo sredstva v višini nekaj več
kot 140 milijonov dinarjev, so občine
Laško, Šentjur, Žalec in Velenje. V Ce-
lju menijo, da je takšen odnos nespre-
jemljiv, še zlasti, ker so predstavniki
vseh občin v regiji zatrjevali, da mora
oddelek v Celju ostati. Očitno pa se
zatakne, ko gre za plačilo računov za
stroške, kijih ima šola s prevozi preda-
vateljev v Celje, z najemnino prosto-
rov in podobnim, kar jim v okviru re-
publiškega financiranja ne priznavajo.
Na seji je bilo tudi slišati mnenje, da je
treba oddelek pač ukiniti, če zanj ni
zanimanja in če nekateri mislijo, da ga
ne potrebujejo. Z ustreznim nagraje-
vanjem lahko celjsko gospodarstvo
pridobi tudi kader iz mariborskih in
ljubljanskih visokih šol.
Izvršni svet je nazadnje sklenil, da
bo o problematiki obvestil skupščino,
štiri občine, ki ne poravnavajo obvez-
nosti, pa bodo odgovorne, če bodo od-
delke v Celju ukinili.
TC
Nesklepčnost povzroča začaran krog
Celjski mladinci še vedno brez predsednika
Volilno-programska konferenca
celjske mladinske organizacije je
znova padla v vodo. Konferenca, po-
dobno kot tiste spomladi, ni bila
sklepčna in zato tudi niso mogli izvo-
liti novega predsednika.
Tu se začenja začaran krog. Sedanji
volilni sistem očitno ni ustrezen, da pa
bi ta sistem lahko spremenili, se mora
konference občinske mladinske orga-
nizacije udeležiti najmanj 76 izmed 149
delegatov. Na zadnji konferenci se je
zbralo le 57 mladincev in mladink, kar
predstavlja 38 odstotkov volilnih upra-
vičencev. Če pa celjski mladinci hoče-
jo spremeniti pravila igre, potrebujejo
sklepčnost, ki jo že nekajkrat zapored
niso uspeli zagotoviti.
Razlogi za takšno stanje so povsem
na dlani. Nemogoča pravila, ki norma-
tivno silijo v politično igro ljudi, ki jih
politika, še več, vse kar je povezano
z mladinsko organizacijo, sploh ne za-
nima. Željko Čigler, po njegovih bese-
dah edini brez vložka med nogami, je
dejal, da se mladinska organizacija naj
raje posveča pomembnim nalogam
v naslednjih mesecih, ne pa da se obre-
menjuje, zakaj volilno-programska
konferenca ni sklepčna. Mladinci nje-
govega »pridiganja« niso bili nič vese-
li, ker se pač ve, kot so nekateri dejali,
od kje prihaja.
Na konferenci sta пекгц besed znova
spregovorila tudi bodoča kandidata za
predsednika OK ZSMS Celje Robert
Polner in Marko Poljanec, ker si jih je
prejšnji teden, ko sta predstavila pro-
grama, prišlo ogledat le 13 ljudi.
Po konferenci je bilo slišati, da bo
kopico težav, s katerimi se ubadajo
mladinci, in ne samo oni, mogoče pre-
magati le s spremembo volilnega siste-
ma po pošti ali pa bo potrebno z »de-
lovno akcijo« pripeljati vse delegate
v konferenčno dvorano.
Vse skupaj je še toliko bolj nerodno,
ker bo čez poldrugi mesec zelo po-
memben republiški mladinski kon-
gres v Portorožu in vprašanje je, kako
se bodo lahko Celjani nanj pripravili.
VOJKO ZUPANC
Iz Vrhovega še
dolgo ne bo
elektrike
Problemi, ki so povezani
z gradnjo hidroelektrarne
Vrhovo, se vse bolj zao-
strujejo. Zaradi pomanj-
kanja denarja in nekate-
rih drugih nejasnosti
v zvezi z investitorji, je po-
polnoma ustavljena grad-
nja hidroelektrarne. Či-
stilne naprave komunal-
nih voda, s katerimi naj bi
izboljšali kakovost Save,
pa sploh še niso začeli gra-
diti.
DO Savske elektrarne, ki
gradi HE Vrhovo, je v tež-
kem likvidnostnem stanju
in zato so se odločili prelo-
žiti nadaljna dela. Prav ta-
ko je ustavljeno izdelova-
nje turbin in ostale opreme
v ljubljanskem Litostroju.
Težave so keypada tudi
pri financiranju čistilnih
naprav, brez katerih bi, ob
morebitnem zagonu hidro-
elektrarne, lahko v Rade-
čah prišlo do ekološke ka-
tastrofe. Laška komunala
in krajevna skupnost Rade-
če, ki sta investitorja čistil-
nih naprav za komunalne
odpadke, nimata dovolj de-
narja, z republiškega vod-
nega gospodarstva pa tudi
ne prihaja 60 odstotkov in-
vesticijske vrednosti čistil-
nih naprav, kol je bilo do-
govorjeno.
V skrbno zapleteni, ne-
ugodni in težko rešljivi si-
tuaciji, je laški izvršni svet
sprejel nekaj sklepov. Med
ostalim so zapisali, da bo
republika morala zagotovi-
ti 60 odstotkov investicij-
ske vrednosti čistilnih na-
prav in da hidroelektrarna
kljub težavam ne bo začela
delovati, dokler ne bodo iz-
polnjeni vsi ekološki pogo-
ji. Prav tako so ponovno
opozorili na predlog laške
pivovarne, da se del denar-
ja iz davkov za pivo preu-
smeri v nakup čistilnih na-
prav ter da se poskuša iztr-
žiti nekaj nujnega denarja
iz sredstev ekološkega di-
narja. VOJKO ZUPANC
Nova pridobitev
kozjanske Metke
z izgradnjo stavbe, v ka-
teri so prostori za skladišče-
nje, se za Konfekcijo po-
steljnega perila iz Kozjega
celjske Metke bistveno iz-
boljšujejo delovni pogoji.
Otvoritev te naložbe je bila
v soboto.
Njena vrednost znaša oko-
li 445 tisoč zahodnonemških
mark, to vsoto pa so zagoto-
vili z lastnimi sredstvi tozda
v Kozjem in sredstvi FMP za
manj razvita slovenska ob-
močja. Poleg izgradnje skla-
dišča je v tej vsoti z^et tudi
nakup sodobnih strojev, s či-
mer bodo tehnološko izbolj-
šali delovni proces.
Na otvoritvi je Jože Pla-
nine, direktor temeljne orga-
nizacije, orisal razvojno pot
tega kozjanskega kolektiva,
v sedanjem razvojnem pro-
gramu, ki ga bo treba dopol-
niti, pa izpostavil inovativno
dejavnost, informacijski si-
stem in zaposlovanje stro-
kovnjakov. Navzoče je tudi
seznanil z odločitvijo delav-
cev Metke v Kozjem da se
osamosvojijo in se organizi-
ггуо kot družbeno podjetje.
To bo velika možnost za za-
poslovanje mladih strokov-
njakov iz tega dela občine
Šmaije pri Jelšah.
M.AGREŽ
jubilej šmarske
organizacije
obrtnikov
Obrtno združenje Šmarje
pri Jelšah je minulo soboto
obeležilo jubilejno, deseto
leto delovanja. Na slovesno-
sti v Šmarju so podelili
priznanja šmarskega zdru-
ženja obrtnikov in Zveze
obrtnih združenj Slovenije.
Poudarili so pomembno
vlogo obrti, ki jo ima ta de-
mvnost pri razvoju občine
Šmarje pri Jelšah in pomen
organizacije obrtnikov, ki
združuje več kot štiri sto čla-
nov. Obrtno združenje Šmar-
je pri Jelšah je na slovesnosti
podelilo priznanja tistim čla-
nom, ki delajo v obrti več kot
dvajset let. Plaketo šmarske-
ga združenja sta prejela Mar-
ta Vahčič, predsednica ko-
miteja za družbeno planira-
nje in gospodarstvo pri
Skupščini občine Šmaije pri
Jelšah in Franc Renier, dol-
goletni podpredsednik
šmarske organizacije obrtni-
kov in pobudnik za njeno
ustanovitev.
Zveza obrtnih združenj
Slovenije pa je podelila pla-
keto Antonu Kamenšku za
delo v organih Zveze ter
Obrtnemu združenju Šmar-
je pri Jelšah ob letošnjem
jubileju.
M. A.
Listina z novo težo
v zadnjem tednu so opre-
delitve Temeljne listine
Slovenije 1989 dobile nov,
še večji pomen, saj se priti-
ski ob spreminjanju sloven-
ske ustave osredotočajo
prav na opredeljevanje bo-
dočnosti, ki je deklarirana
v Temeljni listini.
Zato bo teden od današ-
njega dne naprej po vsej Slo-
veniji ponovno posvečen
zbiranju dodatnih podpisov,
ki jih je dosedaj okoli 200 ti-
soč. Aktivisti socialistične
zveze so akcijo že sprožili po
večini krajevnih skupnosti
v naši regiji. Osnovna opre-
delitev ob njihovem delu pa
je, da nikogar k podpisova-
nju ne bodo kakorkoli šilih,
da ne bodo zbirali podpisov
v škodo M^jniške deklaraci-
je in da k podpisu ni več tre-
ba pridati tudi osebnih po-
datkov. Zbiranje podpisov
k Temeljni listini Slovenije
verjetno ne bi smelo motiti
tudi kup upravičenih očit-
kov, da so z republike podpi-
sovanje sicer ponudili ob ne
n^bolj primernem času (ju-
nija letos) in da v začetku ni
bilo niti propagandnih le-
pakov.
BP
Najnižje stanarine
v šentjurski občini nameravajo, v skladu z republi-
ško usmeritvijo, letos doseči 60 odstotkov ekonom-
ske stanarine.
Bolj bodo sledili inflacijskim gibanjem in tako se
bodo šentjurske stanarine podražile s 1. oktobrom za
135,5 odstotka. V zadnjih treh mesecih v šentjurski
občini niso sledili inflacijskim gibanjem in so po
podatkih republiške Zveze stanovanjskih skupnosti
v Šentjurju najnižje stanarine v Sloveniji. Za kvadratni
meter stanovanja je treba v povprečju odšteti 8020 din
n^emnine, ponekod v Sloveniji, kjer bolj spremljajo
inflacijo, pa tudi po dvakrat več.
BJ
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovìc
Nova stran v odnosih z Italijo..,
Jugoslavija in Italija sta odprli novo stran v medse-
bojnih odnosih. Enodnevni obisk italijanskega premi-
era Giulia Andreottija v Umagu, Bujah in Piranu je
s konkretnimi dogovori in pobudami povsem potrdil
novo usmeritev v odnosih, ki sta jo začrtala že lansko
srečanje in memorandum med Mikuličem in Gorio,
pred nedavnim pa še šrečanje predsednikov Cossige in
Janeza Drnovška. Na pogled bi sicer težko pričakovali
kaj več od nekajurnih pogovorov med predsednikom
ZIS Antejem Markovičem in Andreottijem ter zuna-
lyima ministroma Budimirjem Lončarjem in Gianni-
jem De Michelisom. Toda sprejeta skupna izjava, ime-
novana Jadranska pobuda, kot tudi pogovori zunaj
njenega okvirja presegajo zgolj običajno raven »prisrč-
nih sosedskih pogovorov v prijateljskem vzdušju«.
Tokrat, bi lahko dejali, gre za zasuk daljnosežnejše,
strateške narave. Najkrajše rečeno, Jugoslavija je
jasno izrazila interes, da se tako pri začrtani usmeritvi
v Evropo kot glede pomoči pri domačih reformnih
procesih močneje poveže prav s sosedo Italijo. Italija
pa je prav tako jasno dala vedeti, da je pripravljena
podpreti jugoslovanske reforme in nastopiti kot nekak
»varuh« jugoslovanskih interesov v stikih z Evropsko
skupnostjo. Najbrž nam tu ni treba podrobneje doka-
zovati, da'je Italija zainteresirana za uspeh reform
v Jugoslaviji, seveda pa tudi za perspektive, ki jih
ponuja poglobljeno sodelovanje.
Jadranska pobuda začrtuje le del tega sodelovanja,
vendar v širokem in dinamičnem okvirju, na različnih
področjih, od ekologije do prometa, turizma, infra-
strukture idr. in to ne le v priobalnem pasu, temveč
tudi v celinskem delu obeh držav. Sodelovanje pa je
odprto tudi za druge države. Konkretneje naj bi
v okviru Jadranske pobude obe državi med drugim
izdelali načrt ekološke zaščite Jadrana, med priorite-
tami sodelovanja bo tudi gradnja cest (zlasti jadranske
avtoceste ter tako imenovanih osimskih cest, izboljša-
nje železniškega omrežja in celotne infrastrukture.
Pobuda predvideva, naj bi čimprej spravili v tek šte-
vilne inštrumente tega sodelovanja, kot zakonskih
ukrepov, ustanavljanje skupnih komisij, konzorcija za
Jadran itn.
Pomemben poudarek je dan tudi v povezavi teh
pobud z Evropo, kar je pravzaprav, če lahko tako
rečemo, tudi »globlji smisel« Jadranske pobude. Za
Jugoslavijo je pri tem dovolj pomembno to, da bo
Italija v naslednjem letu prvzela položaj predsedujo-
čega v Evropski skupnosti, sicer paje Italija na lestvici
industrijskih držav kar na petem mestu v svetu.
Neuradno se je po umaških pogovorih izvedelo, daje
italijanska stran pozitivno odvrnila na zahtevo po,
finančni pomoči. Ante Markovič je dejal, da Jugosla-
vija za uspeh v sedanji fazi reform nujno potrebuje
milijardo dolarjev posojil. Kot je bilo slišati, bo 300
milijonov dolarjev Jugoslaviji namenil Mednarodni
denarni sklad, italijanski zunanji minister Gianni De
Michelis pa seje obvezal, da bo Italija iz različnih virov
priskrbela ostalo.
Omenimo nßj še, da sta se obe delegaciji ob obisku
udeležili tudi proslave 25. obletnice ustanovitve Itali-
janske unije za Istro in Reko, kar je bil prvi obisk
kakega italijanskega premiera pri tej organizaciji.
V Piranu paje bila ob navzočnosti obeh predsednikov
vlad podpisana pogodba o ustanovitvi mešanega
podjetja BIC Koper Capodistria.
Dan po Andreottijevem obiskuje bilo zanimivo pre-
brati odmeve v italijanskem tisku. Časniki so po vrsti
pisali, da je pomoč Markovičevi vladi v dolgoročnem
interesu Rima in so o obisku in pogovorih nasploh zelo
naklonjeno pisali. Skozi komentarje se kot rdeče nit
vleče ugotovitev, da je pomoč Markovičevi vladi pod-
pora »reformnim silam« v Jugoslaviji, ki se v tem
trenutku ostro bojujejo z »dogmatičnimi«.
Če ob tem potegnemo vzporednice z dogajanji na
Poljskem in Madžarskem ter odzivi v Evropi, potem
- ob vseh razlikah, seveda - bi lahko dejali, da med
Jugoslavijo in Italijo zd^j nastra podoben odnos kot
med Poljsko in ZRN ali Avstrijo in Madžarsko.
----In Z EFTA?
Kot nalašč seje prav v času Andreottijevega obiska
v Jugoslaviji mudil tudi prvi mož Evropskega združe-
nja za prosto trgovino (EFTA) Georg Reisch. Znano je,
daje v zadnjem času prav EFTA tista strateška opcija,
o kateri se največ govori v zvezi z vključitvijo Jugosla-
vije v evropske integracijske procese. Za tako mož-
nost, seveda za zdaj še bolj dolgoročne narave, je že
bilo slišati namige tudi s strani EFTA. Zato ni dvoma,
da je bila to tudi ena osrednjih tem pogovorov Georga
Reischa v Beogradu, kjer seje med drugim sešel tudi
s predsednikom predsedstva Janezom Drnovškom.
Generalni sekretar EFTA je nato obiskal tudi Ljub-
ljano in ob tem novinarjem izjavil naslednje: »Najpo-
membnejše je, da lahko v sedanjem procesu prestruk-
turiranja s svojimi izkušnjami pomagamo Jugoslaviji
in ji omogočimo seznanjanje s pogoji, da bo lahko
v prihodnje naredila ta korak (namreč vstopila
v EFTA, op. p.). Toda ta trenutek razprava o vključitvi
ni možna. Jugoslavija bo naprej morala sama sprejeti
kar nekaj ukrepov, preden se bo evropsko gospodar-
stvo pripravljeno pogovarjati o takem koraku.«
In prav v tej trditvi je ključ za vse naše lepe želje in
namene v zvezi z Evropo. Največja ovira smo si pred-
vsem mi sami in samo spoznanje o tem je lahko izho-
dišče za vse ostalo.
^l. SEPTEMBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 3
MOVO Štetje za obrt ali za državo?
Vsakoletni obrtni sejem, predvsem pa
njegove spremljajoče prireditve so, iz-
wiiilnje namreč tako kažejo, nekakšen
Ijgrometer stanja v drobnem gospodar-
evu. će odmislimo samo vlogo in po-
lten sejma, ki ga lahko najbolje ocenijo
listi, ki na njem sodelujejo, se drobno
gospodarstvo v tem času nahaja pred
\о\'\т štetjem.
Takšne so namreč ocene vladnih funk-
cionarjev ter vseh najvišjih predstavni-
jjov asociacij drobnega gospodarstva
(ministrstvo, obe zvezi obrtnih združenj
¡Л tudi splošno združenje drobnega go-
jpodarstva). Obrtniki in potencialni po-
djetniki, katerih interese prej navedeni
jjcer zastop^o, so previdnejši. Preveč-
jyat so namreč že šli na led.
In kaj je tisto, kar nekatere navdaja
5 takšnim optimizmom, da so pripravlje-
,11 z novim tisočletjem pričeti kar deset
[et prezgod^. Predvsem so to po njiho-
vem letošnje številke o novih podjetjih
v Sloveniji. Samo v prvem polletju jih je
namreč nastalo 322 (282 zasebnih), letos
pa bo v naši republiki odprto tudi 3000
novih zasebnih obratovalnic. To je vseka-
kor posledica liberalizacije in nekaterih
rešitev glede podjetništva in zunanjetr-
govinskega poslovanja, ki pa so obstoje-
čim obrtnikom prinesle bolj malo. Obrt
se namreč še vedno duši pod težo nenor-
malno visokih prispevkov, nerealnega
vrednotenja osnovnih sredstev, neustrez-
nega sistema izobraževarya itn..
Na bolj trdna tla nas postavi tudi dej-
stvo, da je pretežni del novoustanovlje-
nih podjetij svetovalnega značka (veliko
znanja - manj kapitala) pretežni del obra-
tovalnic pa so trgovine in manjši gostin-
ski obrati, ni pa proizvodnih dejavnosti,
tistih, ki bi odpirale nova delovna mesta
in zaposlovala viške v družbenih po-
djetjih.
Aktivnost ministrstva za obrt trenutno
poteka v treh n^pomembnejših smereh.
Dograjevai\ju zakonod^e v smislu izena-
čevanja pogojev gospodaijenja, iskanju
kapitala in uv^anju izobraževanja za
obrtnë poklice, kar smo pred desetimi
leti odpravili z enim zamahom.
Pri zakonod^i seveda še ni vse tako
jasno, kot bi moralo biti, ker je sistem
izenačevanja gospodarskih subjektov
postavljen na nivo pravne osebe. Tu naj-
veijetneje za celotno obrt ne bo mogoče
n^ti п£цustreznejših rešitev, medtem ko
se podjetništvu obetajo boljši časi. A tudi
na tem področju še ni vse tako čisto, da
bi lahko računali na kakšen izrazit raz-
cvet že pred pomladjo, posebej, ker je
razlika med kapitalom in delom še pre-
več nedefinirana in ker bo treba misliti
na socialne vidike. Pa tudi tujci so še
precej nezaupljivi do živega dela. Ne
upoštev^oč vsa trenutna nesoglasja
okrog nove zbornične organiziranosti,
o čemer bo še prelito пекдј tiskarske bar-
ve, pa je verjetno n^večja ovira poleg
kapitala, taje skupno z vsemi propadlimi
občinskimi skladi za pospeševanje obrti
tudi poglavje zase, predvsem dejstvo, da
pri nas še vedno velja zakon o nacionali-
zaciji. Dokler ta ne bo zradiran, razmaha
podjetništva ni pričakovati. Će se bo kdo
šel novo štetje, potem je to zaenkrat drža-
va, ki lahko sešteva, koliko jih je tokrat
speljala na led.	R. PANTELIĆ
prva aicontacija
solidarnostnih
sredstev
prizadetim v neuiju v šent-
jurski občini so v preteklih
dneh razdeljevali solidar-
nostna sredstva iz nakazane
prve akontacije po sloven-
skem družbenem dogovoru
za odpravljanje posledic na-
ravnih nesreč. Prva akonta-
cija je znašala 2 milijardi din,
po sklepu pa bodo prizadeti
šentjurski občini, ko bo de-
nar, pomagali še z milijardo
in pol dinarjev. Šentjurski iz-
vršni svet, ki je pooblaščen
za delitev sredstev, je dal
prednost trem gospodinj-
stvom, kjer so občani ostali
brez primernih domov in še
šestim drugim, kjer so pred
zimo potrebna večja popra-
vila. Po odprtih stanovanj-
skih vprašanjih neybolj pri-
zadetih občanov so postavili
na drugo mesto kmetijstvo,
za prizadete na drugih po-
dročjih pa so iz prve akonta-
cije ostala le simbolična
sredstva.	BJ
Težje do službe
Med 2630 iskalci zaposlitve
na področju območne stro-
kovne službe občinskih
skupnosti za zaposlovanje,
brez občin Moziije in Titovo
Velenje, je polovica delavcev
brez izobrazbe, druga polovi-
ca pa je »strokovni kader«.
V	-Celju je prijavljenih 943
iskalcev zaposlitve, v La-
škem 247, v Šentjurju 319,
v Konjicah 299, v Šmarju 512
in v Žalcu 310 iskalcev.
V	tem času je sicer značilen
trend naraščanja, ki potem
v decembru stagnira, vendar
je v letošnjem prvem pollet-
ju bilo skupno za petino več
iskalcev.	BJ
Srečanje ljudske
fronte na Mrzlici
Nekaj odmevnih govorov
Minulo nedeljo se je na
Mrzlici, hribom med Zasav-
jem in Savinjsko dolino, iz-
teklo že osmo srečanje ljud-
ske fronte. Občinska konfe-
renca SZDL iz Žalca, ki je
bita organizator srečanja, je
letos v goste povabila orga-
nizacije, društva in zveze,
ki delujejo v njenem okviru
ali pa nastopajo samostojno
z lastnim programom.
Najbolj sta bili opazni de-
javnosti jamarskega kluba
Črni galeb iz Prebolda, ki le-
tos praznuje 20-letnico delo-
vanja in OK ZSMS iz Žalca,
ki je predstavila svoj ekolo-
ški program. Slavnostni go-
vornik, dr. Matjaž Kmecl, je
v govoru osvetlil vprašanja
mednacionalnih sporov in
zdrah, pritiskov na sloven-
sko politično vodstvo in bla-
tenje slovenskega naroda.
Ustavil seje tudi pri dopolni-
lih k slovenski ustavi, kjer je
poudaril, da z amandmani
slovenski narod zahteva sa-
mo svoje pravice, ki jih nih-
če ne sme in ne bo okrnil.
»Ne menimo se za zdrahe,
porabinio čas svojega življe-
nja in svoje moči za svojo
prihodnost. Mogoče se nam
res ne obetajo lepi časi, toda
preživeli smo že mnogo hu-
dih dni, pa bomo tudi to пго-
novejšo ,bratsko' pomoč,« je
povedal v zaključku govora
dr. Matjaž Kmecl. Odmeven
je bil tudi govor predsednika
OK ZSMS iz Žalca, Vojka
Zupanca, ki je rekel, da mla-
di ne razmišljajo več, kako
priti iz krize socializma, tem-
več kako priti iz socializma.
Zatem je povabil vse, ki se
strinjajo s programom
ZSMS, naj glasujejo zanj na
majskih volitvah.
B. LOBNIKAR
Boški partizani so
zborovali v Rogatcu
Desetič zapored, tokrat
pa prvič v Rogatcu, so se
minulo soboto zbrali na sre-
čai^u boški partizani in ak-
tivisti. Kako je potekal boj
z okupatorjem in o življenju
partizanov na območju od
Boča, Plešivca pa tja do Ha-
loz, je napisal Franc But-
Branko iz Kostrivnice
v knjižici Zapisi o osvobo-
dilnem gibanju pod Bočem.
V Rogatcu je bil zbor bo-
ških partizanov letos prvi-
krat morda zato, ker je tudi
med vojno aktivistično delo
Osvobodilne fronte prodrlo
v sam Rogatec najpozneje,
šele v drugi polovici leta
1944. Na območju tedanjega
okraja Rogatec je delovalo
40 do 50 partizanov, ki so
tvorili okrajni odbor z opera-
tivnimi komisijami in kurir-
ji-. Slednji so bili razdeljeni
na vojaške kurirje in kurirje
civilne partizanske oblasti.
Sobotnega srečanja bo-
ških partizanov seje udeleži-
lo okoli šestdeset ljudi. Velj-
ko Kolar, predsednik
Skupščine občine Šmarje
pri Jelšah je ob tej priložno-
sti orisal stanje na gospodar-
skem in družbenopolitičnem
področju v občini, Vlado Mi-
klavc iz Mozirja pa je govoril
o prizadevanjih partizanov
za boljše življenje, žal pa je
takšnega to območje n^-
manj deležno. Kulturni pro-
gram srečanja so pripravili
šolarji iz Rogatca.
L M.
Gastroskop, darilo delavcev
zdravilišča
Zdravstveni center in Zdravilišče Rogaška Slatina
sta v torek v hotelu Sava v Rogaški Slatini podpisala
Samoupravni sporazum, po katerem naj bi ti dve insti-
tuciji v bodoče še tesneje sodelovali. Ob podpisu tega
dokumenta je zdravilišče poklonilo celjski bolnišnici
gastroskop, vreden 23 tisoč zahodnonemških mark in
kupljen s prispevki delavcev Zdravilišča Rogaška Sla-
tina.
Sporazum določa medsebojne obveznosti na stro-
kovno-tehničnem področju v smislu racionalizacije in
boljše kakovosti zdravstvenih storitev, ter sodelovanje
pri prenosu znanja. Preprosto povedano to pomeni, da
bodo zdraviliški gostje, zlasti tuji, v bolnišnici v Celju
deležni ustreznih postopkov oziroma specialističnih
storitev, za katere v Rogaški Slatini niso enakovredno
usposobljeni, zdravilišče pa bo vršilo specialistične
preglede in fizioterapevtske postopke za tiste bolniš-
nične paciente, ki jim je Rogaška Slatina bližja ozi-
roma dostopnejša. Bolnišnica Celje bo omogočala
tekoče specialistično usposabljanje delavcev zdravi-
lišča, ti pa bodo s Celjem sodelovali na področju razi-
skav na gastroenterološkem področju oziroma dog-
nanj v Zdravilišču v Rogaški Slatini. V torek podpisani
Samoupravni sporazum je pravzaprav nadaljevanje
sodelovanja, vsekakor pa začetek tesnejših stikov in
boljših odnosov v prid bolnika in stroškov zdravljenja.
A.AGREŽ
Uspešen skupni val
Radio Celje že nekaj let v času sejma pripravlja posebne
sejemske oddaje. Letos so svoje moči in glasove združih
s kolegi Radia Maribor. Vsak dan se je na skupnem valu
zavrtela Sejemska ruleta, zabavno-kontaktna oddaja, ki so
jo pripravih v Studiu Trg pod idejnim vodstvom Jožeta
Cerovška.
Sicer paje bil radijski studio na Golovcu v pogonu takore-
koč od jutra do večera, saj so v njem nastajale oddaje tudi za
nekatere druge radijske postaje: med njimi za Radio Köln,
za MM 2 in za Studio ob 17-ih prvega ljubljanskega pro-
grama.	NK
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piáe: VLADO ŠLAMBERGER
Slovenci kremeniti, ne
odstopimo niti za korak
Odnosi med Slovenijo in Srbijo so se spet zaostrili, sgj
prav iz te republike in Beograda kot federalnega in politič-
nega središča prihaj^o očitki, češ da Slovenci »razbijao
Jugoslavijo«, češ da so se že odločili, da »se odcepijo od
Jugoslavije«, češ da hočejo skup^ s Hrvaško spet oživiti
»prastare zamisli o podonavski monarhiji« in še bi lahko
naštevali izmišljotine. Po pravilu, da devetkrat povedana
laž desetič postane resnica, se v Srbiji ustvarja občutek, da
so ti grdi Slovenci spet пекад zagrešili. Resnici na ljubo je
treba reči, da je olje na ogenj prililo tudi predsedstvo
SFRJ, ki je v odsotnosti dr. Janeza Drnovška (imel je
neodložljive protokolarne obveznosti in visok obisk iz
tujine) ugotovilo, daje šest dopolnil k ustavi SR Slovenije
»protiustavnih«, takšnim obtožbam pa so se pridružile
tudi strokovne službe CK ZKJ.
Po mnenju predlagateljev dopolnil - in tudi slovenskega
političnega vodstva - ta niso v nasprotju z ustavo SFRJ,
nasprotno, ker zagotavlj^o Sloveniji suverenost in njeno
prostovoljno vključevanje v Jugoslavijo, samo še krepijo
trdnost države.
In kaj je trn v peti nasprotnikov slovenskih ustavnih
dopolnil? Prvič, pravica slovenskega naroda do samood-
ločbe, ki seveda vk^učuje obe možnosti: združitev in
цјепо nasprotje - odcepitev. Drugič, pravica do ekonom-
ske suverenosti republike, ki zagotavlja, da ljudje v Slove-
nyi svobodno odločeno o svojem delu in rezultatih dela.
Tretjič, enakopravnost jezikov narodov in narodnosti, kar
тогдјо upoštevati tudi zvezni organi na ozem^u Slovenije.
Četrtič, pravica republiške skupščine, da zagotovi varova-
rije z ustavo določenega položena in pravic Slovenije, če bi
federacija kršila njene pravice. Petič, pravica slovenske
skupščine, da brez njenega soglasja v Sloveniji ah v delu
Slovenije ni mogoče razglasiti izrednih razmer ali upora-
biti oborožene sile (to dopolnilo gre očitno najbolj na živce
predsedstvu SFRJ, ki je tako svojo pravico uveljavilo na
Kosovu, in JLA, ki meni, da se s tem zmanjša njena vloga).
In šestič, »sporno« dopolnilo govori o tem, da Slovenija
izpolnjuje svoje obveznosti do federacije v skladu z gmot-
nimi možnostmi republike (in ne prek lastnih možnosti ali
na škodo lastnega razvoja).
Do 27. septembra, ko пад bi se o ustavnih dopolnilih,
nespornih in »spornih«, odločali delegati skupščine SR
Slovenije, bo okrog tega prelitega še veliko črnila. In če bo
šlo tako naprej, bo Slovenija še velikokrat očrnjena. Sicer
pa smo tega že vć^jeni. Celo od rojakov, ki žive na jugu
Srbije; te je sram, ker so Slovenci, pa ne zato, ker to so,
ampak »zaradi slovenskega vodstva«. Zgodovina se
nenehno ponavlja, tudi očitki iz Srbije o dobrem narodu in
njegovem slabem vodstvu spominjajo že na pokvarjeno
gramofonsko ploščo, ki se vrti, vrti, hrešči pa zmer^
enako.
Udari po človeku v stiski
Sicer pa tarča napadov niso več samo Slovenci, so tudi
Hrvati. Če pa ni drugega, pride prav tudi kakšen Bosanec.
Porotniki okrožnega sodišča v ameriški Philadelphii so
oprostili Bahrudina Bijediča, generalnega konzula SFRJ
v Chicagu, in Vinka Тга, direktorja Ljubljanske banke
v New Yorku, obtožbe, da sta sodelovala pri tako imenova-
nem pranju umazanega denarja. Takoj ko je bil 48-letni
Bahrudin Bijedič prijet - prizor so tudi na televiziji kazali
kot pravo kriminalko - je večina jugoslovanskih časnikov
poročala o aretaciji, izražala paje tudi dvome o tem, ali je
Bahrudin Bijedič res vpleten v denarno afero. Nekateri
časniki, med ryimi Politika, so pryetje takoj izkoristili za
to, da so ga opisali kot policaja, kije mimogrede zašel med
diplomate in da je že v Sar^evu imel (kot pomočnik
republiškega sekretarja za notranje zadeve) »nćglepši
delovni kabinet, opremljen z luksuznim usnjenim pohi-
štvom«. Časniku so se v hć^jki proti Bijediču pridružile
Večernje novosti, ki so »odkrile«, da je Bijedič »užival
sladko življenje, da se je ukvarjal s tihotapljenjem in da je
bil proti enotnosti v Jugoslaviji«, kot so »pripovedovali«
tamošryi jugoslovanski izseljenci. Potem so šle Večernje
novosti še naprej in objavile prispevek Branka Boguno-
viča, ki je napisal, da »kot bivši jugoslovanski dopisnik iz
ZDA, z desetletnimi izkušrvjami, da roko v ogenj, da si
ameriški organi niti v sanjah ne bi dovolili, da bi naredili
napako«. To je pomenilo, daje Bijedič kriv, čeravno sploh
še ni bil pred sodiščem. Bahrudin Bijedič je zdaj oproščen,
Branko Bogunovič ima še zmergj dve roki, čeravno bi
moral biti v bolnišnici, kjer bi ga morali zdraviti zaradi
hudih opeklin. Je pač tako, da za nekatere resnica ni
pomembna, niti ne prizni^o tega, da je človek nedolžen,
dokler mu ni dokazano, daje kriv in obsojen. Glavno je, da
se da na ljudeh, ki so v stiski, izživljati. Žćil je tudi to za
nekatere razumevanje »samoupravnega novinarstva«.
iVIetanje iz službe po srbsko
o tem, kako se da izživljati nad ljudmi, najbolje priča
naslednja žalostna zgodba:
Podružnica SZDL v vasi Kormirijane v kosovski občini
Kosovska Kamenica Eahteva, da Naserja Vllasija vržejo iz
službe. In кад je zagrešil delavec niškega Niteksa, ki ima
tozd v Kosovski Kamenici? Nič drugega kot to, da je
nečak Azema Vllasija! Že samo s tem »razburja« pripad-
nike srbskega naroda v tovamici; ti so celo pripravljeni
stavkati, če ne bi Vllasija takoj vrgli iz službe.
In druga »greha« Naserja Vllasya? Bil je na dopustu
- oziroma ga ni bilo na delovnem mestu - med novembr-
skimi in februarskimi dogodki na Kosovu, kar za Srbe
pomeni »sum zbujajoča znamenja, daje bil eden od udele-
žencev v teh dogodkih«. Drugič, v zvezi z omerijenimi
dogodki so Naserjeva brata organi državne varnosti priprli
in oba zadržali v priporu! In sklep zavednih Srbov:
»Zaradi vsega tega izh^a, da so sum zbuj^oča znamenja
za ugotavljanje dejanskega stanja odgovornosti Naserja
Vllasija za dejavnost proti ustavni ureditvi SFRJ.«
Bognedcó, da bi tako srbsko izvirno »demokratičnost« in
občutek za pravno državo kd^ okusili na lastnih plečih
tudi v Sloveniji.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
21. SEPTEMBER 1q.J
O specifičnih težavah obrti
v seicciiah
Kot leta doslej so se tudi v zadnjih sejemskih dneh
zvrstili sestanki izvršilnih odborov obrtnih sekcij pri
Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Poslovni dnevi in
sestanki kovinarjev, elektrikaijev, gostincev, kemič;
nih čistilcev, tekstilcev, avtoserviseijev in plastičarjev
so minili v znamenju pogovorov o specifičnih dejavno-
stih posamezne obrtne dejavnosti. Vsem pa je bilo
skupno negodovanje zaradi visokih prometnih davkov
v Sloveniji in neenotnih stopenj obdavčitve v repu-
bliki ter državi, neprilagojenega vzgojno-izobraževal-
nega sistema, ki zanemaija poklice v obrti, ter
zakonskh regulativ, nenehno spreminjajočih in na
večini ključnih področij za obrtnike, še nedodelanih.
I.S.
Zastavi hišo in
postani podjetniif
Lombardnl In hipotečni krediti
Obrtniki še vedno ne ka-
žejo prevelikega zanimanja
za sedanje pogoje kreditira-
nja, ki je zaradi vračil v re-
alni vrednosti in zaradi po-
gostega spreminjanja reva-
lorizacijskih stopenj v po-
gojih visoke inflacije še
vedno nezanimivo. To je do-
kazala tudi njihova skrom-
na udeležba na posvetu, ki
ga je v Golovcu organizira-
la Ljubljanska banka. Ta je
kot najpomembnejšo in dol-
go pričakovano novost na-
javila uvedbo lombardnih
in hipotečnih kreditov.
S sprejetjem zakonskih
predpisov se odpirsuo nove
možnosti, da bi bili obrtniki
in podjetniki obravnavani
enakopravno z združenim
delom in podjetji v družbe-
nem in zadružnem sektoiju.
A tudi v tem primeru brez
ugotavljanja kreditne osno-
ve ne bo šlo, pri čemer je
banka pripravila nove osno-
ve. V teh primerih bo banka
preveriala formalno in vse-
binsko kreditno sposobnost.
Več zanimanja pa bo ver-
jetno za hipoteko in lom-
bard, ki bosta služila kot os-
nova za pridobitev kredita in
kot možna oblika zavarova-
nja kreditov. Tako bo lahko
dobil občan na osnovi za-
stavljenih realnih vrednosti
kot so vrednostni papirji,
zlato ipd. kratkoročni lom-
bardni kredit, če bo zastavil
premičnine in nepremičnine
pa tudi dolgoročni (hipote-
kami) kredit za gospodarske
in negospodarske dejavno-
sti, stanovanjske namene,
kmetijsko dejavnost in pro-
izvodnjo hrane in tudi zava-
roval katerikoli kredit.
N^pomembneje pn tem
je, da višina kredita ne bo
več odvisna od kreditne spo-
sobnosti in drugih meril,
temveč le od prometne vred-
nosti zastavÖenih predme-
tov al od vrednosti nepre-
mičnin.
RP
Bo priložnost
povsem izrabllena?
Petkove prve seje jugoslo-
vanskega odbora za sejme
pri Zvezi obrtnih združenj
Jugoslavije so se udeležili
predstavniki Slovenije, Hr-
vaške, Bosne in Hercegovi-
ne ter Makedonije, ni pa bi-
lo predstavnikov iz Srbije
in Crne gore. Slovenija je
ponudila' svoje izkušnje za
nastop jugoslovanske obrti
onstran meja, vendar bo do
polnega sodelovanja lahko
prišlo šele čez nekaj let.
Slovensko združei^e obrt-
nikov je na seji v Celju ponu-
dilo ostalim republikam
možnost vključitve v pove-
zovanje z drobnim gospodar-
stvom v prostoru Alpe Ja-
dran. Vsekakor bodo preko
Zveze obrtnih združenj Ju-
goslavije to priložnost izkori-
stili obrtniki iz Hrvaške in
Bosne in Hercegovine, ma-
kedonski obrtniki pa žal za-
enkrat nimajo niti lastne re-
publiške organizacije. Tako
so ugotavljali, da imajo dru-
god v Jugoslaviji v drobnem
gospodarstvu zdgj približno
takšne težave, kot smo jih
imeli v Sloveniji pred пекдј
leti. Tako republiške in ob-
činske strukture zasebnike
odpravijo povsem na kratko,
kadar pridejo na dan s svoji-
mi predlogi, obenem pa
obrtniki tudi nim^o ustrez-
nih informacij o trgu in mož-
nostih. Zato bo treba razmi-
sliti vs^ o zveznem obrtni-
škem časopisu ter o uvedbi
približno takšne miselnosti
o pomenu drobnega gospo-
darstva, kot zd^ velja v Slo-
veniji. Obrtniki tudi пад ne bi
več nastopali v tujini preko
raznih zbornic in škupscin,
ki poskrbe le za folklorno
obarvanje predstavitve, po-
slovnost pa jim je deveta
skrb.
BRANE PIANO
Tuji razstavijaici
Nominacija letošnjega sejma
za osrednjo obrtno sejemsko
prireditev v prostoru Alpe-Ja-
dran je uradna potrditev ambi-
cij organizatoijev za prodor iz-
ven naših meja. V praksi se je
ta težnja letos izražala v bistve-
no večjem številu tujih raz-
stavljalcev, ki so se predstavili
samostojno ali pa preko svojih
jugoslovanskih predstavni-
kov. Samostojno seje predsta-
vilo 20 posameznikov ali orga-
nizacij, v okviru svojih jugo-
slovanskih zastopništev pa še
približno 80 podjetij »z petnćO-
stih držav.
Zasebni selctor je naša možnost
Jože Smole obiskal celjski sejem
v četrtek je 22. MOS obiskal tudi
predsednik RK SZDL Slovenije, Jože
Smole, ki je za naš časopis med dru-
gim nanizal nekaj vtisov in misli.
Poudaril je, da postaja celjski sejem,
pravi stimulator za nadaljnji razvoj
obrtništva in drobnega gospodarstya,
kar ga je med drugim še bolj utrdilo
v prepričanju, da jé pravilna tudi
usmeritev v pluralizem vseh lastnin.
Tega se žal lotevamo malce pozno. Se-
veda pa bo vsa spoznanja treba v prak-
si uresničiti do konca; nenazadnje tudi
tisto, da mora biti obrtnik povsem ize-
načen z družbenim sektorjem.
Nujno je tudi ob spomladanskih vo-
litvah v telesih, ki odločijo, zagotoviti
močnejši glas obrtnikov. Seveda pa bo
tudi socialistična zveza morala več po-
zornosti nameniti vprašanjem obrti,
predvsem pa največ narediti pri od-
pravljanju ideoloških blokad in dose-
danjega načina dela. O skupnosti Alpe
Jadran je Jože Smole dejal, da končno
vsa Jugoslavija spoznava nujnost so-
delovanja v njej, predvsem in tudi na
področju drobnega gospodarstva.
»Gotovo se bo brezposelnost v nasled-
цјет obdobju še večala, zato bomo
z razvojem drobnega gospodarstva
lahko zagotavljali veliko novih delov-
nih mest. Tudi domači obrtniki bi ime-
li znatno več zaposlenih, če bi bili pre-
pričam, da se ustrezni predpisi ne bo-
do spet čez noč spreminjali na slabše,,
je končal Jože Smole.
BRANE PIANO
Tudi država mora
biti podjetnik
»Lahko pričakujemo, da
se bo v naslednjih nekaj me-
secih odločilo, kakšna bo
usoda podjetništva pri nas.
Različne vizije gospodarske
ureditve, ki jih imajo posa-
mezne republike, bo treba
združiti v eno,« je v okviru
posveta »Obrt in podjetni-
štvo« v okviru letošnjega
sejma dejal Uroš Slavine,
republiški minister za indu-
strijo in gradbeništvo.
O razmahu podjetništva in
obrti pa vsekakor ne bo mo-
goče govoriti, dokler se v du-
hu podjetništva ne reorgani-
zirajo tudi država in republi-
ke, ki se morajo zavzeti za
ekonomsko funkcijo in v do-
ločenem smislu postati po-
djetniki. V zvezi s tem je
Uroš Slavine opozoril na ob-
sežne in odgovorne naloge,
pri tem pa posebej poudaril
pomen čimprejšnje uveljavi-
tve ustavnih dopolnil
v praksi.
Nov ustavni zakon пад bi
dal izhodišča za prehod na
nov sistem, z ^im pa naj bi
se tudi razveljavila republi-
ška zakonod^a, ki se nanaša
na ustanavljaiye samouprav-
nih interesnih skupnosti.
Nujno bo torej v kratkem ča-
su vzpostaviti tudi sistem
javnih financ, preoblikovati
delovanje inšpekcijskih or-
ganov, ter na področju infra-
strukture formirati javna po-
djetja. To je po mnenju pred-
sednika republiškega komi-
teja za industrijo revoluci-
onarna novost, s^ bo repu-
blika (občina) v javnih po-
djetjih lastnik deleža kapita-
la s pravico do soupravlja-
nja. Tudi to je seveda pre-
oblikovanje države v smislu
podjetništva.
RP
Tujci s simpatijami in
previdnostjo
v prostorih celjskega obrtnega združenja na Lavi
je bil v četrtek seminar o tujih vlaganjih, drobnem
gospodarstvu in podjetništvu, ki se ga je udeležilo
več kot sto gospodarstvenikov iz dežel skupnosti
Alpe Jadran.
Po mnenju predstavnikov bank in gospodarskih zdru-
ženj iz Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije,
Madžarske in Grčije pri nas še niso dorečena vprašanja
glede delitve dobička in transfeija kapitala. Zanimalo
jih je tudi, do kod bo segalo soupravljanje delavcev
v mešanih podjetjih. Zavzemali so se za hitrejše regi-
stracije mešanih podjetij pri naših sodiščih. V tišini
očitno vlada precejšnje zanimanje za vlaganje kapitala
pri nas, seveda pa mora zvezna vlada zagotoviti, da bo
zakonodaja, ki bo vzpodbujala podjetništvo, dolgo-
ročno usmeijena.	вр
Soglasje za devizni trg
Zvezni delegati med obrtniki v Celju
Prejšnjo sredo so se na
obrtnem sejmu v Celju se-
stali slovenski zvezni in re-
publiški delegati s fünkci-
onarji republiške obrtniške
zveze. V splošno olajšanje
so napovedali liberalizacijo
deviznega trga tudi za za-
sebni sektor.
Martin Mlinar, vodja slo-
venske delegacije v Zboru
republik in pokrajin skup-
ščine SFRJ je dejal, da je bi-
lo na zvezni ravni končno
doseženo soglasje z ostalimi
delegacijami okoli dela de-
viznih predpisov, ki se tičejo
izenačenja obrti z ostalim go-
spodarstvom. Tako naj bi, ko
bodo predpisi sprejeti, obrt-
niki lahko kupovali devize
po realnem tečaju pri po-
slovnih bankah do zneska
lastnega deviznega izvoza.
Obenem bodo lahko izvažali
in uvažali preko izvozno-
uvoznih podjetij, zadrug ali,
kar je novost, tudi sami in
neposredno. Ob tem ne bo
potrebno, da bi bili za takšno
dejavnost posebej vpisani
v sodni register. Druga no-
vost, ki se pripravlja in je za
zasebnike prav tako sila po-
membna, je ta, da bpdo obrt-
niki na zvezni ravni pri uvoz-
nih kontigentih izenačeni
z družbenimi podjetji.
Na sredinem srečanju so
se obrtniki ponovno pritože-
vali zaradi povsem različnih
davčnih obremenitev v Ju-
goslaviji.
BRANE PIANO
REKU SO:
Gerhard Frühbauer, Du-
naj: »Organizacija sejma je
v primeijavi z lani nekoliko
boljša, da smo bolj zadovolj-
ni z našim počutjem pa ima
n^več zaslug Dragica Turk,
ki je zadolžena za stike s tuji-
mi razstavijaici. Če pa ta se-
jem res hoče postati osrednji
sejem obrti v prostoru Alpe-
Jadran, potem je pač treba
odpraviti marsikatero ma-
lenkost, najprej pa zagotoviti
tisto, kar nudijo ostali sejmi
v tem prostoru. Vsekakor pa
bo treba poskrbeti tudi za či-
stočo in WC-je.«
Bruno Gretti, Tehnomac
Gorica: »Prvič smo v Jugo-
slaviji, kar pa ni nič čudnega,
saj je naša firma še zelo mla-
da. Kakšni bodo konkretni
poslovni rezultati, bo poka-
zal čas, mislim pa, da bomo
prihodnje leto spet sodelova-
li. Organizacija sejma je bila
dobra.«
Johannes Schmidt, ABS
München: »Presenečeni smo
nad številom obiskovalcev
na sejmu. Prepričani smo, da
nam bo naše sodelovanje
prineslo uspeh in da bomo
prihodnje leto spet med raz-
stavijaici, s^ smo dovolj za-
nimivi za vaše tržišče. Z or-
ganizacijo sejma smo zado-
voljni, pogrešamo le malen-
kosti, ki jih je mogoče dobiti
na sejmih podobne velikosti
in pomena kot je vaš.«
Branko Tenčič, Uljanik
Pula: »Sodeč po naših anali-
zah je celjski industrijski ba-
zen dovolj zanimiv za naše
podjetje, posebej pa je zani-
miv tudi zato, ker imajo tu-
kajšnji poslovneži v sebi do-
volj poslovnega duha. S sej-
mom smo kljub začetnim or-
ganizacijskim težavam po-
polnoma zadovoljni.«
Franjo Verdnik, predsed-
nik zveze Samostojnih go-
spodarstvenikov in zadrug
Jugoslavije: »Z sejmom smo
zadovoljni, s^ smo prvič
ustvarili pogoje za samostoj-
ni nastop obrtnikov, kar edi-
no omogoča uresničitev po-
slovne usmeritve sejma. Ta-
ko je bilo lam le 27, letos pa
že 60 samostojnih razstav-
Ijalcev. Tudi obrtna združe-
nja in zadruge nismo za lase
vlekli na ta sejem, temveč
smo izbiro prepustili njim
samim. Malce smo se tega
bali, kajti konec koncev smo
deset let tinancirali razvoj te-
ga sejma, zdsú pa smo dali le
simbolični znesek. Udeležba
na sejmu zato potijuje, da
stopamo na pravo pot po-
slovnosti.
Zadovoljni smo tudi z do-
govori v skupnosti Alpe-Ja-
dran. Z Italijani smo se zme-
nili za izmenjavo borze po-
nudbe in povpraševanja.«
Vladimir Podhostnik, vo-
dja Centra za sejemsko de-
javnost in EP pri ZOZ Slove-
nije:
»Čeprav naš končni cilj,
delitev razstavljalcev po sku-
pinah, ni bil dosežen v celoti,
menim da je sejem uspel
v vseh pogledih, kar pomeni,
da nadaljujemo tradicijo
spreminjanja pogojev za
obrt. Sejem so dobro ocenili
tudi predstavniki dežel Alpe
Jadran, vsi razstavijaici pa
so obljubili, da pridejo tudi
prihodnje leto.«
Ernest Draš, predsednik
skupščine ZOZS in Organi-
zacijskega odbora 22. MOS:
»Obisk na sejmu je bil nad
pričakovanji, s£Ú vsi sejmi
beležijo manj obiskovalcev.
Posebej me veseli, da je med
njimi vse več poslovnežev;
tudi iz dežel skupnosti Alpe
Jadran. Vse več pa je tudi
obiskovalcev iz ostalih repu-
blik «
Mitja Pipan, direktor Celj-
skega centra Golovec: »Oce-
na uspešnosti sejma je vselej
odvisna od sorazmerja med
načrti organizatoijev in ti-
stim, kar je bilo uresničeno,
pa s tem povezanim zado-
vo^stvom razstavljalcev in
obiskovalcev. Po teh kriteri-
jih lahko sejem ocenimo za
zelo dober. Vendar je sejem
v svojem razvoju prišel do
tiste faze, ko se bomo, kot
nekateri pravijo, morali iti
resne sejme. To pomeni, da
bomo morali zagotoviti še
dodatne razstavne prostore
-	že letos smo morali nekaj
razstavljalcev odkloniti zara-
di pomarykanja prostora
-	zagotoviti pa bomo morali
tudi boljše počutje vsem na
sejmu.
Tudi sama nominacija za
sejem v prostoru Alpe-Ja-
dran še ne pomeni ničesar,
če se ne bomo organizirali in
obliki znali dati tudi vsebi-
no. Na kratko pa - s sejmom
sem zadovoljen!«
^l. SEPTEMBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 5
(oiiec kuge za kužno znamenje
fßamenlW šmarsko kalvarlio bodo v celoti obnovili_
[«jedavno je v Šmarju pri Jelšah končala
Jelom skupina restavratorjev iz ^ubijane,
!| je štiri tedne obnavljala kapelice ob ro-
H^rski poti pod cerkvijo sv. Roka. Gre za
^tematično obnavljanje pomembnega kul-
ijrnega spomenika, ki bo verjetno v celoti
jbnovljen.
¿a vzdrževanje te kulturne dediščine je pri-
.(ojen celjski zavod za spomeniško varstvo,
pred dvema letoma so se v tej ustanovi odloči-
li da pristopuo k temeljiti obnovi romarske
l^ti, ki sodi med spomenike prve kategorije in
pa zato prednost pred ostalimi obnovami. Le-
ps so republiška kulturna skupnost, kulturna
jj(Upnost celjske regije in šmarska kulturna
¡liupnost za obnovo namenili 56 milijonov di-
jaijev. Zavod za spomeniško varstvo Celje pa
f obnovitvena dela zaupal Restavratorskemu
"jentru iz Ljubljane.
Sicer pa so bile kapelice dolgo časa v klavr-
5em staryu: močno so bili poškodovani zidovi,
тџпо je bilo popravilo streh, še najbolj pa je
Ijjla prizadeta notranjost kapelic. Visoke cene
vadbenega materiala in dejstvo, da spomenik
5Í bil vedno na prednostni listi, so bili glavni
«rok, da do sistematične obnove ni prišlo že
prej. še največji posegi so bili narejeni pri
¿novi zunaryega videza kapelic: ena po ena so
I meseci in leti postajale bolj privlačne, glede
na to pač kolikor je dotekal denar, ki ga je
vložilo tudi župnišče.
Leta 87 je kalvarijo restavrirala slikarska in
láparska ekipa ljubljanskega restavratorskega
centra. Prva je obnavljala kamnite portale, sli-
karska paje konzervirala najbolj ogrožene dele
lotranjščine kapel. Bali so se, da bi že ob naj-
nanjšem potresu odpadla še minimalno obsto-
fi3 pozidava. Lani so v 12 kapelah obzidali
jepozidane dele z apneno malto in opravili še
jruga potrebna zidarska dela.
Letos in v prihodnjih letih pa pridejo na
ffsto glavna opravila. O tem vodja ljubljanske
lestavratorske skupine Aleš Sotlar pravi: »S
itrokovno komisijo smo se odločili, da bomo
¡vso razpoložljivo dokumentacijo iz muzejev
Л iz privatnih zbirk poskušali približati podo-
bo romarske poti, kije eden najlepših in slikar-
iko n^kakovostnejših spomenikov na Sloven-
licem, prejšnjemu izvirnemu stanju. Takrat pa
Í Kalvarija navduševala strokovnjake in Ijubi-
elje umetnosti od vsepovsod. Takšna globalna
ekonstrukcija bo za naš restavratorski center
irecejšen zalogaj, s^ bomo potrebovali veliko
akovostnih slikariev, kopistov. Računamo, da
bi z obnovo v celoti zaključih približno 1993
leta. Letos pa bomo poleg dokončave zidarskih
del še prenesli kopije na folijo in jih v ateljeju
v Ljubljani rekonstruirah po risbah v kapelah,
potem pa jih namestili na prazne stene kapel.«
Obnova spomenika bo velika pridobitev za
turistično ponudbo Šma^a pri Jelšah, občin-
skega in upravnega središča, ki kot tranziten
kraj blizu intenzivno razvijajoče se Rogaške
Slatine pridobiva na pomenu. Kmalu se bodo
na pobočjih Jelšingrada merili tudi tuji petič-
neži v golfu, za takšne pa se tudi ve, da so
znameti kulturni spomeniki zanje velika vaba.
Zato bi veljalo razmiš^ati, kako iz prenovljene
romarske poti tudi кгО iztržiti.
ROBERT GORJANC
Kapelice pod cerkvijo Sv. Roka so spomin na
kugo, kije okoli leta 1645 v teh krajih straho-
vito razsajala. Kasnejši prebivalci tega kraja
niso več skrbeli za obnovo romarske poti, saj
tega spomenika, razen marših popravil, niso
obnavljali vse do današnjih dni.
Slikarji
v Logarski
dolini
Od petka, 15. septembra
dalje, je Logarska dolina za
mesec dni bogatejša za šest
slikarjev, ki so se udeležili
2. mednarodnih slikarskih
tednov, ki jih pripravlja
Kovinotehna Celje (lani so
takšne slikarske tedne pri-
pravili na Cresu). V novem
hotelu Palenk so se zbrali
v petek ob 19. uri, v soboto
so si ogledali dolino z okoli-
co, v ponedeljek pa začeli
z delom. Vsi slikarji, udele-
ženci 2. mednarodnih sli-
karskih tednov stanujejo
pri domačinih v Logarski
dohni. Udeleženci so: Črto-
mir Frelih iz Ljubljane, Du-
šan Jurič iz Zagreba, Ro-
bert Mac Laurin iz Škot-
ske, Igor Fistrič iz Ljublja-
ne, Martin Kaltner iz Av-
strije in predstavnik iz ZR
Nemčije. Otvoritev razsta-
ve bo 20. oktobra v novi
razstavni galeriji, ki jo pri-
pravlja Kovinotehna v svo-
jih prostorih ob Mariborski
cesti, kasneje pa bodo raz-
stavo prikazali še v Maribo-
ru, Grazu, Zagrebu in Mo-
derni galeriji v Ljubljani.
T. VRABL
»Zarla« in nova
aledališka sezona
Gledališko skupino »Zarja«
lahko štejemo med tiste, ki si-
stematično skrbi za vzgojo
svojega lastnega občinstva,
pa tudi Celjanom ni predaleč,
da si lahko ogledajo predsta-
ve, ki so običajno dobre in nu-
dijo določen kulturni užitek.
Ob lastni predstavi poskrbijo
za ustrezna gostovanja, še po-
sebej z izmenjavami.
Letošnjo sezono bodo začeli
z gostovaryem Slovenskega
prosvetnega društva »Dobrač«
na Bmci (Fürnitz) z avstryske-
ga Koroškega. Skupina, ki de-
luje na skrajni jezikovni meji,
je v zadnjih letih napravila ob-
čutni napredek pod režijskim
vodstvom Petra Militarova. To
so potrdili z zadnjima dvema
predstavama, posebej pa še
s predstavo »Sence«, ki je dra-
matizacija Bevkovih motivov
iz igre »Kajn«. Na novo ureje-
no besedilo (prilagojeno življe-
ryu in razmišljai^u koroških
Slovencev) se poigra s čustvi
in patriotizmom vsakega po-
štenega in lojalnega pripadni-
ka slovenskega naroda. Ned-
vomno primerno za skupino,
ki deluje v takih specifičnih
pogojih.
Njihovo gostovarxie (30. sep-
tembra 1989) so povezali
s skupščino Področnega zdru-
žerOa gledahških skupin celj-
ske regye, saj bodo ob tej pri-
ložnosti povabili na delovni
pogovor vse ljubiteljske gleda-
liške delavce in se dogovorili
za akcije, prireditve in skupna
prizadevanja za napredek gle-
dališkega ljubiteljstva. To bo
tudi priložnost, da bodo kritič-
no spregovorili o Združenju
gledadiških skupin Slovenije,
s katerim zadrye čase niso pre-
več zadovoljni. Nekdanje
»Združenje« je postalo bolj
ovira kot pa spodbuda za delo
celjskih (in morda tudi drugih)
gledaliških skupin.
Sicer pa »Zaija« z vso pozor-
nostjo sprejme vsako gostova-
гце - prvo bo že to soboto, ko
bodo z uprizoritvijo »Kralja
Malhusa« zaključili letošrxje
Taborske dneve v Žalcu, pri-
pravljajo pa se že na gostova-
r\je v Brnci na Koroškem ter
v Mestnem gledališču Ljub-
ljanskem. Upamo, da bo začeta
sezona dobra spodbuda za
uspešno sezono.
Š. Ž.
Taborski kulturni dnevi v Žalcu
v okviru Taborskih kulturnih dnevov, ki so jih pri-
pravili v občini Žalec bo drevi ob 20. uri v glasbeni šoli
koncert pianistke Magdalene Navodnik, jutri ob 19. uri
bo v občinski matični knjižnici gostoval književnik
Miloš Mikeln, njegova dela pa bodo pod skupnim
naslovom »Zaradi inventure Mikelnovih del odprto«
izviuali gledališka skupina Žarek in drugi. V soboto,
23. septembra bo v dvorani Doma П. slovenskega
tabora v Žalcu gostoval gledališki ansambel Kulturno
umetniškega društva Zaija Tmovlje z komedijo - farso
Ervina Fritza Kralj Malhus. Delo je režiral Štefan Žvi-
žej, na programu pa bo ob 20. uri.
Zdraviliška ponudba Term Topoišica
Med štirinajstimi sloven-
ikimi naravnimi zdraviliš-
iije tudi Topoišica, ki slovi
po izrazito bogatem vrelcu
termalne vode. V zdravili-
Iki kompleks sta trenutno
ugeta dva velika bazena,
iodividualne kabine za ko-
Цпје, dve zdravniški am-
liulanti za pregled pacien-
tov, priročni laboratorij in
ikupunktume kabine. Ven-
lar si zdraviliški delavci
prizadevajo, da bi v prihod-
nje zgradili tudi odprt ba-
Kn, s katerim bi zlasti v po-
letnih mesecih privabili
gostov v kraj.
ljudje prihig^o v Topolši-
^ na zdravljenje po poškod-
^ in operacijah na loko-
■notomem aparatu, z izven-
"lüepnim reumatizmom,
^ravihško oskrbo pa nudijo
^di tistim z lavimi oblikami
koničnih obolenj srca in
^Ija ter dihalnih organov,
'fograme rehabilitacije bol-
nikov izv^a zdravstvena
"užba, ki jo vodi zdravnik
•Pecialist, ob pomoči medi-
jskih sester, maserjev in
^ioterapevtov. Približno
^stdeset pacientov letno po-
•Чејо v zdravilišče zdrav-
J'^'ene organizacije, ki med
^gim krijejo tudi stroške
pravljenja in bivanja v Ter-
mah. Poleg teh takoimeno-
socialnih bolnikov be-
tudi пекгу samoplačni-
kov, med katerimi prevladu-
tujci. Določen odstotek,
^ Pa v zadnjih letih skokovi-
^ narašča, predstavljao
^stje, ki pridejo v Topolšico
oddih in jih ponudijo po-
gone počitniške pakete
^vilnimi popusti.
^ zadnjem času so v tera-
ijvtski program vključili
jJ^Punkturo kot metodo
^ravljerya po starem kitaj-
skem načinu in pravijo, daje
pri ljudeh zelo priljubljena.
Med drugim so izdelali tudi
diabetis program, pri kate-
rem ne bodo zdravili slad-
kornih bolnikov, temveč jih
bodo naučili živeti z bolezni-
jo. Posebno pozornost name-
njajo tudi bolnikom, ki bolu-
jejo za sklerozo multipleks,
pripravili pa so še preventiv-
ne rekreativne dneve za de-
lavce velenjskih delovnih or-
ganizacij, ki so na delovnih
mestih izpostavljeni večjim
naporom.
Čas, ki gostu ostane po
opravljenih aktivnostih
v medicinskem delu, je mož-
no zapolniti na različne nači-
ne. Na tem področju si moč-
no prizadeva obogatiti po-
nudbo Viktorija Longo, ki
kot vodja recepcije skrbi tu-
di za razvedrilne in sprosti-
tvene dejavnosti obiskoval-
cev. Največkrat organizira
izlete v bližnjo okolico, kjer
si gostje lahko ogledajo kul-
turne in zgodovinske zname-
nitosti кгдја, popelje jih tudi
na bližnje, manjše letališče
»v L^jše, od koder so možni
panoramski poleti z letali.
Poleg tega si Viktorija priza-
deva v zdravilišče privabiti
čim več tujih gostov, zato
niOvečkrat kar sama obišče
tuje zasebne agencije, kjer
predstavlja program ponud-
be in možnosti rehabilitacije
v času biv^a v hotelu Ves-
na, ki stoji neposredno ob
zdravilišču.
SANDRA KOJNIK
Sedem medicinskih sester je zaposlenih v zdravilišču, na
sliki pa je Vika Starič na delovnem mestu.
Foto: UUBO KORBER
Računalnik odpira
nove možnosti
Banka podatkov v rogaškem Zdravilišču
Nov računalniški center
v Zdravilišču Rogaška Sla-
tina je še en korak v sodob-
ni evropski prostor in sred-
stvo za enakovrednejši boj
v močni turistični konku-
renci. Naložba je vredna
okoli milijon ameriških do-
larjev, »povrnila« pa naj bi
se v petih letih, v času, ko
naj bi Zdravilišče vrnilo
posojilo zai^o.
Računalniška obdelava
podatkov je v Zdravilišču
doslej potekala preko tele-
fonskih zvez in n^etih raču-
nalnikov v družbenem raču-
nalniškem centru v Celju.
Ker pa se je zadnje čase ob-
seg dela in informacij tako
povečal, da bi bilo treba ku-
piti nov računalnik, so se
v Zdravilišču, sporazumno
s celjskim računalniškim
centrom, odločili za nakup
lastnega računalnika. Pred
letom dni so se odločili za
sredr^i IBM računalnik na
katerega je vezanih 54 termi-
nalov. Računalniška oprema
je stala dobrih 600 tisoč do-
larjev (hardware) in 100 tisoč
dolaijev (software), okoli 250
dolaijev pa je vredna ostala
oprema prostorov računalni-
škega centra v hotelu Sava.
Ker gre za veliko vsoto de-
narja, je treba računalnik
čim bolje izkoristiti. V ta na-
men so zaposlili močno eki-
po strokovnjakov. Ti, poleg
ustaljenih, pripravljao nove
programe za zdraviUško-tu-
ristični informacijski sistem,
za programiranje porabe, na-
bave, predvsem pa bo velika
prednost računalnika ažur-
nost podatkov, na katere bo
mogoče dnevno reagirati.
Z računalnikom bodo dose-
gli kar najbolj smotrno zase-
denost hotelskih in drugih
zmogljivosti, n^večja prido-
bitev pa je v odnosu do go-
sta, s^ mu bodo lahko v vsa-
kem trenutku postregli s po-
datki vseh vrst, vključno
z vsoto, ki jo je potrošil v ča-
su bivanja v Zdravilišču.
»Možnosti so neslutene, s^
lahko, na primer, vzpostavi-
mo telefonske linije s tour-
operatoiji v tujini, priprav-
ljamo pa se tudi na sistem
magnetnih kartic za naše go-
ste,« je povedal Darko Biz-
jak, direktor Zdravilišča Ro-
gaška Slatina.
MARJELA AGREŽ
Smučarske
vozovnice za
Golte in Kope
Po dveh neugodnih se-
zonah za smučanje raču-
nao v smučarskih cen-
trih, da bo letošnja zima
ugodnejša z več snega in
tako primernejša za
ugodno smuko. V RTC
Golte so že pripravili ce-
ne smučarskih vozovnic
za sezono 89/90, katere je
možno kupiti v predpro-
dîùi od 15. septembra do
15. oktobra. Sezonska vo-
zovnica za Golte za odra-
sle je 5 milijonov dinar-
jev, za otroke do 15 let pa
tri milijone 800 tisoč din.
Sezonska vozovnica Gol-
te-Kope je za odrasle
8 milijonov Ô00 tisoč din,
za otroke pa šest milijo-
nov 500 tisoč din. Vsi, ki
bodo v omeiyenem roku
prvič kupili sezonske
smučarske vozovnice,
im^jo 20 odstotkov popu-
sta, tisti z lanskimi vozov-
nicami pa 40 odstotkov
popusta. Ob vplačilu je
treba priložiti osebno fo-
tografijo v velikosti
3x4 cm z ustreznimi
osebnimi podatki.
Na začetku smučarske
sezone bo dnevna smu-
čarska vozovnica na Gol-
teh in Kopah za odrasle
500 tisoč din, za otroke do
10 let pa 350 tisoč din.
T. VRABL
izlet v neznano
Planinsko društvo Želez-
ničar iz Celja organizira 14.
in 15. oktobra »izlet v nezna-
no«. Prijave zbirajo v dru-
štvenih prostorih vsak torek
do vključno 2. oktobra, cena
pa je 100.000 dinarjev, v kar
je vključen prevoz, večeija
in prenočišče. Da le ne bo
izlet popolnoma v neznano,
organizator sporoča, da je
v obe sméri pribUžno pet ur
hoje. Izlet bo vodil planinski
vodnik Darko Rožanc.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
21. SEPTEMBER 1q.J
Žlahtnina s kozjanskih bregov
Ne gre drugače, tudi cene grozdja določajo ¥ markah
Glede na to, kar je bog
dal, vinska država nedvom-
no smo. Kar 270 tisoč hekta-
rov površin zajemajo vino-
gradi. Vinska država smo
tudi po kakovosti, saj so na-
ša vina v svetu cenjena,
priznana in iskana. Sloveni-
ja s 600 tisoč hektolitri vina
predstavlja sicer le deseti-
no jugoslovanske proizvod-
nje, a lahko se pohvali z ži-
vopisnostjo in raznolikost-
jo vin.
Narediti dobro vino je
umetnost, trdijo poznavalci.
A še tako dober vinski stro-
kovnjak ne zaleže, če iz vino-
gradov ni dobrega, kako-
vostnega grozdja. Tega se
presneto dobro zavedajo
v šmarskem Hramu, zato
kvaliteto postavljajo na prvo
mesto. Kakšna bo letošnja
letina, kako bo z odkupom in
cenami, smo dregali v direk-
torja Zlatka Hohnjeca.
Obeti za letošnjo letino so
po njegovih ocenah dobri,
bila pa bi letina še boljša, če
ne bi svoj davek pobrala pe-
ronospora.
Hohnjec: »Do avgusta je
kazalo dobro, potem je iz-
bruhnila peronospora in
močno prizadela naše vino-
grade. Ocenjujemo, daje pri-
zadela dobro tretjino pridel-
ka. Ponekod so vinogradniki
sicer uspeli rešiti pridelek
z dobro zaščito, ponekod so
bili manj uspešni. Zaenkrat
pričakujemo nekoliko boljšo
letino kot lani, pričakujemo
60 do 70 odstotkov popreč-
nega pridelka zadnjih deset
let. Rečeno v številkah
- obrali naj bi 2500 do 3000
ton grozdja na 500 hektarih
nasadov. Poleg teh imamo še
okrog 140 hektarov mladih
vinogradov, kjer prevladuje-
jo bele sorte, zlasti laški ri-
zling, beli pinot, souvignon
in renski rizling. Ti nasadi še
ne dajejo pridelka. Seveda
paje težko napovedovati od-
kup. Pričakujemo, da bodo
vinogradniki oddali 600 do
800 ton grozdja, odvisno pač,
kako bodo zadovoljni s ceno.
Upoštevati je treba tudi dej-
stvo, da so vinske kleti praz-
ne in da zalog ni več.«
Tistih časov, ko so ljudje
kletarili za svoj lastni uži-
tek, ni več, v ospredju je
ekonomski interes pridelo-
valcev. Kako bo torej s ce-
nami?
Hohnjec: »Minuli teden
smo imeli sestanek z vino-
gradniki, kjer smo se pogo-
vorili o dveh stvareh. Prvo je
bilo doplačilo letnika 88,
drugo pogoji odkupa za let-
nik 89. Za lansko letino smo
plačali akontacijo in tej do-
dali še dve izplačili. Skupno
znaša plačilo za leto 88 tako-
le: laški rizling velja eno
nemško marko; žal ne gre
drugače, kot da se pogovar-
jamo v trdnih valutah. Ostale
bele sorte veljayo 82 pfeni-
gov, modra frankinja 67 in
žametna črnina 60 pfenigov.
Večina vinogradnikov je
s takšno ceno zadovoljna in
če primerjam s tistimi, ki so
jeseni prodali grozdje za
fiksno ceno, menim, da so
tisti, ki so grozdje pripeljali
v klet, nekoliko na boljšem.
Za letnik 89 smo se dogo-
vorili, da bodo izhodiščne
cene takšne kot lanske z do-
plačili. Morda bomo popra-
vili ceno modre frankinje,
kakovostnejše sorte, npr. la-
ški rizling, souvignon bo ve-
ljal 1,20 marke, renski rizling
in traminec pa 1,50 marke.
Poleg tega bomo nagrajevali
tudi sladkor. Določili bomo
rok trgatve, na prvi dan bo-
mo določili poprečni slad-
kor, to bo osnova, vsako
sladkorno stopnjo pa bomo
dodatno stimulirali oziroma
tudi destimulirali. Dogovori-
li smo se, da bomo 80 odstot-
kov cene izplačali 15. no-
vembra, ostalo pa kot pora-
čun v dveh ali treh izplačilih,
vse preračunano na izho-
diščno ceno v markah in po
tečaju na dan izplačila. Tako
odpadejo vse dileme, kdaj iz-
plačevati denar, da vino-
gradniki ne bi bili oškodo-
vani.«
Govorili ste o obnavlja-
nju nasadov, kjer se pojav-
ljajo predvsem bele sorte
grozdja. Prehajate torej
z rdečih sort na bele vrste
grozdja?
Hohnjec: »Naše področje
je bilo v preteklosti znano po
belih sortah, sedemdeseta le-
ta so prinesla trend rdečih,
takrat se uveljavita modra
frankinja in žametna črnina.
To je prvotno razmerje po-
vsem spremenilo, zadnja leta
je bilo razmerje 70:30, ven-
dar ne po površinah temveč
po količini, saj rdeče sorte
dajejo precej večji pridelek.
Zaradi porušenega razmerja
in zahtev tržišča smo šli v ob-
novo z belimi sortami. Osno-
va je laški rizling, ki se tukai
dobro obnese; okrog 40 od-
stotkov je kakovostnejših
sort, zlasti beli pinot, renski
rizling, souvignon, tudi zele-
ni silvanec. Bistvo je, da pri-
haja trsni material iz sloven-
skih trsnic, kar v preteklosti
ni bila vedno praksa.«
Če se povrneva k cenam
- koliko velja kilogram
grozdja v primerjavi s sve-
tom in kakšna je delitev
znotraj reproverige, kajti
cene vin so vsaj v Sloveniji
vendarle nekoliko preti-
rane?
Hohnjec: »Trditev, da so
cene vin visoke, mislim, da
drži, izvirajo pa predvsem iz
razmeroma dolgotrajnega
plačila v trgovinskih hišah.
Plačilo se namreč zavleče na
45 dni, vino je obremenjeno
tudi z davkom, delež trgovi-
ne pa znaša od 22 do 24 od-
stotkov. V primeru hitrejše-
ga plačila bi vina lahko bila
cenejša. ^Glede cen grozdja
po svetu pa lahko rečem, da
so različne, odvisno s katere-
ga področja prihaja grozdje.
V Avstriji, Nemčiji velja
grozdje od ene do dveh in
pol mark, odvisno pač od
uveljavljenosti področij.«
Vi sodelujete z Vinom
Šmartno ob Paki. Kakšno je
to sodelovanje?
, Hohnjec: »Z Vinom
Šmartno sodelujemo že tret-
je leto; prvi dve leti smo od-
kupovali vino na našem ob-
močju, lani smo začeli z od-
kupom grozdja. Sodelovanje
je po moji oceni dobro, sku-
paj smo prišli do kleti v Ime-
nem, skupaj smo prišli do
dveh novitet, to sta laški ri-
zling, ki je dobil medaljo
v Ljubljani, in rose, ki je bil
dobro ocenjen v Mariboru.
Tudi v prihodnje računamo
na novosti; letos smo se do-
govorili, da bomo poskušah
s pozno trgatvijo laškega ri-
zlinga in souvignona, done-
govali pa naj bi tudi modro
frankinjo.«
Lahko konkretno rečete,
kdaj se bo pričelo obiranje
in kako bo z odkupom?
' Hohnjec: »Začetek trgatve
bo odvisen od sladkorne
stopnje in zdravstvenega sta-
nja vinogradov. Zahtevamo
zdrav pridelek; glede na se-
danjo stopnjo sladkorja ra-
čunamo, da se bo pričelo
obiranje srednjih zoritvenih
sort, torej belega pinota, so-
uvignona, modre frankinje
okrog 5. do 10. oktobra, laški
rizling in žametna črnina pa
bosta dozorela po 15. okto-
bru. Datumi bodo določeni^
trgatev pa bomo organizirali
po sortah. Grozdje bodo vi-
nogradniki morali pripeljati
v plastičnih zabojnikih, ker
je edino na ta način možno
ohraniti kvaliteto.«
Vi se sicer ne ukvarjate
direktno s proizvodnjo vin,
pa vendar se vam ne zdi, da
imamo v Sloveniji in Jugo-
slaviji izredno veliko vrst
najrazličnejših vin. Je tržiš-
če v tem trenutku sposobno
prevzeti takšno ponudbo?
Hohnjec: »Vsako obdobje
prinese nekaj novega in tudi
v vinarstvu se mora stalno
nekaj dogajati. Pred leti je
bil v modi cviček, potem so
prednjačila bela vina, uvelja-
vil se je kot nekaj vmesnega
potem rose. Lani smo ugoto-
vili, da beli pinot ni samo be-
li pinot, del tega je chardon-
nay in to je spet nekaj nove-
ga. Zdaj so aktualne pozne
trgatve, pa ledena vina.
Skratka, vedno se mora ne-
kaj dogajati, to je del marke-
tinga in konkurence, ki je iz-
redno močna. Dejstvo pa je,
da v Sloveniji pridelamo bi-
stveno manj vina kot ga po-
pijemo. Mi smo prišli na dan
s tipom, da sta beli in rdeči
virštanjčan, zdaj se bomo po-
skušali uveljaviti s sortami
z našega območja. Nismo še
izkoristili možnosti. Po kata-
stru je tukaj 1060 ha vino-
gradniških leg, torej je še
400 ha rezerve. V Sloveniji so
vinogradniške površine po
vojni prepolovljene, pri nas
temu ni tako. Na leto obnovi-
mo 60 do 70 ha več kot znaša
enostavna reprodukcija.«
IRENA JELEN-BAŠA
Zlatko Hohnjec: »Minuli te-
den smo ugotavljali slad-
korno stopnjo v naših vino-
gradih. Pozne sorte so pre-
cej v zaostanku, kar 4 do
5 dni. Sladkorna stopnja pri
laškem rizlingu je znašala
30-36, šiponu 30, odlična je
pri belem pinotu - 60 in so-
uvignonu 50. Nizek je slad-
kor pri žametni črnini, kjer
bo obiranje kasnilo.«
V Imenem bodo sušili in hranili žita
v Imenem nastaja po-
membnejši šmarski kmetij-
ski center z agrotehnično
urejenimi kmetijskimi po-
vršinami, predelovalnico
grozdja, ki so jo predali na-
menu lani, novo prodajalno
s potrebščinami za kmeto-
valce ter s sušilnico za žita
in petimi silosi.
Gre za naložbe Hmezado-
ve delovne organizacije
Hram iz Šmarja, slednjo, su-
šilnico s silosi, pa so predali
namenu minuli teden.
Za izgradnjo sušilnice in
silosov so se v Hramu odloči-
li iz več razlogov: odslej bo
mogoča rednejša oskrba rej-
cev prašičev in govedi z re-
promateriali za njihovo pro-
izvodnjo, pospešili bodo pro-
izvodnjo žitaric na tem ob-
moi^u in izboljšali pogoje
odkupa pšenice, koruz in olj-
ne ogrščice, z načrtovano ob-
novo bližnjega mlina pa bo-
do dosegli boljšo izrabo teh
kmetijskih pridelkov. Moko
bodo namreč prodajali kot
polproizvod. Obnovo mlina
in pakirnice načrtujejo
v zimskih mesecih.
Zmogljivost silosov je do-
brih dva tisoč ton, sušilnice
pa 5 ton pšenice na uro oziro-
ma 3 tone koruze. Naložba je
stala okoli 15 milijard dinar-
jev. Niuveč denarja so zago-
tovili v Hramu (lastna sred-
stva), manjkajoči del pa so
sredstva FMP-ja ter republi-
ških in občinskih blagovnih
rezerv.
M.AGREŽ
KMETIJSKI NASVETI
Ketoza
Ketoza je presnovna bolezen prežvekovalcev, zanjo
obolevajo večinoma visoko proizvodne krave. Motnje
se kažejo v nenormalnem kopičenju ketonov v krvi,
urinu, mleku in v izdihanem zraku, v zmanjšani koli-
čini glukoze v krvi ter nagnjenosti prizadetega orga-
nizma k maščobni degeneraciji.
Kaj Je vzrok za ketozo?
Bolezen se pojavlja v vseh deželah z intentivno mlečno
proizvodnjo^ praviloma prizadene najboljše molznice. Kli-
nično zaznavna ketoza se navadno pojavi v višku laktacije.
NćOveč primerov ketoze je pozimi in zgodaj spomladi.
Nekoč seje ketoza večinoma pojavljala na majhnih kme-
tijah, kjer je bila prehrana pomanjkljiva v količinskem in
kvalitetnem pomenu. V novejšem času pa se predvsem
ugotavlja pri dobro krmljenih in pretirano rejenih kravah
z veliko mlečnostjo. Tu imamo opravka z neuravnoveše-
nimi obroki ob veliki mlečni proizvodnji. Brez ustrezne
zamenjave in dopolnitve obroka je zdravljenje manj
uspešno ali celo neuspešno.
Visoko mlečno proizvodnjo, ki jo omogoča pojačana
presnova, zlasti na vrhu laktacije, mora torej spremljati
vsestranska in usklajena prehrana.
Različne napake pri krmljenju, ki so v praksi precej
prisotne, kvarno vplivajo na biokemične procese v^vampu.
Pri pomanjkanju ogljikovih hidratov se npr. v vampu
poveča nivo lahko hlapnih maščobnih kislin, hkrati pa se
spreminja med njimi naravno medsebojno razmerje;
narašča raven ketogenih kislin (maslene in bcetne),
zmanjša pa se delež glukogene propionske kisline. To
povzroči v organizmu upadanje sinteze glukoze in njenih
predhodnikov. Velika proizvodnja mleka sproži povečano
tvorbo glukoze, ki je potrebna za sintezo laktoze. Za
tvorbo enega litra mleka rabi organizem 40 do 60 g glu-
koze, ki se v mlečni žlezi spremeni v laktozo. Lastne
ogljikohidratne zaloge organizma krave so zelo majhne,
saj je v krvi le 20 do 25 g glukoze, v tkivih 40 do 50 g,
jetrnega glukogena je 250 do 300 g, mišičnega pa 1800 do
2200 g. Poraba glukoze pri kravi v pozni brej osti in na
višku laktacije znaša od 1500 do 2000 g na dan. Od tega
odpade približno eno tretjina za preskrbo plodu, dve tret-
jini pa za tvorbo laktoze. Zaloge krijejo le enodnevno
potrebo.
Pri pomanjkanju lahko prebavljivih hidratov v obroku
in pri veliki izgubi glukoze z mlekom se potrebe orga-
nizma po energiji težko zadovoljijo. Ob pomanjkanju glu-
koze je organizem prisiljen uporabiti druge vire energije
(maščobe). Proste maščobe, ki nastanejo pri lipolizi rtiaš-
čobnega tkiva, prehajcúo večina v krvni obtok, v katerem
se vežejo npr. z albuminom in transportirigo v jetra. Ob
beta-oksidaciji nastaja iz njih aceto-koencim A, nato pa še
ketoni. Če organizmu primanjkuje glukoze in aceto-ocetne
kisline, se maščobne kisline v jetrih ne oksidirajo popol-
noma.
Pri nastaj^oči ketozi proizvodnja ketonskih snovi
v organizmu bistveno presega oksidacijo le-teh in njihovo
izkoriščanje kot substrata energije. Tako se ketoni kopi-
čijo v krvi, jetrih in drugih tkivih in izločajo v velikih
. količinah z mlekom, urinom in izdihom zraka. Če živali ne
zdravimo, pride do hudih motenj v presnovi. Ko bolezen
napreduje, živali postanejo neješče, kar ima za posledico
vrsto morfoloških in funkcionalnih sprememb. Mlečna
proizvodnja se zelo zmanjša in se v laktaciji ne obnovi
popolnoma. Pri pomanjkanju ogljikovih hidratov in posle-
dični lakoti organizma po glukozi narašča glukoza v jetrih
iz razkrojene maščobe in beljakovin. Situacija v orga-
nizmu pripelje do preusmeritve tkivne energije in sicer
z ogljikohidratne presnove na maščobno in beljakovinsko
presnovo.
Kako preprečevati ketozo?
Težko je konkretno reči, kako zavarovati visoko proiz-
vodne krave molznice pred ketozo. Dobro paje upoštevati
nasledme: krave ob telitvi пад ne bodo mršave, niti prede-
bele. Živalim je treba zagotoviti naravno prehrano
z ustreznim dodatkom prebavljivih ogljikovih hidratov,
količina maščobe v obroku ne sme presegati 5 do 6 odstot-
kov. Izogibati se je treba hitrim spremembam v prehrani.
Pri sestavljanju obroka moramo poleg normativov upošte-
vati tudi individualne pogojene razlike med živalmi. Delež
surove vlaknine v suhi snovi vsega obroka ne sme biti
manjši od 18 do 20 odstotkov, vsebnost surovih proteinov
n^ bo med 15 in 18 odstotki. Razmerje med beljakovinami
in škrobom ne sme biti širše od 1:5,5. Izogibati se je
pogrebno silaže, ki vsebuje veliko maslene kisline (nad 1,5
od-jtotkov) ali pa je pokvarjena (preperela, gnila). Opo-
re>jna krma (silaža), ki ima veliko maslene kisline, je tudi
pri nas glavni vzrok za nastanek ketoze.
Visokoproduktivne živali moramo dobro oskrbeti
z minerali (P), vitamini (predvsem karotin in vitamin A) in
mikroelementi (Co, Cu. Se), kar ugodno vpliva na aktiv-
nost mikroflore v vampu.
Vhlevljene živali se morajo tudi gibati, posebno tam,
kjer je ketoza resen problem. Pri gibanju se zboljšuje
ješčnost in prebava, večja je potrošnja mišičnega gliko-
gena in vmesnih proizvodov presnove, med drugim tudi
ketonov. Pri gibanju obolelih krav se zmanjšuje vsebnost
ketonov v krvi poprečno za 8 odstotkov, vsebnost glukoze
pa naraste za 20 odstotkov. Znano je, da je ketoza pri
živalih, ki se pasejo na dobrih pašnikih, redkejša.
Če je v Čredi, ki dobiva veliko silaže, ketoza pogosta,
moramo količino silaže za пекдј časa omejiti in jo nadome-
stiti s kvalitetnim senom. Za problematične črede se pri-
poroča preventivno pokladanje propionatov in sicer šest
tednov po porodu (110 g na dan). Ob ugotovitvi katonov
v mleku ali urinu molznic in s tem ugotovljene ketoze, je
nujno živali čimprej zdraviti. Vse zdravljene živali pa je
treba spremljati še v nadaljnjem laktacijskem obdobju.
mag. IVAN KUDER, dipl. ing. agr.
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
^l. SEPTEMBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 7
PREJELI SMO
ifrtci razvijajo svojo ponudbo
Organizacija življenja - vzgo-
ja in varstva otrok v vrtcu je
vrrinogočem odvisna od dejav-
pjkov, ki so predvsem družbe-
no pogojeni. Tako se moramo
5 èasom poslovanja in razpore-
ditvijo otrok v oddelke prila-
goditi potrebam staršev glede
pa njihov delovni čas in bližino
njihovega bivališča. Dolžina
bivanja otroka v drugem oko-
lju, predvsem pa zelo zgodnje
jutranje vstajanje, pot in način
prihajanja v vrtec, se gotovo
v marsičem ne ujemajo z otro-
jcovimi telesnimi in duševnimi
potrebami ter zmogljivostmi.
V razviti Evropi in tudi SSSR
jačnejo delati pretežno ob 9^.
Mi se za prehod v novo kvalite-
to življerya družine na račun
spremembe delovnega časa
v današnji ekonomski krizi, ko
si vsak na svoj način še s »sivo
ekonomijo« pridobiva doho-
dek za kritje življenjskih po-
treb, pač ne moremo odločiti.
Zato imamo premalo časa za
otroka!
Vzgojnovarstveni delavci
razmišljamo, kako bi v danih
družbenih pogojih ohranili
kvaliteto življenja otrok v vrt-
cih, ki smo jo dosegli in bi jo
radi presegli tako, da bi ustva-
rili vrtec čimbolj po meri
otrok. Strkovnjaki celega sve-
ta so v pogledu na predšolske-
ga otroka zelo usklajeni v tem,
kako usodno pomembno je za
nadaljnji otrokov razvoj prav
predšolsko obdobje. Tu misli-
jo na to, v kakšnem okolju ter
vzgoji, in kako aktivno, ga pre-
življa. Družina je v tem gotovo
nenadomestljivi člen, ki potre-
buje mnogo družbene pomoči,
predvsem pa lastne ozavešče-
nosti, kaj potrebuje otrok za
svoj zdrav, svoboden in ustvar-
jalen razvoj. Vemo in prizna-
mo tudi to, da družbeno orga-
nizirani vrtci, kakršni danes
so, niso edina in najboljša po-
nudba vsega, kar družina in
otrok potrebujeta. Vendar so,
gledano družbeno, ekonomsko
in strokovno, dosegli tako ra-
ven, da bi bila vsaka kritika na
tem mestu krivična in nepri-
merna.
Če je v družbeno organizira-
no vzgojo v Celju zajetih okoli
66% otrok, to pomeni, da ji
starši zaupno. Vrtci delujejo
tako odprto, da lahko, in če že-
lijo, dobro spoznao in sprem-
organizacijo in vsebino
življenja v njem. Prek raznih
oblik sodelovanja lahko nanjo
tudi vphvajo in jo dopolnjuje-
jo. Ob takem sodelovanju, ko
želimo dati vsi skupaj otroku
čimveč, prih^ajo ideje in po-
bude o popestritvi naših usta-
ljenih oblik dela z otroki, ki se
jih je razvila že cela vrsta. Po-
udariti moramo, da v izv^anju
dopolnilnih programov misli-
mo na vse otroke, tudi tiste, ki
niso zajeti v dnevno varstvo in
vzgojo. Dolgoletno tradicijo
imajo 350-urna priprava na šo-
lo, 80-urni vzgojni program za
otroke od 4.-6. leta, cicibanove
urice, ki so brezplačne in obi-
čajno poteklo v popoldan-
skem času, v nekaterih enotah
vrtcev pa tudi v dopoldan-
skem času. Posamezni starši
se odločajo za vključitev otrok
v redne dopoldanske oddelke
za krajši čas 3 ali 5 ur in dopla-
čevanje programa, ki ga finan-
cira skupnost otroškega var-
stva. Otroke zungj vrtca vabi-
mo na razne prireditve, na ka-
tere se, razen ob novem letu,
slabo odzivajo. Menimo, da je
vzrok nezainteresiranosti ne-
katerih staršev v nepoučenosti
o vlogi vrtca in pomenu pred-
šolske vzgoje sploh. Zanimivo,
da se ta odnos naenkrat spre-
meni, ko mora otrok v vrtec na
pripravo na šolo, kot da se šele
ted^ začne nek^ zares. Žal pa
je lahko že mnogo zamuje-
nega.
Vsi vemo, da je v skupinah,
kjer je preveč otrok (o previso-
kih normativih otrok na odde-
lek je bilo že dosti govora)
vzgojno delo težko individuali-
zirati. Oddelki z manj otrok pa
so za skupnosti otroškega var-
stva in starše predragi. Zato
smo lani jeseni ponudili otro-
kom oz. staršem t. i. alternativ-
ne - interesne dejavnosti. To
so krožki za likovno vzgojo, za
plesno-glasbeno vzgojo, spoz-
navanje okolja - elementarno
raziskovanje in računalništvo.
Potekajo enkrat ali dvakrat te-
densko po eno uro. V teh sku-
pinah je lahko največ 10-15
otrok, da se lahko vzgojiteljica
posveča odkrivanju in razvija-
nju nekaterih sposobnosti po-
sameznega otroka. Tu odkrije-
mo nadaijene otroke, ki jim
lahko bolje sledimo, pa tudi
manj sposobne, katerim poma-
gamo, da lahko hitreje sledijo
vrstnikom. Za tako delo potre-
bujemo kvalitetna vzgojna
sredstva, ki zahtevajo določe-
na dodatna finančna sredstva
in jih starši prispevajo poleg
redne cene za dnevno varstvo.
Prednost izvajanja teh dejav-
nosti je v tem, da so v njih
vključeni otroci po interesu in
sposobnostih od 3,5-7. leta ter
želji staršev. Organizirane so
v času dnevnega varstva. Tako
starši niso obremenjeni s tem,
da bi jih morali voditi h krož-
kom v popoldanskem času.
Ponudbo različnih dodatnih
dejavnosti bomo razširili. Tu
so še jezikovni tečaji in razne
športno rekreativne aktivno-
sti. Pripravljamo še nekatere
storitve, kot so: nočno varstvo
na domu ali v vrtcu, izposoja-
nje knjig in igrač, prodaja rab-
ljenih oblačil, obutve in igrač,
frizerske usluge za otroke, ši-
vanje in popravljanje otroških
oblačil, varstvo in prehrana šo-
larjev, prehrana za druge ose-
be. Uresničitev teh programov
bo odvisna od povpraševanja
interesentov.
Tako se bomo tudi družbene
dejavnosti, v tem primeru vrt-
ci, poskusili vključiti v tržni
način poslovanja. To narekuje
več utemeljenih razlogov: pre-
hod v novo kvaliteto dela, in
življenja, ki jo pogojujejo po-
trebe in možnosti družine, da-
ne družbenoekonomske raz-
mere, nenazadnje, naš lasten
obstoj.
Narava našega dela ne pre-
nese reklam, nelojalnega kon-
kuriranja in pospeševanja po-
sledic socialne diferenciacije.
Vendar, če obstajajo med
ljudmi razlike v kulturno-izo-
brazbeni ravni, socialnih-
gmotnih razmerah, se le-te ka-
žejo tudi v različnih možnostih
in potrebah v odnosu do otrok,
bomo temu prisluhnili tudi
v vrtcih. ANA CETKOVIC-V.
Analize
pesticidov v pitni
vodi v celjski
regiji
Zavod za socialno medicino
in higieno Celje v okviru higi-
enskega nadzora nad pitnimi
vodami občasno kontrolira tu-
di prisotnost pesticidov. Po
pravilniku o higienski neopo-
rečnosti pitne vode so takšne
analize predvidene za vodo, ki
je namenjena za novo zajetja.
Za vodovodno pitno vodo so
takšne raziskave predvidene
samo takrat, kadar higienska
ocena vodozbirnega področja
predvidi možnost izplakovanja
pesticidov v pitne vode. Ker je
celjska regija področje z inten-
zivnim kmetijstvom, je potreb-
no našo pitno vodo občasno
pregledati tudi na prisotnost
pesticidov. Te aktivnosti izv^a
zavod skupaj z oskrbovalci vo-
dovodv, ki so običajno občin-
ske komunalne skupnosti in
pa z Zavodom za zdravstveno
varstvo Maribor, ki izvaja ana-
lize.
V	letu 1989 smo pregledali
naslednje vire pitne vode:
A.	Saviryska dolina
1.	novi vodnjak tovarne Ga-
rant Polzela
2.	vrtina 80 Vrbje
3.	novi vodnjak Vrbje
4.	vodovod Velika Pirešica
5.	novi vodnjak polnilnice
Coca Cola Žalec
B.	Celjski vodovod
1.	črpališče Medlog - vo-
darna
2.	črpališče Vitanje - zbiral-
nik Skoßa vas
3.	črpališče Toplica Franko-
lovo
C.	Občina Šmarje pri Jelšah
1.	črpališče Poljčane
2.	zajetje Studenice
3.	potok Belinovec
4.	z^etje Boč
5.	z^etje Gabernik
Vsi vzorci vode so bili pre-
gledani na 28 pesticidov iz sez-
nama, ki ga predpisuje jugo-
slovanski Pravilnik o higijen-
ski neoporečnosti vode. Izbor
je nastal ria podlagi ocene
o tem, v kakšnih količinah po-
ljedelci uporablj^o posamez-
na zaščitna sredstva. Pri izbo-
ru je pomembno tudi poznava-
nje časa razpada aktivne sub-
stance posameznega pesticida
v vodi.
V	tabeli je seznam pestici-
dov, ki so bili prisotni v kate-
remkoli od analiziranih vzor-
cev nad mejo detekcije. Iz ta-
bele je razvidno, da nobena
koncentracija ne presega mak-
simalno dovoljene. Vse so bile
vsaj desetkrat nižje od predpi-
sanih vrednosti, zato ocenju-
jem, da so vsi vzorci, kar se tiče
prisotnosti pesticidov, higien-
sko neoporečni.
Podrobnejša analiza rezulta-
tov pove, da sta v vzorcih vode
prisotni dve skupini pestici-
dov. Prva so ostanki herbici-
dov. To so sredstva za uničeva-
nje plevela. Uporabljivo se pri
intenzivnem poljedelstvu. V to
skupino spadajo od prisotnih
pesticidov atrazin, propazin,
prometrin in metaloklor. Dru-
ga pa so produkti biorazgrad-
nje insekticida DDT kot sta
DDE in TDE.
Posebno pozornost zaslužijo
koncetracije herbicidov (pred-
vsem atrazina) v vodi iz vodar-
ne Medlog, vrtine Vrbnje in
vodryaka Vrbrye. Vsi ti vodni
viri se паргпдјо iz podtalnice
v Spodnji savinjski dolini.
Koncentracije so v primerjavi
z vodo izven tega območja (Vi-
tanje, Frankolovo, občina
Šmarje pri Jelšah) precej višje.
To kaže na precejšnje onesna-
ženje zemljišča nad podtalnico
in nas opozarja na možnost
prekmernega onesnaževanja
ob neprimerni uporabi ah skla-
diščenju teh rastlinskih zaščit-
nih sredstev.
Posebej pa bi rad poudaril,
daje voda s Kozjanskega zaen-
krat še neonesnažena s pestici-
di. V nobenem vzorcu vode, ki
so bili vzeti iz šmarskih zajetij,
ni bilo niti enega pesticida
v takšni koncentraciji, da bi ga
lahko dokazali.
ANDREJ, PLANINŠEK, dipl.
ing.
Še enkrat: ples
v Celju
Котад sem se vrnil z dvome-
sečnega trdega poletnega dela,
saj nimam zagotovljenega stal-
nega mesečnega dohodka ter
sem primoran preživeti poletje
brez počitnic, že sem ob po-
vratku v Celje slišal kopico
očitkov Goge Stefanovič Erja-
vec, še do junija sodelavke
Plesnega studia Celje.
V uvodu naj pojasnim, da je
bil PSC pod streho ZKO Celje
inje deloval s »skupnimi« pro-
grami zadnje štiri sezone in
združeval dvesto ljubiteljev
plesne umetnosti. Med najbolj
reprezentativne skupine sodi-
jo: Plesno gledališče in član-
ska ter otroška skupina
»IGEN« (prvo vodi Goga Ste-
fanovič Erjavec, drugi dve Igor
Jelen).
Do združitve je prišlo leta
1985 - smiselno, da se dejav-
nost poveže ter s skupnimi
močmi razvija in širi.
Skozi ustvarjanje sem oseb-
no ves čas »trpel zabadanje no-
žev« ljubosumne sodelavke
Gordane Stefanovič Erjavec in
zdaj je prišlo do vrha, ker bo
dejavnost razdvojilo. Še naprej
bo vse potekalo pod streho
ZKO Celje, le da bova s tov.
Gogo vsak »svoj gospod«!
Pred začetkom sezone bi rad
odgovoril na nek^ informacij,
ki jih širi tov. Gordana.
Gre za izredno veliko ljubo-
sumje, s^j je skupina »I(ŽEN«
zadnje čase precej gostovala
v tujini. Kot jugoslovanski
predstavniki smo bili na Kubi,
v SZ, Ankari, Istambulu, Itali-
ji, Poljski, Madžarski... V zad-
njih petih mesecih smo imeli
62 predstav z otroci skupine
»IGEN« s predstavo Trnuljči-
ca po celi Sloveniji in vsi so jo
z velikim navdušenjem spre-
jeli.
Tov. Gordana širi informaci-
je češ, da bi na omenjenih pri-
reditvah-festivaUh sodelovala
ona oziroma гцепа skupina,
pač pa sem se jaz vrinil in v ti-
stem trenutku so prireditve,
ker pač gre za Igen, postale ne-
pomembne. brezsmiselne,
amaterske. Naj omenim le. da
smo na Kubi in v Turčiji plesa-
li ob prisotnosti predsednika
države ter dobili plakete in
pohvale.
Vsako sezono sva si porazde-
lila enako število otrok in vsa-
kič po celoletnem delu, peda-
goškem seveda, je bil rezultat
takšen, da je pri tov. Gordani
od približno 120 otrok ostalo
50, pri meni pa 110. Postavlja
se vprašanje, zakaj.
Mnogokrat ni sama poučeva-
la otrok, ampak so bili prepuš-
čeni nepolnoletnim tovariši-
cam oziroma so starši pripelja-
li otroke na v^e in so jih čaka-
la zaprta vrata ali listek, da va-
je pač odpadejo. Šolnine samo-
zavestno dviguje brez oziranja
na težke čase in željo po plesu
otrok staršev, ki imego manj
denarja. Trenutno so v Celju
tri »plesne hiše«, v katerih se
lahko pleše za 120, 200 in 300
tisoč dinarjev.
Skozi' desetletje je organizi-
rala modne revije ter denar
»vtaknila« v »svoj« žep oziro-
ma je odšel v neznano, saj so se
manekenke nenehno spraše-
vale in pritoževale, če se res
vse to počne zastonj.
Pred leti smo kupili nov
dvojni kasetofon, kateri je bil
ukraden iz njenega avtomobi-
la. In niti besedice o tem, Ide
je, kako bomo razpletli... Če
bi se meni kaj podobnega zgo-
dilo, bi sklicala sestanke, od-
bore ter obvestila Tanjug.
Pravi, da so moje predstave
kopija njenih! Mislim, da če
človek uporabi podoben ko-
stum, blazino (katerih je na ti-
soče po gledališčih), naredi du-
et matere in otroka ob povsem
drugačnem uvodu in zaključ-
ku predstave, je nesmiselno
govoriti o kopiji. Saj dve stvari
ne moreta biti popolnoma ena-
ki (predstava »Pobegnimo
v svetlejšo prihodnost«). Poleg
tega пад človek najprej pomete
pred svojim pragom, saj je tudi
ona, v predstavi Metamorfoze,
uporabila nadvse znane svetil-
ke, ki jih že desetletje uporab-
lja umetnica Jasna Knez, pa
otroška skupina je ob novolet-
nem praznovanju plesala ples
GaleboVv ki je bil na isto glas-
bo, slični kostumi, slično vse-
bino odplesan leto nazaj v moji
skupini.
Poglejmo priznanega koreo-
grafa D. Z. Freya, za katerega
se govori, da so njegove pred-
stave kopija svetovno znane
Pine Bausch! Človek dela in
živi naprej...
Finančno poslovanje je bilo
pred združitvijo obeh skupin
v PSC z eno besedo - katastro-
fa. V štirih letih se je nešteto-
krat črpal denar, ki sem ga jaz
prislužil, tako da sva oba imela
OD: še v času porodniškega
dopusta smo ji z razumeva-
njem vsakomesečno nakazo-
vali pomoč... Vsa čast naši ra-
čunovodkinji, ki je čarala in
plačevala njene visoke račune!
Tov. Gordana je izredno
temperamentna osebnost in
očitno ne prenese, da se o ne-
komu preveč govori, saj so
»vedno bili in bodo oni naj-
boljši«. Zdaj se je spravila na
mene, pred leti na teater,, pa na
tov. Ano Vovk Pezdir, nasled-
njič...
Toliko na kratko, saj je to le
kamenček črnega mozaika,
z željo, da delava zase. po svo-
je, brez skakanja v zelje. A lju-
bosumje bo ostalo in tega, žal,
ne more nihče rešiti!
IGOR JELEN
Zahajajmo
v Mestni park
Celjski mestni park je naj-
lepši in najprijaznejši del
mesta. Znani vrtnarski stro-
kovnjak Benčina je gotovo
vreden naslednik nekdanje-
ga vrtnarja Jelovška. Benči-
na s svojimi pridnimi vrtnar-
ji že lep čas skrbi za ureje-
nost, zanimivost in čistost
parka.
Žal je vse premalo prizna-
nja njemu in njegovim de-
lavcem za obsežno delo, saj
v park prihaja premalo ljudi;
Celjani se ne zavedajo, kaj
ima Celje v parku ob Savinji.
Bili so časi, ko so se upo-
kojenci vsak dan zbrali pri
okrogli kamniti mizi pri kar-
tanju. V parku so bili tudi
redni promenadni koncerti,
sedaj pa stoji godbeni pavi-
ljon prazen. Ali ne bi kazalo,
da se pogosti godbeni kon-
certi namesto na Tomšiče-
vem trg^a, kjer se ob malem
številu občanov zabavajo
gostje dveh gostišč, vršijo
v senci košatih starih dreves
in na čistem zraku. Park ni
namenjen le materam z otro-
ki z vozički, ampak vsem ob-
čanom vseh starosti.
Dr. ERVIN MEJAK
Celje
Poleg teorije še izkušnje
Usposabljanje učiteljev Je potrebno Izpopolniti
Učitelji širom Slovenije zak-
ljučimo počitnice ponavadi
z izobraževanjem, ki mu učeno
rečemo tudi permanentno.
Zanj bosta poslej skrbeli le obe
univerzi. Letos smo v Celju še
naredili izjemo in se namesto
teorije poslužili še izkušenj.
Na vabilih, ki so jih dobile
je Zavod za šolstvo SRS,
enota Celje, svetovalka Vida
Bukovac, vabil na enodnevno
srečanje mlajše učiteljice pr-
vih razredov z učiteljicami, ki
smo bile pripravljene posredo-
vati svoje izkušnje in dosežke
iilajšim kolegicam. Za to obli-
ko dela smo se odločile na
enem izmed srečanj skupine
Učiteljic, ki na nekaterih šolah
širšega celjskega območja sku-
^a prenoviti delo v prvem raz-
redu.
Za delo te skupine so, po si-
^er neuradni poti, izvedeli tudi
Vrhniki, kamor je to skupi-
povabil aktiv notranjskih
"fiteljic. Torej, takole po misi-
onarsko, po organizacijski pia-
li Pa sila enostavno in ne pre-
podprto s širšo prosvetar-
uradno politiko, smo pri-
fele »prodajati« naše izkušnje,
^akaj tudi ne, s^ smo v pr-
celjskem primeru, lahko
"gotovile, da je zaradi zmeš-
njav okrog točk in preštevanja
"aSih ur, prišlo do večje škode
¿ai na področju mentorstva.
najbolj jo občutijo ml^ši
^^telji. Druščina na Vrhniki je
iilr starostno pisana, a so
bile naše izkušnje dobro-
«ošie.
Celjske in notranjske učite-
ljice so tako prisluhnile: izved-
bi poučnih sprehodov pri
predmetu SND, opazovalnim
nalogam, poskusu prenove
sprejema v pionirsko organiza-
cijo, oblikam sodelovanja
s starši, didaktičnim igram pri
SL, SND, MA, učenčevim
vprašanjem in naravnemu
učenju.
V Celju so si lahko ogledale
tudi razstavo didaktičnih iger,
ki so jih izdelale kolegice iz
skupine,	video-posnetke
o uv^alnem obdobju. Na Vrh-
niki pa so pod vodstvom tova-
rišic iz Celja izdelovale igre
same.
Nekatere slušateljice so ho-
tele že kar izdelane učne liste
in priprave. Seveda, to ni bil
naš namen. Naše izkušnje n^
bi jih spodbudile, da bi tudi
same iskale svoje rešitve v svo-
jem okolju. Srečanje naj bi bil
tudi izziv, da bi takšne skupine
nastale v njihovem delovnem
oko^u. Skupaj smo ugotovile,
da ima lahko le ustvarjalen
učitelj ustvarjalne otroke.
Iz razgovorov sem ugotovila,
da imajo veliko drobnih in ne-
pomembnih ovir, ki pa vendar-
le onemogočajo ustvarjalno
delo. Kje je vzrok, da smo uči-
telji tako zelo uokvirjeni v uč-
ne načrte, šolski zvonec, urnik,
ravnatelja, svoje kolege in pri-
prave? Dolgoletno predpisova-
nje receptov in natančno mer-
jene doze »jemanja zdravil« so
v naših prosvetarskih vrstah
vzgojile neverjetno ubogljive
uživalce šolske zakonod^e.
Večina zaradi tega dolga leta ni
razmišljala s svojo glavo, celo
zaželeno ni bilo. Verjetno od
tod tudi пекад zavoženih pose-
gov v osnovno šolo. Kdo bo
poskrbel za odjugo nas samih,
ne vem. Prepričana pa sem, da
se bomo morali mehčati takole
med sabo kar sami; tudi zato,
ker se še dolgo ne bodo dogo-
vorili, kako in kdo bo glavni.
Prav odlično bi bilo, da bi bili
glavni učenci in učitelji, poleg
teoretikov seveda, pa tudi
splošno družbeno vzdušje bo
odigralo svoje.
Predlogi, pobude in novosti
veliko lažje in hitreje zlezejo
pod našo kožo, če jih posredu-
jejo ljudje, ki so vse to v praksi
preizkusili, doživeli in prežive-
li. Srečanj teh vrst učitelji pač
nismo vajeni, ker jih nihče ni
spodbujal. Prenovljeni zavodi,
komiteji in univerzi, bodo naj-
brž morali^svoje delo temeljito
inovirati.
Množične oblike izobraževa-
nja in strokovnega izpopolnje-
vanja so preživele. Kdo bo znal
odkriti in poiskati dobrega uči-
telja z bogatimi izkušnjami, ga
motivirati, da bo spregovoril,
bi težko rekla prav zato, ker so
ocene, kdo je dober učitelj, ta-
ko zelo različne. Kar hitro bi
znali dobrega učitelja poiskati
učenci in starši, manj pa insti-
tucije, ki so do^j bile zadolže-
ne za odkrivanje in dajanje
mnenj o učiteljevem delu. Nji-
hova lastna togost je glavna
ovira.
V Celju lahko rečem, da seje
pričelo svetlikati. A žal. še tudi
ne vsem.
MARINA UMNIK
8. STRAN - NOVI TEDNIK

Ali se obeta velenjska
stanovanjska afera?
Zadevo bo preverila velenjska SDK
Pravijo, da ima vsaka meda-
lja dve plati in da se v ozadju
raznoraznih afer vselej skrivajo
osebne zamere in neporavnani
računi. To velja tudi za dogodke
v zvezi z uporabo solidarnost-
nih stanovanjskih sredstev
v velenjski občini. Če so eni pre-
pričani, da je šlo v zadnjem letu
in pol za številne nepravilnosti
pri uporabi teh sredstev, pa dru-
gi menijo, da je treba gledati na
stvari malo bolj življenjsko, ne
iskati dlake v jajcu in pred-
vsem, vselej ugotoviti, kdo stoji
za določeno trditvijo in kaj hoče
z njo doseči. Morda bo prave od-
govore dala šele kontrola Služ-
be družbenega knjigovodstva,
ki naj bi pregledala gospodarje-
nje s sredstvi vzajemnosti in so-
lidarnosti v stanovanjskem go-
spodarstvu velenjske občine.
Namigovanja o tem, da se
s sredstvi solidarnosti dogajajo
čudne stvari, so lahko občani
prebirali tako v Kaju kot v občin-
skem časopisu. Vendar je vse
ostalo le pri namigih, v javnosti
se o podrobnostih ni govorilo,
kljub temu je občinska konferen-
ca Socialistične zveze v začetku
septembra prosila, da ji skupne
službe SIS gospodarskih dejav-
nosti pošljejo poročilo o poslova-
nju s sredstvi solidarnosti v zad-
njih dveh letih, da bodo lahko
o tej temi govorili v okviru sveta
za stanovanj sko-komunalna
vprašanja.
Nevsakdanja 35. seja
Ali so se stvari začele zapletati
z razpisom 26. nateč^a za stano-
vanjska posojila iz združenih
sredstev vzsyemnosti ali pa že
prej, niti ni pomembno. Iz različ-
nih zapisnikov sej odbora za soli-
darnost in vzajemnost v stano-
vanjskem gospodarstvu je raz-
vidno, da je bila 35. seja sredi
letošnjega junija nekoliko nena-
vadna. Iz sredstev vzajemnosti
naj bi namreč na osnovi razpisa
razdelili kredite delovnim orga-
nizacijam in posameznikom za
gradnjo in nakup stanovanj. Po-
sebna komisija bi morala pripra-
viti predlog, na osnovi katerega
bi se odbor odločal o dodeljeva-
nju kreditov, česar pa ni storila.
Tako je komisija sama odločila,
da dobi kredit LB Temeljna ban-
ka Velenje, vse ostale organizaci-
je po njihovem niso ustrezala po-
gojem. Po nekaterih informaci-
jah je banka ta sredstva v višini
200 milijonov dinarjev pričela ta-
koj koristiti, čeprav je odbor
o tem razpravljal šele mesec dni
kasneje. Iz zapisnika 35. seje od-
bora tako sledi, da postopek ni
bil zaključen, siO se zavrnjene or-
ganizacije niso mogle pritožiti in
svoje vloge dopolniti. Zato je od-
bor predlagal, da se sklep o dode-
litvi kredita banki razveljavi in
da mora komisija ponovno pro-
učiti vse vloge. Vendar so ta
sklep nato na izredni seji v začet-
ku avgusta razveljavili, češ da
zanj ni bilo argumentov.
T^di drugi del razpisa, po kate-
rem se delijo sredstva za krediti-
ranje individualne gradnje, naj bi
bil, po mnenju nekaterih, sporen.
Pri posameznih prosilcih namreč
ni bilo jasno, kdo ima prednost
pri dodelitvi posojila, s^ niso pri
nikomer izračunali števila točk
glede na razpisne pogoje.
Vse to je bil za enejasen dokaz,
da postopek ni tekel v skladu
s pravilnikom. Tako je tudi Vane
Gošnik kot član odbora in dele-
gat sindikatov v njem prepričan,
da bi morali pri postopku upošte-
vati pravilnik in opraviti točko-
vanje ter ugotoviti odgovornost
komisije za nekorektno opravlje-
no delo. Jože Kožar, ki je tudi
član odbora in predsednik
skupščine stanovanjske skupno-
sti Titovo Velenje pa meni, da se
je komisija pač ravnala po nače-
lu, da je treba zbran denar čim-
prej porabiti. Kakorkoli, razpis
so formalno zaključili šele pred
dnevi, ko so na osnovi pritožb in
dopolnjene dokumentacije odo-
brili kredit še dvema organizaci-
jama. Pri tem se je tudi izkazalo,
da je komisija odobrila več sred-
stev, kot jih je bilo na žiro raču-
nu, saj so pričakovali tolikšen
priliv, da bo pokril primanjkljćO.
Denar Je, stanovanj pa
ni
če je bilo vse narobe že z razpi-
som za kredite, potem je gotovo
še cel kup drugih pomanjkljivo-
sti pri gospodarjenju s sredstvi
vzajemnosti in solidarnosti. Tako
so sklepali raziskovalno ^azpolo-
ženi člani odbora in se hkrati
spraševali, kam gre denar, ki ga
združeno delo zbira v solidar-
nostne namene za reševanje sta-
novai^skih problemov. Mesečno
naj bi se v zadiijem času zbralo
3 milijarde dinarjev, kar bi zadoš-
čalo za nakup dveh do treh stano-
vanj. Vendar so lani pridobili le
štiri solidarnostna jstanovanja, le-
tos pa pet, medtem ko je na listi
upravičencev še sto imen. Ven-
dar so v zadnjem času v velenjski
občini zgradili zelo malo stano-
vanj, denar na solidarnostnem
fondu pa se še vedno zbira. Pred-
sednik skupščine stanovanjske
skupnosti Jože Kožar pravi, da
so se zaradi tega odločili, da de-
nar vložijo v druge namene. Ne-
nazadnje jim samoupravni akti
omogočajo, da porabijo denar za
nakup, izgradnjo ali prenovo sta-
novanj. Pa tudi na sestanku pri
predsedniku izvršnega sveta ve-
lenjske občine so predstavnikom
SIS očitali, da sredstev ne pleme-
ni tij o.
Da vsi ne mislijo tako, kažejo
pripombe na zapisnik prve izred-
ne seje odbora, ki je bila 3. avgu-
sta in ki jih je podpisal Vane Goš-
nik. Odbor je takrat odobril sred-
stva iz solidarnostnega sklada za
dokončanje IV. gradbene faze
pritličja stanovanjskega objekta
v Šoštanju na Trgu bratov Mrav-
Ijakov 7 in za obnovitvena dela
na Primorski 1 v Šoštanju. Iz pri-
pomb na te sklepe paje razvidno,
da se član odbora Vane Gošnik
s tem ne strinja in meni, da gre
v obeh primerih za nezakonito in
nenamensko porabo solidarnost-
nih sredstev. Poleg tega očita, da
je bila izredna seja sklicana brez
pismenih vabil in gradiv. V pri-
meru stavbe na Trgu bratov
Mravijakov gre za gradnjo po-
slovnih prostorov, ki bodo v prit-
ličju stavbe s solidarnostnimi
stanovanji. Sporna je menda tudi
sprememba projekta pri obnovi
stanovanj v tem objektu, saj so
uredili večja stanovanja, kot paje
bilo to prvotno in z normativi
predvideno. Jože Kožar pravi, da
je šlo v tem primeru za logično
odločitev, séò je objekt v celoti
last solidarnostnega sklada in je
bilo pri gradnji treba zagotoviti
sredstva za pritličje, če so hoteli
sploh nadaljevati.
Takšnih nenamenskih koriš-
čenj solidarnostnih sredstev naj
bi bilo še več: za projektno doku-
mentacijo pri gradnji garaž v Se-
lah v Titovem Velenju, za investi-
cijsko vzdrževanje v stanovanj-
ski skupnosti in še kaj. Ali gre pri
vsem tem res za nezakonito rav-
nanje ali pa le za elastičnost v se-
danjih inflacijskih razmerah naj
presodijo za to ustrezne službe.
Če se solidarnostna sredstva zbi-
rko, potem bi morala biti name-
rijena zgolj za nakup novih stano-
vanj, menijo eni. Če novih stano-
vanj ni, naj se denar vrne združe-
nemu delu, predlagajo. Drugi pa
ugotavljajo, da solidarnostna
sredstva niso tako ozko namen-
ska, da lahko z njimi tudi adapti-
rajo in urejajo stare stavbe.
Kdo bi se torej znašel v tej za-
pleteni situaciji? Z njo se bodo
gotovo »pozabavali« v velenjski
enoti Službe družbenega knjigo-
vodstva in ocenili, kdo ima prav
in kdo ne, kolikšna je čigava
krivda in vloga v vsej zadevi.
Kdo ve, morda bodo ugotovili tu-
di »zasluge« obeh nekdanjih di-
rektorjev skupnih služb SIS go-
spodarskih dejavnosti ali kot
pravijo nekateri v Titovem Vele-
nju: gre predvsem za osebne raz-
prtije.
TATJANA CVIRN
Sindikat
pomaga
Ta čas je tudi čas, ko si
moramo priskrbeti ozim-
nico. Pri tem se znademo
vsak po svoje, v Tovarni
nogavic na Polzeli pa že
пекдј let skrb zanjo prev-
zema sindikat. Tudi letos
so priskrbeli potrebne
količine krompirja in tudi
za njegov prevoz dp to-
varne. S tem so svojim
delavcem prihranili mar-
sikatero pot, pa še nekoh-
ko cenejši je bil krompir
kot pri kmetih.
T. TAVČAR
Čistejša Savin
¥ Lokah so odprli centralno
Sistem kanalizacijskih
zbiralnikov s centralno či-
stilno napravo v Lokah je
ena izmed najpomembnej-
ših pridobitev ob letošnjem
prazniku občine Mozirje.
Sistem zbiralnikov bo po-
vezoval krajevne skupnosti
Mozirje, Nazarje in Rečico
ob Savinji. Področje torej,
na katerem je kar 80 odstot-
kov industrije in kjer živi
več kot polovica prebival-
cev Zgornje savinjske do-
line.
Prvafa^,
v LokahT
tisoč enot.
novi del Ji
nahzacija ¡
speljana p.
kolektoђa s
njo, med 5
problem su
ja še razrejJ
ski zbiralnjf
stilno naprj
slednji mese
novo blokom
zarjah,
Veliko preveč birokracije
Kako se Izmuzniti Iz kluba nerazvitih
V občini Šmarje pri Jel-
šah se že vrsto let ukvarjajo
z mislijo, kako gospodarsko
napredovati, da bi se čim-
prej otresli bremena neraz-
vitosti. Splošno krizno sta-
nje v družbi ni najbolj pri-
meren čas za kakšno poseb-
no »vizionarstvo«, sicer pa
je tega v minulih letih bilo
preveč, manj pa konkretne-
ga dela in rezultatov. O tem
drugem predvsem sedaj
razmišljajo v Šmarju.
O tem je tekla beseda z Velj-
kom Kolarjem, predsedni-
kom skupščine občine
Šmarje pri Jelšah.
KOLAR: Čeprav smo žive-
li v zelo nemirnem času (vi-
soka inflacija, hitro spremi-
njanje zakonov in predpisov)
smo zastavljene cilje nekako
uspeli uresničiti in se izogni-
ti večjim socialnim pretre-
som. V občini je porasla in-
dustrijska proizvodnja v pri-
merjavi z lani za 15,8 odstot-
ka, izgube v nekaterih DO
sicer so, vendar »prehodne«
in se bodo do konca leta od-
pravile. Dobri smo v izvozu
z 22 milijoni dolarjev; 6,3-
krat pokrivamo uvoz z izvo-
zom. V turizmu smo dosegli
za 6 odstotkov več nočitev.
Večino načrtovanih investi-
cij smo ^iresničili ali pa jih
bomo do predvidenega roka:
novo apartmaúsko naselje
Atomska vas s 450 ležišči,
v Rogaški Slatini novo no-
traiyo in zunanjo obvoznico,
trgovski center, moderniza-
cijo proizvodnje kristala
v steklarski šoli, v Podčetrt-
ku odpiramo novo čistilno
napravo, v Kozjem v Dekor-
ju bodo dobili nove proiz-
vodne prostore za izdelavo
luksuzne embalaže itn.
Na kakšen način se vaša
občina lahko izmuzne iz
kluba nerazvitih?
KOLAR: Predvsem se je
treba upreti na lastne sile.
Navedene investicije so do-
ber porok, da bomo z novim
znanjem, z novimi kadri in
boljšo tehnologijo še bolje
gospodarili. Nekatere stvari
nam ne gredo na roko: sami
težko pokrivamo stroške za
skupno in splošno porabo,
zato je treba izenačiti pri-
spevne stopnje v gospodar-
stvu. Da bi resnično pospeši-
li gospodarski razvoj v obči-
ni moramo bolj sodelovati
s tujimi firmami: imamo že
konkretne projekcije in lo-
kacije, kjer bi lahko prišlo do
skupnega sovlaganja, žal pa
splošne razmere v državi ne
vliv^o veliko upanja tujim
vlagateljem. V občini pri-
manjki^e lastnega kapitala,
zato si moramo pomagati
z razvojnim dinarjem in dru-
gimi olajšavami.
Kako pa na sploh razmi-
šljate o vlogi občine v na-
šem družbenopolitičnem si-
stemu?
KOLAR: Sistemske spre-
membe bodo gotovo vnesle
nekaj novosti v delovanje
družbenopolitičnih skupno-
sti. Ne gre zgolj za pristojno-
sti, odgov(
predvsem je
ko skr^jšatii
čanom, kako
nost dela. 1
kracije veli^
mnoge stvari
enostaviti inš
niti.	1
V Šmarja I
slovenskih <
podpisovanje
stine. Ne рђ
saj je ta dtl
podpisalo ze
Zakaj?
KOLAR: I
12 odstotkov
čencev dosleò
no, kar je pre
na naših poi
da so glavni 1
nizacijske të
tivne, s^j sol
tudi upoštev
razvlečena a
namreč kar
Po drugi stn
ljudi moti tu<
ob podpisu
številko oseb
nekateri se ol
slabih izkiÉ
klosti.
ROBS
Čistilna
V okviru I
so v Podčeti
torjem in s ti
kraj.
ZmogljivoS
graditi letos I
čeni Zdravili
naselje Atom
cijska vredM
za izgradrijol
nja-Sotla, In
Atomske top
pravna cesti*
šah ter kr«<
v Podčetrtka
k bolj čisti re
Laščani
prenovili
tudi občinsko
dvorišče
v okviru sistematičnega
urejanja starega mestnega
jedra v Laškem, so pred
kj^kim obnovili tudi zuna-
nje podobo zgradbe občin-
skih organov in tlakovali
dvorišče. Manjka le še vod-
ггјак, ki ga bodo začeli gradi-
ti v nasledryih dneh. Obnov-
ljeno dvorišče nudi prilož-
nost za različne kulturne in
zabavne prireditve. Ena iz-
med takih je bila v soboto,
ko so tam nastopili Avseniki.
Ves izkupiček, ljudi je bilo
skoraj dva tisoč, gre za od-
pravljanje posledic naravnih
katastrof v laški občini.
VZ
Dolgo življenje treh
Skupaj so stare dve-
stoenainsedemdeset let.
Krajnčeva mama in Gol-
čerjeva Malči sta dopol-
nili devetdeseto, Vipot-
nikova mama pa že ena-
indevedeseto leto. Zad-
njič so se srečali na sre-
čanju najstarejših obča-
nov KS Gotovlje, kjer so
se skupaj poveselili.Pela
sta moški in ženski zbor,
Cokanov Milan je igral
na fr^tonarico...
,Krajnčeva mama ima
lepo dornačijo, ki jo sedaj
deh s svojimi otroci. Tako
mladostno je govorila
o svojem življenju: »Ro-
dila sem deset otrok,
eden mi je kmalu umrl.
Vedno sem rada brala,
delala na zemlji in skrbe-
la za otroke. Doma smo
imeli hranilnico in poso-
jilnico, sodelovala sem
pri igrah, v pevskem in
tamburaškem zboru...
Dolgo že živim. Usojeno
Krajnčeva mama
NOVI TEDNIK - STRAN 9
reta
r-
jjozdno gospodarstvo ter del
^jgevne skupnosti Rečica
jj Saviryi. Za ostale кгдје
^ občini izdelujejo tudi idej-
^ študije za gradnjo manj-
jjji čistilnih naprav od 300
ij(j 500 enot. Vse to seveda
porneni velika prizadevanja
j3 še čistejši reki Savinja in
prêta. Poleg tega je mozir-
j)ça Komunala z Nivojem
podpisala tudi pogodbo za
gradnjo kolektoija za El-
^üj in mehanične delavnice
(jozdnega gospodarstva
jprihovski gm^ni, kije tudi
jjcer opredeljena kot nova
industrijska cona mozirske
jbčine.
Sedanji kolektorski sistem
p izdelali po projektih celj-
^ega Nivoja, ki je opravil
lidi večino del, razen zbiral-
lifca na Delejevem jezu. Z iz-
ItadAjo zbiralnika se je poja-
il problem izbire tipa čistil-
le naprave. Končno so se
idločili za sistem Bio diskov
lelovne organizacije Teh
jReke, ki je izdelala tudi šti-
m^jst idejnih študij za večja
^elja v občini.
1 Kanalizacijski zbiralnik je
tolg 4750 metrov. Zanj in za
¡јШпо napravo so denar
Bspevali Območna vodna
lupnost Savinja-Sotla, nje-
I enota v Moziiju, sklad za
irejanje stavbnih zemljišč
[fcčine Moziije ter krajevni
rpnosti Moziije in Nazar-
del pa so ga namenili iz
icdstev samoprispevka,
[sa dela so stala 31,4 milijar-
K dinarjev, od tega samo či-
pa naprava nek^ manj
pt deset milijard.
JANEZ VEDENIK
Pod
gradom so
praznovali
v soboto so praznovali
v celjski kr^evni skupno-
sti Pod gradom. Ob tej pri-
ložnosti so predali namenu
tudi пекдј novih pridobi-
tev: poldrugi kilometer as-
faltirane ceste Osenca-Pe-
čovje, na novo asfaltirane
odseke cest v Zvodnem in
Pečovniku v skupni dolžini
750 metrov ter 700 metrov
vodovoda in nov vodni zbi-
ralnik v Zvodnem. Z njim
je prvič pritekla voda v 23
gospodirystev. V tem letu
so uredili tudi razsvetljavo
v Košnici in Pečovniku.
Skupna vrednost vseh pri-
dobitev je približno tri in
pol milijarde dinarjev, del
te vsote pa so prispevali tu-
di krćgani, predvsem s pro-
stovoljnim delom.
V okviru praznika so Pod
gradom pripravili tudi tra-
dicionalno srečar^e za sta-
rejše krajane. Zbralo se je
več kot 120 krajanov starih
več kot 75 let. Kulturni pro-
gram sta pripravila OŠ Fra-
na Krsónca s Polul in Svo-
boda Zagrad, za zabavo pa
je poskrbel ansambel Viki-
ja Ašiča.
NK
Praznik kot spomin na leto 1954
v centru za usposabljanje SLO na
Ostrožnem je bila osrednja proslava
ob krajevnem prazniku Ostrožno. Če-
prav je to bil njihov petnajsti organi-
ziran praznik pa je vseeno vezan na
19. september 1954, ko je bil v njihovi
krajevni skupnosti velik ljudski mi-
ting pod naslovom »Štajerska v bor-
bi«, kjer je bil slavnostni govornik
Tito.
Tudi ob letošnjem prazniku so pri-
pravili vrsto prireditev, kjer so v glàv-
nem prevladovale športno rekreativ-
ne, ki jih je pripravil TVD Partizan
Lopata, ki sodi kot zaselek v praznično
kr^evno skupnost. Slavnostni govor-
nik je bil predsednik sveta KS Ostrož-
no Robert Čemažar, kateremu je pri
voderyu programa pomagala prizadev-
na tajnica KS Ostrožno Marina Se-
bočan.
Med večjimi pridobitvami je vseka-
kor cestni odcep Lokrovec-Dobrova
v dolžini enega kilometra, kjer so vsa
osnovna dela opravili krajani sami in
prispevali še velik delež za asfalt. Dru-
štvo upokojencev se je ponovno izka-
zalo z lepo razstavo ročnih del in peci-
va, TVD Partizan Lopata pa je pripra-
vil tri športna tekmovalca, med dru-
gim tudi prvi pohod ob meji KS
Ostrožno, l^er je sodelovalo 120 kraja-
nov. Po pohodu so se pomerih tudi
v streljarrju z zračno puško. Pohod naj
bi postal tradicionalen in ga bodo pri-
rejali vsako leto ob kr^evnem prazni-
ku. Gasilci v Lokrovcu - Dobravi pa so
pripravili tradicionalno tekmovanje za
pokal »Štžgerska v borbi«.
Na slavnostni prireditvi so podelili
tudi tri zahvale, ki so jih prejeli krožek
pri društvu upokojencev Ostrožno,
TVD Partizan Lopata in predsednik
režijskega odbora za izgradnjo ceste
Lokrovec-Dobrova Jože Klenovšek.
V Kulturnem programu so poleg otrok
nastopili še oktet Podoglarji in moški
pevski zbor gasilskega društva Lo-
krovec-Dobrova.
T. VRABL
Leto dni do nove zmede
v času sejma je dobršen del Celja postal prava prometna
norišnica. Tudi če verjamemo strokovryakom celjske občine, ki
so letos prevzeli skrb za promet med sejmom, da so poiskali
n^boljše možne rešitve, moramo ugotoviti, da СеЏе preprosto
ne prenese tolikšnega navala avtomobilov in desetdnevne
zapore nekaterih cest v eno ali obe smeri. Če so že obiskovćdci
dolgotr^no vožnjo do parkirišč pri Golovcu vzeli v zakup pa so
te težave mnogo bolj boleče občutili tisti, ki so se vsak dan po
pol^e prebijali z enega na drugi konec mesta. Lahko pričaku-
jemo le, da se bo prometna zmeda z leta v leto povečevala
premasorazmerno z rastočo uspešnostjo in uveljavljanjem
sejma. Nekateri sicer menijo, naj bi se Celjani pač sprijaznili
s tem, daje v času sejma promet ohromljen. Rešitev pa to gotovo
ni. Najbrž bi kar kmalu - če ne že prihodnje leto - morali
razmišljati o rešitvi po vzoru nekaterih drugih sejemskih mest
po svetu: urediti parkirišča na obrobju in organizirati avtobusni
prevoz na sejmišče.	NADA KUMER
Praznik v drugačni luči
Radečani spoznavajo, da dolgočasne proslave in
gostovanja delegacij krcanom ne prinašigo prav niče-
sar. Zato so za letošnji kr^evni praznik pripravili obi-
lico drugačnih, zanimivih prireditev. Med ostalim
danes v Radečah gostuje gledališče Ane Monro, jutri
bo v MK okrogla miza, ki jo bo vodil Igor Omersa
(nova ekonomska doktrina) in v petek še predstavitev
gibala Zelenih. Vse te prireditve so pripravili mla-
dinci.
V okviru praznika bo zelo zanimiv še 22. nočni tek po
ulicah Radeč, ki bo jutri ob 17. uri.
VZ
Uspešni na republiškem gasilskem tekmovanju
v Komendi je bilo letoSrye
republiško tekmovanje slo-
venskih gasilskih enot, kjer so
bili zelo uspešni tudi predstav-
niki s celjskega območja, saj so
osvojili več prvih in drugih od-
ličnih mest. To je bilo tekmo-
var\je za memorial Matevža
Haceta, velikega ljubitelja ga-
silstva. Nastopile so gasilske
enote, enote civilne zaščite in
JLA v 15 kategorijah.
Uspehi enot s celjskega ob-
močja pa so nasledrji: pionirji
A 2. GD Bistrica ob Sotli, 6.
GD Šoštar^, pionirke A: 3. GD
Bistrica ob Sotli, 8. GD Topoi-
šica, pionirji B: 2. GD Dobrna,
9. GD Šešče, pionirke B: 2. GD
Šešče, 4. GD Bistrica ob Sotli,
mladinci 4. GD Železarna Što-
re, 7. GD Grajska vas, mladin-
ke: 1. GD Škofia vas, 3. GD
Šentilj (TV), člani A: 3. GD
Šešče, 4. GD Prožinska vas,
članice A: 1. GD Pristava
(Šmaije), 9. Gorica ob Dreti
(Moziije), člani B: 3. GD T. Ve-
lenje, 5. GD Tehaije, članice B:
2. GD Šalek, 5. GD Vojnik, ve-
terani: 1. GD Tehaije, 2. GD
Bevče (TV), veteranke: 1. GD
Bevče (TV) in s kombiniranimi
vozili člani: 3. GD Strmec.
TV
Rišem te, življenje
Pod tern naslovom so na
OŠ Peter Špr£uc-Jur v Žalcu
v soboto dopoldne odprli
razstavo 4. Bienale pionirske
grafike Žalec 1989, na kateri
razstavlja 45 mladih iz več
kot štirideset osnovnih šol
Slovenije. Pokrovitelj letoš-
nje razstave je žalska občin-
ska izobraževalna skupnost.
Aero СеЏе in občinska kul-
turna skupnost, Častni pred-
sédnik, ki je podaril grafike
likovnim pedagogom, pa je
Bogdan Borčič, akademski
slikar in grafik iz Slovenj
Gradca.
Nagrade so prejele OŠ
Lackov odred Kamnica, Si-
mon Jenko Kamnik, Daneta
Šumenjaka Murska Sobota,
Franja Vrunča Slovenj Gra-
dec, Lenčke Mrzelove Slo-
ve^ Gradec, Bratstva in
edinstva Veržej, Ivana Can-
karja Vrhnika, Ljube Mikuš
in Peter Špr^c-Jur iz Žalca.
Zlate plakete pa so za nagra-
jene grafike prejeh naslednji
učenci Vlasta Јегад (OŠ Gor-
nji grad), Valerija Zakušek
(OŠ Lackov odred, Kamnica,
Damjana Hafner (Simon
Jenko, Kranj), Tadej Kodrič,
(Kranj), Danijan Ipavec (OŠ
Otiica), Sorxja Stoj an (Lenč-
ke Marzelove Slovenj Gra-
dec), Monika Filipčič (Franja
Vrunča Slovenj Gradec,
Uroš Pukmigster (OŠ Ljube
Mikuš, Žalec), Danijel Han-
žič (OŠ Petra Špregc-Jur,
Žalec).
T.TAVČAR
Podčetrtku
kega občinskega praznika
I čistilno napravo s kolek-
loško zaščitili ta turistični
f naprave, ki so jo pričeli
■ot, nanjo pa so že priklju-
Ite, turistično apartm^sko
inovanjsko naselje. Investi-
le 8 milijard dinarjev, denar
Wna vodna skupnost Savi-
•gaške Slatine, Zdravilišče
'Stavbnih zemljišč, Samou-
lost občine Šmaije pri Jel-
ilčetrtek. Čistilna naprava
^ občini, bo prispevala tudi
okolju.
M. A.
Kmečki običan v Šaleški dolini
Aktiv mladih zadružnikov iz Šaleške doline je v nedeljo
pripravil zanimiv prikaz starih kmečkih opravil in obič^ev.
V krajevni skupnosti Gaberke so si obiskovalci najprej
lahko ogledah kmečko povorko, nato pa so prikazali, kako
so pred desetletji vrtaU v deblo, tesarih, kako so delali in
popravljali stare vodnjake in podobno.
L.OJSTERŠEK
Šege in običaji
v Jurkioštru
Odbor za ohranjanje šeg in
navad pri ZKO Laško pri-
pravlja v nedeljo zanimivo
prireditev v Jurkioštru.
Predstavili bodo zanimiv in
avtentičen prikaz mnogih
šeg in navad, ki so danes
v večini le še spomin na pre-
teklost, včasih pa je bil to
način življenja naših predni-
kov in še živečih ljudi. Raz-
lične skupine, ena tudi iz po-
bratenega Vrbovca, bodo
obiskovalcem ponudile pri-
ložnost, da si ogledno, kako
je zgledalo v preteklosti res-
nično Martinovanje na vasi,
kakšna je bila včasih trgatev,
zabijali bodo »balotne«, izde-
lovali ovčjo volno, plesali bo-
do za mnoge že pozabljene
plese in igrah na različna
glasbila. Prireditev bodo za-
čeU ob 14. uri.	у^
lank
■ šo. »Po domače se pri nas
pravi pri Bognarju, po po-
• kojnem očetu, ki je bil da-
leč okoli najboljši bognar.
' Vsi otroci smo mu morali
pomagati. Cenih smo ga
m spoštovali. Pa tudi obe
vojni še dobro pomnimo.
V prvi smo stradali,
v drugi je tekla kri. Sedaj
skrbim za kapelico sredi
vasi, da mi čas hitreje
mine.«
Vipotnikova mama, po
domače Tanavaijeva teta,
je rodila dva sinova: Šte-
fana in Andreja. »Enain-
devetdeset let ja kar dol-
ga doba. Sicer sem še kar
zdrava, le noga mi nag^a,
pa si moram pri hoji po-
magati s palico. Pa tako
rada bi še šla na travnik,
ryivo. In pogovarjam se
rada, predvsem s sosedi.«
In kaj пцј povem za ko-
nec? Prav čile so vse te
naše devetdesetletnice.
Žehm jim, da bi jim bilo
deseto desetletje v zdrav-
ju kar najbolj naklonjeno.
DRAGO KUMER
Konec dober, vse... Iim?!
v soboto je nad poletno preobleko
v Atriju na Tomšičevem trgu padel za-
stor. MKC Kljub, ki je vso sezono posku-
šal obladovati prah, v katerem so bili
pomešani raznovrstni očitki, je z vlažno
krpo spominov in izkušenj pobrisal sle-
di in se vmil v svojo dekadenčno posto-
janko.
Čeprav je organizator že potegnil črto
pod dognanjem iztekajočega se poletja,
bo končni obračun kot rezultat globje
analize znan šele čez čas. Že sedaj Pa je
mogoče trditi, daje kljubovarye Kljubov-
cev rodilo sadove, ki bodo ob nekoliko
spremenjeni politiki delovanja dobili
pravo barvo že v (relativno) kratkem ča-
su. Alternacija imenovana Atry je uspela
iz več zornih kotov: ugodna lokacija, pri-
merna scena in konkurenčna (v cenah)
ponudba. Te tri komponente so vsekakor
odlična substanca in prava iztočnica za
uspešen biznis, ki temelji na povpraševar
гци. Tu pa se pojavlja prvi in (niy)večji
problem. Odziv obiskovalcev.
Treba je priznati, da Kljub kot takšen
(žal) še vedno nosi etiketo »enfant terri-
ble«, ki si jo je zasluženo prislužil v prete-
klosti, vendar pa se tako drugod kot v do-
hni Šentflonanski ali v lokalni mlaki ci-
nizma stvari obrač^o in zavračajo po šte-
vilu grehov - prednikov ai predhodni-
kov. Malomeščanska senca se n^dlje ob-
drži in sončni žarki, ki se rojevajo znotraj
glav nove garniture entuzijastov, le red-
ko prebijejo vrata na odpisani stavbi na-
proti Pošte, ker ih senca zunanjosti že
apriori pogoltne. Če bi bio vseskup^ le
problem ožigosanega prostora, bi se
stvar lahko kaj hitro rešila. Konkreten
primer je Atrij, kamor je Kljub preselil
svojo poletno dejavnost in prej omerxjeni
sadovi dela so bili odvisni predvsem od
obiska. In bil je, res ne velik, ampak
spodbuden. Toda ne sam po sebi, kajti če
točiš poceni pivo in na vsako mizo priž-
geš svečko ter ob zvokih hard-core ali
kakšne druge »drugačne« glasbe priča-
kuješ množico, na čelu katere korakajo
punkeiji, altemativci ali image darkerji,
se bo (že prirojena) bojazen uresničila in
udejanila v subjektih, ki se tako ah dru-
gače enačijo z inventarjem. Z namenom,
da bi privabil še koga drugega kot neob-
stoječi underground, je organizator prire-
jal različne prireditve, ki so se morale
ujemati s pogoji polprazne blagajne.
Da so nekateri »projekti« izveneli
v prazno, ni tragedija in največkratni bil
organizacijski fiasko, je pa sramota, da
prizadevarya Kljubovcev rušijo (na srečo
redki) samovšečni prepotentneži, ki svo-
jo neartikulirano retorično bogastvo iz-
kazujejo takrat, ko se naprimer predstav-
ljajo mladi poeti ali nastopno plesalke.
Je že tako, da si gostov ne moreš izbirati,
pa tudi na vsakem ne piše, kako je razvita
ryegova kulturna ¿avest.
Kot kameleoni spreminjajo barve, tako
bodo morda tudi prizadevanja mladih, ki
se (ne)skriv^o pod nazivom MKC Kljub,
nekoč le upoštevana in priznana, četudi
samo z obiskom. N^blestejši delček
v mozaiku prireditev letošnjega polena
v Atriju - petkov nastop Plesnega foru-
ma iz Celja - je dokazal ravno to; kvalitet-
na predstava, temu primeren obisk in...
konec dober, vse... hm?!
10. STRAN - NOVI TEDNIK
21. SEPTEMBER 1q.J
Konjeniki za pokai Slovenije
in pokai obrtnega sejma
Konjeniški klub Merx Celje
je tudi letos ob zaključku
obrtnega sejma pripravil tra-
dicionalni konjeniški turnir;
nastopili so najboljši sloven-
ski konjeniki iz Gotovelj,
Krumperka, Ljubljane, Mari-
bora, Struge Otočec in Celja.
Tekmovanje je bilo za spre-
membo na nogometnem igriš-
ču Golovca z željo, da si ga
ogleda čimveč ljubiteljev ko-
njeniškega športa. Med mladi-
mi konji in jahači je zmagala
Saša Hrušovar iz KK Merx Ce-
lje pred Urošem Štrausom iz
KK Gotovlje ter Markom Bro-
janom iz KK Krumperk.
V mladinski konkurenci v par-
kuiju do 120 cm je zmagal Aleš
Pevec iz KK Gotovlje pred Mo-
niko Kušar iz KK Krumperk in
M^o Novak iz KK Gotovlje,
v zadnji disciplini, izredno
atraktivni štafeti, paje nastopi-
lo sedem parov konj s konjeni-
ki. Zmagala sta državna repre-
zentanta Jože Štifter in Tomaž
Laufer iz Maribora, druga je bi-
la kombinirana dvojica Mojca
Komerički iz Celja in Polde
Miš iz KK Krumperk, tretja pa
predstavnika KK Gotovlje Ma-
ja Novak in Aleš Pevec.
Zadnje kolo letošnjega repu-
bliškega prvenstva bo v nede-
ljo v Ljubljani, kjer im^o lepe
možnosti za dobre končne uvr-
stitve tudi predstavniki konje-
niških klubov Gotovlje in
Celje.
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
Saša Hrušovar, KK Merx Celje, je zmagala s konjem Alko
v prvi disciplini za mlade konje in jahače.
Zakaj dvojna
vstopnina?
Konjeniški klub Merx
Celje se je letos odločil, da
bo tekmovanje za pokal
obrtnega sejma pripravil
na nogometnem igrišču
v sklopu razstavišča. To je
bila pametna odločitev, za
katero seje organizator od-
ločil predvsem zato, da bi
prireditev z najboljšimi slo-
venskimi konjeniki videlo
večje število gledalcev kot
na hipodromu v Škofji va-
si. Res je, da seje na izred-
no lepo pripravljenem tek-
movalnem prostoru zbralo
kar precej gledalcev, prav
'gotovo pa bi jih bilo še več,
če ne bi bilo dvojne vstop-
nine. Najprej je bilo treba
odšteti 50 tisoč din za glav-
no vstopnino na sejmišče,
nato pa še 30 tisoč din za
ogled konjeniške priredi-
tve. Za štiričlansko družino
pa je takšen izdatek pri da-
našnji draginji že kar pre-
velik zalogaj. Vemo in razu-
memo, da konjeniški klub
potrebuje denar 'za svojo
dejavnost in da so bih tudi
stroški s prireditvijo veliki,
vendar bi morah najti dru-
gačno rešitev skupaj z Go-
lovcem. Predvsem je velik
nesmisel, da moraš za pro-
stor, kjer je bila tudi konje-
niška prireditev, odšteti
dvojno vstopnino. Če dvoj-
ne vstopnine nß bi bilo bi
bil tudi obisk večji, to paje
bil v glavnem smisel pre-
stavitve konjeniške prire-
ditve iz ŠkoQe vasi v Go-
lovec.
T. VRABL
Zmaga Rudarja
v republiški nogometni li-
gi so odigrali 4. kolo. Elkroj
je doživel visok poraz proti
Teol Slovanu v Ljubljani 3:0,
presenetil je Partizan Hme-
zad Žalec, ki je iztržil točko
v Murski Soboti proti Muri
1:1 (strelec Kotnik), dobro je
igral tudi Steklar v Medvo-
dah, kjer je dobil točko, zma-
gal pa je Rudar iz T. Velenja,
ki je doma z goloma Cvikla
in Boškoviča z 2:0 premagal
Elan. Lestvica: 2. Rudar
(TV), 9. Elkroj, 10. Steklar in
zadnji štirinajsti, Partizan
Hmezad Žalec.
Pari 24. septembra 5. j^j
Partizan Hmezad
- Domžale, Elkroj - Poh®^
in Steklar - Teol Slovan
V vzhodni območni lig;
odigrali 3. kolo. Ingrad ki
divar je doživel hud p^
v Mariboru proti Železni(5
ju, saj je izgubil 4:1 (strej
za I. Kladivar Hodžar),
vinja je doma v Slov. Ко^
cah z 1:0 in golom Žvor
premagala Kovinarja, gji
Šmartno pa tudi doma P^
zana Slovenj Gradec z gou
Brvarja 1:0.	^
Startali so mladi nogometaši
Mlajši pionirji Rudarja iz T.
Velenja so doma premagali so-
vrstnike Partizana Hmezad
Žalec s 4:0, strelci pa so bili
Maledeja, Jučec in Rusmir 2.
Sodil je Leperica iz Prebolda.
Srečali so se tudi st. pionirji,
kjer so v T. Veleryu predstav-
niki Partizana Hmezad iz Žal-
ca premagali domačega Ru-
darja 3:6. Strelci za Žalec Ziko,
Gradišnik in Ahčar po dva, za
Rudarja pa Jurič, Zlodej in
Husenovič.
Pri kadetih so bili boljši
predstavniki Rudarja, ki so na
svojem igrišču odpravili Parti-
zana Hmezad Žalec z 3:1. Za
Rudarja sta dala gole Buliho-
vič 2 in Skrober, za Žalec pa je
bil uspešen Zdolšek.
Mladinci Partizana Hmezad
Žalec so v Žalcu odigrali sreča-
nje s Hrastnikom in izguba
0:3.
Srečanja v Slov. Konjic^
med ml. pionirji Dravinje j
Senovega ni bilo, ker niso p^
šH gostje, tako da so srečam
dobili domačini s 3:0 brez bo
be. Srečanje med kadeti Dray
nje in Senovega se je konfal
0:0.
Dve tekmi bi morali biti 0(ii
grani tudi v Štorah med Ko»
narjem in Hrastnikom, ker p
gostov zaradi okvare na a\i(
busu ni bilo pravočasno, j
sodnik iz T. Velenja obe teku
odpiskal brez boja v koristi
mačinov pa čeprav so tu in
pripravljeni obe tekmi kasnq
odigrati. In kdo bo trpel stm
ške, ki so nastali zaradi »višjt
sile? Morda nerazumev^oi
sodnik Tasič?
JOŽE GROBELNJ
Cilj je povratek
v republiško ligo
Košarkarice celjske Met-
ke bo v prihodnji sezoni vo-
dil Gojko Kusič. Poleg kopi-
ce mladih igralk, ki jih je
uspel pripeljati v telovad-
nico Tehniške šole tudi med
počitnicami, je v Celje pri-
vabil tudi izkušeno Marjeto
Čuješ, ki je vrsto let uspeš-
no nastopala v prvi peterki
Korsa Rogaške in bila ved-
no med najboljšimi skakal-
kami pod koši v Z. zvezni
ligi.
Lani si je ekipa Metke pod
vodstvom trenerja Tanjška
sicer izborila obstanek v re-
publiški ligi, vendar je kas-
neje KZS število članov te
lige zmanjšala in po uradni,
administrativni poti, ne
športni, na igrišču so se Ce-
Ijanke pač preselile v nižji
rang tekmovanja, II. republi-
ško ligo vzhod, kjer pa ne bi
smele imeti večjih težav za
povratek v enotno republi-
ško ligo.
Gojko Kusić, trener Met-
ke: »Od članic so pri klubu
ostale Hajdinjakova, Čretni-
kova, Andreja Vodopivec in
Jurakova, okrepila nas je od-
lična Čuješeva, prihodnost
celjske ženske košarke pa vi-
dim v Saši Vodopivec, Oprč-
kalovi, Plankotovi Mijačevi,
Slamnikovi, Hermanovi in
Matkovi, ki naj bi bila čez
nekaj sezon tudi naslednica
Metke Obrovnik, ki je odšla
k ljubljanski Ježici. Naš cilj
je jasen: povratek v republi-
ško ligo.«
DEAN ŠUSTER
NA KRATKO
Slaba udeležba na
šahovskem turnirju
Na tretjem hitropoteznem tur-
nirju za občinsko prvenstvo Žal-
ca, ki ga je organiziral ŠK Savinj-
čan iz Šempetra, je bila slaba
udeležba, saj je nastopilo samo
11 šahistov. Zmagal je veteran
Stane Skok iz Prebolda pred lan-
skim prvakom Jožetom Zorkom
in Karlijem Turkom, oba ŠK
Žalec.
Priprave odbojkarjev
v 1. slovenski odbojkarski ligi
bosta iz žalske občine letos na-
stopili ekipi Partizana Šempeter
in Braslovč. V teh dneh se na
tekmovanje, ki se bo pričelo 14.
oktobra, vneto pripravljata obe
ekipi. Po besedah trenerja prve
ekipe Šempetra Stanka Prislana,
so letos s pripravami za prven-
stvene točke pričeli precej zgo-
d^. Na Lisci so bili štiri dni,
v tem mesecu pa trenirajo vsak
dan po dve uri. Želijo uvrstitev
v zgornji del lestvice.
Marjan Kumer, trener ekipe
Braslovč je povedal, da je njihov
cilj letos obstanek v ligi. Letos po
več letih zopet nastopajo v I. slo-
venski ligi, ki pa je zelo močna.
Trenirko štirikrat na teden, tre-
ner pa ima na razpolago štirin^st
igralcev. Pred pričetkom tekmo-
vanja bosta obe ekipi odigrali
več prijateljskih tekem.
T. TAVČAR
Turnir na Vranskem
23. septembra bodo ob krajev-
nem prazniku Vransko pripravili
memorialni turnir v počastitev
dveh članov NK Vransko Егацја
Pozniča in Janeza Lapuha. Tur-
nir bo na igrišču Videm, začel pa
se bo ob 15. uri. Prvi tekmi bosta
NK Vransko - Partizan Hmezad
Žalec in NK Svoboda Kisovec
- Lastovka Polzela.
J. GROBELNIK
S tekmovanjem so
začeli Judoisti
Koncem zadnjega športnega
vikenda se je začelo tudi prven-
stvo v republiški judo ligi, kjer
Çeljane zastopata dve ekipi judo
kluba Ivo Reya. Prva ekipa je na-
stopila v Kranju in premagala
Triglav 14:0 ter ekipo Impola II
8:6. Druga ekipa je nastopila na
Jesenicah, kjer je izgubila obe
srečanji z Dravo in Jesenicami
10:4.
Znova prva ekipa
MNK Grafika Gracer
14. pozivni turnir za slovenski
revialni pokal v malem nogome-
tu je bil v Piranu. Znova je, tako
kot na 13. turnirju v Šoštanju,
zmagala ekipa MNK Grafika
Gracer iz Celja ter si tako zagoto-
vila nastop na zaključnem turnir-
ju za slovenski revialni pokal,
kjer bo nastopilo dvanigst пад-
boljših ekip. Tudi tokrat je bil za
najboljšega igralca proglašen Ce-
ljan Zlatko Koren, pokal za пгџ-
boljšega strelca pa je dobil tudi
Celjan Boris Mackovšek. V ekipi
so nastopili: Andrej Končan,
Dragan Vahtarič, Marjan Muršič,
Boris Mackovšek, Boris Perišič,
Iztok Kos, Darko Drobine, Zlat-
ko Koren, Zoran Knez in Boštjan
Kuzman.
Pohod je uspel, novi načrti
člani organizacijskega od-
bora, ki so vestno in dobro
pripravili 5. pohodni maraton
iz Celja v Logarsko dolino
v dolžini 80 km, so se zbrali na
seji, kjer so ocenili letošnji
pohod ter sprejeli tudi prve
dodatne usmeritve, da bi bil
prihodnji maraton še boljši.
Razveseljivo je že to, da so se
prvega maratona udeležili štir-
je entuziasti, letošr^ega pa kar
193 iz različnih krajev Sloveni-
je. Na končni cilj je pripešačilo
ali celo priteklo kar 75 odstot-
kov vseh udeležencev, kar je
lep dosežek. Organizatorji ob-
Ijublj^o za prihodnje leto
mnoge izboljšave, ki bodo zla-
sti na področju zdravstvene
službe, informiranja, »zvočne«
povezave med posameznimi
spremljajočimi vozili, prevo-
zom opreme sodelujočih ter
nenazadnje - udeleženci naj bi
dobili tri vrste kontrolnih kar-
tončkov. Bele, rumene in rde-
če. Prvi bi bili za prave tekmo-
valce, drugi za izkušenejše re-
kreativce, zadnji pa za prave
pohodnike, ki si med hojo tudi
ogledujejo pokrajino.
Letošnji 5. pohod iz Celja do
Logćirske doline so omogočili:
ZŠAM Celje, Tkanina, Triglav
Celje, Zlatarne, Kovinotehna,
Cinkarna, Ingrad, Mlekarna
Arja vas, EMO, Mesnine Celje
tozd Maloprod^a, Slovin Coca
Cola Žalec, SLovenija vino
Ljubljana, Slovin tozd Vital
Mestinje, Merx GP Celje tozd
Majolka Na-Na, Merx tozd Po-
trošnik, Merx KZ Šentjur
Klavnica, Merx trgovsko in
proizvodno podjetje s tozdi.
Libela, Kreator Vezenina, ob-
čini Celje in Mozirje, žalski pe-
ki, mesarstvo Prekoršek Voj-
nik, zidarstvo Vidovič, Gaj tisk
Jazbec Lisično, Viski bar Ce-
lje, Urarstvo Sotošek, čevljar-
stvo Perko, Kamnosek Černič,
finomehanika Dobrajc, avto-
prevoz Hudinja Celje, graver-
stvo Kovač, foto Rizmal Žalec,
ortopedsko čevljarstvo Kolar,
steklarstvo Volk, elektroservis
Juteršek, Vili Šumer, optika
Božič, krojaštvo Krivec, kovi-
nostrugarstvo Bezenšek, klju-
čavničarstvo Erjavec, plastika
Kregar Tmovlje, črkoslikar-
stvo Perčič, avtoprevoz Zulie-
vič, prodaja sadja zelenjave
Bafti, livarstvo Kekec, bistro
Bučka Žalec, Pizzeria Janežič
Žalec, slikar amater Ignjatič,
slikar amater Škobefne, gostil-
na Pri gasilcu v Matkah, sito-
tisk J^še Žalec, zlatarstvo
Kragl Žalec, kleparstvo Kovač
Žalec, biffe Ščurek Petrovče,
papirkonfekcija Hari Žalec, fo-
to Zorko, optika Božič T. Vele-
nje, biffe Trakelj T. Velerie, bi-
stro Žur T. Velenje, gostilna
Šantl Šentjur, izdelava kovin-
skih izdelkov Tanaskovič Gri-
že, biffe Puncer, izolatorstvo
Kožuh Tmovlje, gostišče Inti-
har Leveč, avtokleparstvo Ce-
pin, avtomehanika Dosela Ža-
lec, izdelovanje kovinskih
predmetov Šumej Leveč, lon-
čarstvo Buser Prožinska vas,
gostilna Franci Pečovnik, ste-
klar Žalec, lesostrugarstvo
Lovšin in LMS Plastika Mirko
Lešnik Polzela. Pomoč za do-
bro izvedbo pohoda pa je pro-
stovoljno nudilo tudi veliko
posameznikov s prostovoljnim
delom.
T. VRABL.
Kolesarji Merxa četrti
v Sloveniji
Končano je slovensko prvenstvo v kolesarjenju,
kjer so predstavniki KK Merx osvojili 4. mesto za
Krko, Savo in Rogom. Med člani so bili Celjani
ekipno celo drugi, med posamezniki pa sta bila naj-
bolje uvrščena mladinec Sandi Šmerc, ki je bil drugi
in član Iztok Melanšek, ki je bil osmi.
Tudi v tekmovanju slovenskih mest so celjski kole-
sarji četrti, med člani pa Iztok Melanšek tretji in med
mladinci Sandi Šmerc sedmi.
Celjski kolesarji so sodelovali tudi na memorialu
Stojana Grgca v Zagrebu. Med ml. mladinci je bil Sašo
Sviben tretji, med st. mladinci je zmagal Tomaž Štor,
med člani pa sta Brane Mernik in Sandi Šmerc osvojila
četrto oz. peto mesto. Tako celjski kolesarji uspešno
zaključujejo letošnjo tekmovalno sezono, katere
sklepna prireditev bo prav v organizaciji KK Merx in
sicer 30. septembra državno prvenstvo v gorski vožnji
iz Zreč do Rogle, 1. oktobra pa državno prvenstvo na
kronometer po kozjanskih cestah.
T. VRABL
Prva nagrada v Šmartno
v Rožni dolini
Za 116 šahovsko nagradno igro smo dobili kar 56 odgovoroi
med katerimi jih je bilo 32 pravilnih (Bruno Parma je bil trik"
državni mladinski prvak). Ža pokrovitelja DO Kovinotehna si
nagrade izžrebala Vera Brežnik in Arandžel Stankovič. Pi^
mejo jih: 1. Ivanka Arčan, Brezova 32, Šmartno v Rožni dolini-
Jožica Lampret, Ulica talcev 5, Žalec in 3. Boris Blaznik, Kerse
kova 8, Celje. Skrivnostna gostja je bila Mara Rekar, bi«
državna prvakinja in olimpijka v smučarskih tekih, kateroi
spoznala Danica Mansuti, Vojkova 1, Celje. Vsi nagrajenci laW
nagradè dvignejo v roku 30 dni v oglasno naročniškem oddeW
NT-RC.
Šahovska nagradna igra 117
z osvojitvijo pokala maršala Tita se
lahko pohvalijo le redke šahovske
ekipe, med njimi tudi ena iz Slovenije,
ki nastopa v 2. zvezni ligi. Katera?
Metalna Maribor
lsl(ra Ljubijana
Kovinar Maribor
^l. SEPTEMBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 11
jOČNE
1/ETKE
(J po nočno-veseljaški
l^j je bil teden kar živa-
Tudi utrip celjskega
¿tria je nekaj malega pri-
Jjval k temu. Miličniki so
Jjovoljni tudi z zasede-
^tjo svojih »prenočišč«
iJninulih dneh. Sicer pa so
Ljje v modrem razreševa-
jpredvsem klasične scene:
(igrajanja, pretepe in dru-
cke prepire.
I V bifeju pri plinarni
« se zravsala Milan L. in
l,rašim Č. Bolj jo je skupil
lirašim, čeprav končni ré-
citât še ni povsem jasen,
pd medicinskih izvidov bo
^visno, kakšna kazen bo
joletela Milana.
Ф Na vrtu samopostrež-
- Solidarnost na Lavi je
jlo v sredo že zgodaj po-
poldne živahno. Tako ži-
Џ\по, da so morali mihč-
^ pomiriti n^bolj raz-
šla Franca A. in Davida
r Drugo dejanje je sledilo
L istem prizorišču ob pol
Utih popoldne. Takrat
^ca ni bilo več zraven,
tó pa je Davidu v prosto-
|h za treznjenje delal druž-
¡oJože K.
Г» Sitni obiskovalci,
^jenost in nekaj mahga-
Lov so zakuhali incident
fc izhodu na sejmišče
Rrtnega sejma. Andrej K.
te hotel po vsej sili vstopiti,
[o je bil sejem že zaprt.
Dva varnostnika mu nista
bila kos, zato je prihitel še
iretji - Ante M., ki je zade-
re razrešil po kratkem po-
itopku: tečnega Andreja je
pahnil z UKW oddajnikom
po glavi. Za grobost se bo
.tate zagovarjal pri sod-
^u. .
' • Na postajo milice se je
7 petek zatekla Nežka S.
lotroki. Z doma jih je nag-
oal vinjeni mož, ki pa je še
pred prihodom miličnikov
tudi sam pobegnil.
NK
avtom v jarek
■ celjski bolnišnici zdravijo
IÍD ranjenega 68-letnega Stani-
ra Verka iz Mestinja. Ranil se
Ï soboto, ko je z osebnim av-
B na Čmereški Gorci zapeljal
»ste v jarek. Avto je drsel ne-
liasa po boku, nato pa trčil
iup zemlje.
Najbolj mamljivi so avtomobili
So res nekateri občani že ta-
ko ogroženi, da morajo krasti,
se nekateri sprašujejo ob po-
datkih, da pri nas narašča šte-
vilo kaznivih dejanj tatvin,
vlomov in podobnega. Čeprav
je res, da mnogi pri nas res
vse teže pridejo do nekaterih
dobrin, vendarle drži, da si
pošteni ljudje ne bodo nikoli
hoteli na tak način zboljševa-
ti življenja. Med prestopnike
pa se v takih časih vključuje-
jo taki, ki s poštenostjo niso
povsem razčistili in bi radi ži-
veli nad svojimi zmožnostmi.
In ker je takih precej, naraš-
čajo tudi številke o kaznivih
dejanjih.
^idi za celjsko območje ve-
lja, da število kaznivih dejanj
s področja kriminalitete naraš-
ča - v prvem polletju jih je bilo
2349, kar je za 12 odstotkov več
kot v enakem lanskem obdob-
ju. N^več je tatvin in velikih
tatvin - kar 1641, taka kazniva
dejanja pa tudi najhitreje ra-
stejo. Še. posebno so mamljivi
avtomobili, saj se je v tem ob-
dobju število vlomov v osebne
avtomobile zvečalo kar za 60
odstotkov. Prav pogoste pa so
še tatvine oziroma vlomi v sta-
novanja, stanovanjske hiše, vi-
kende in trgovine. Predvsem
zadnji čas se je tudi močno
zvečalo število žepnih tatvin
oziroma tatvin torbic ali denar-
nic iz cekarjev. Treba je omeni-
ti, da tatovom pri tem mnogo-
krat »pomagajo« tudi lastniki,
ki denarnice nosijo na vidnih
mestih, pogosto prav izzivalno.
Delavci organov za notrarye
zadeve na celjskem območju
tudi ugotavljajo, da je vse več
kaznivih dejary proti splošni
varnosti ljudi in premoženja,
kot so požari iz malomarnosti,
poškodovanja in uničenja jav-
nih naprav ter druge vrste
ogrožanja. Pri teh dejanjih pa
nastaja redno velika gmotna
škoda - v večini na družbenem
premoženju. Na našem ob-
močju se prav tako pogosto
srečujejo s primeri onesnaže-
vanja okolja, pa čeprav večina
ljudi meni, da smo tu proti kr-
šite^em še vedno preveč v ro-
kavicah. V prvem polletju so
na Celjskem obravnavali tri
primere ogrožanja okolja
- v vseh treh primerih onesna-
ževanje vode. V obravnavi pa
imajo še več takih primerov.
Prav tako so v porastu težja
kazniva dejanja s področja go-
spodarske kriminalitete, kjer
tudi prihaja do velike material-
ne škode. Samo z desetimi gra-
beži (v zvezi z zlorabo položna
ali s poneverbo), so osumljenci
-povzročili nad 1,9 milijarde
škode. Vse več je tudi prime-
rov kaznivih dejanj nevestne-
ga gospodarjenja, pa zlorab po-
ložaja ali pravic odgovorne
osebe; močno pa naraščajo še
tatvine in izdajanje nekritih
čekov.
Še nekaj zaskrbljuje: milič-
niki so v prvem polletju obrav-
navali kar 260 mladoletnikov
in 103 otroke, ker so štorih rćiz-
na kćizniva dejanja - v glavnem
tatvine. Prav mladi pa so tudi
vse pogosteje žrtve kaznivih
dejanj.
Ob vseh številkah o narašča-
nju kaznivih dejary naj omeni-
mo le še nekatere, ki kažejo
padanje. Tako so v rahlem
upadanju kazniva dejanja zo-
per življerye in telo. In po dol-
goletnem naraščanju je zdaj
v upadanju tudi nasilniško ob-
našanje. Prav tako je bilo тгтј
napadov na svoboščine in pra-
vice občanov, kar pa gre goto-
vo pripisati večji demokratiza-
ciji v naši družbi.
»Zgubljen« vozil
tuje avtomobile
čeprav S. M. iz Goričice
v šentjurski občini pravi, da
ga je »za nekaj časa zmanjka-
lo«, je imel še veliko srečo:
potem ko je vzel tri osebne
avtomobile in jih dodobra po-
škodoval, sam sploh ni bil ra-
njen.
Vse to se je dognalo v četr-
tek zvečer med 21. in 21.30. uro
na območju med Šempetrom
in Dolenjo vasjo. S. M., ki je
doživel večji nesporazum na
delovnem mestu v Celju, se je
iz jeze in razočaranosti precej
napil - naprej po celjskih go-
stilnEih, nato na sejmu, zvečer
pa seje odločil, da gre k dekle-
tu v Marijo Reko. Kako je pri-
šel do gostišča Štorman, ne ve,
po pripovedovanju milični-
kom pa se tudi ne spominja,
kaj je počel kasneje. Vendar pa
na to njegovo kasnejše početje
opozarjajo »dejstva«. Pred go-
stiščem je vzel osebni avto GS
in se odpeljal do Prebolda, kjer
ga je pri samopostrežnici po-
škodoval. Nek občan mu ga je
celo pomagal prestaviti in ko
je videl, kako je vinjen, mu je
vzel ključe in prometno dovo-
ljenje ter vse to nesel na posta-
jo milice - seveda pa ni vedel,
da vse to ni last voznika. S. M.
je nato vzel drug avto enake
znamke, toda ko ga je hotel pe-
ljati po stopnicah, je nasedel.
Peš se je odpravil do Dolerye
vasi ter tam pred stanovanjsko
hišo vzel še stoenko (v vseh
treh vozilih so bih ključi!) ter
se z njo odpeljal.
Mihčniki so že naslednji dan
našli stoenko v Marija Reki,
vendar močno poškodovano,
saj je bilo škode za okoh 50
miUjonov dinaijev. Po zbira-
nju podatkov pa so кгу kmalu
izsledih tudi »voznika«. Obi-
čajno se ob takih primerih sre-
čajo s starimi »znanci«, v tem
primeru pa ni bilo tako. Vse
kaže, da sta spor na delovnem
ter kasneje pijančevanje S. M.
privedle do odločitve, da se je
na tak način podal k dekletu.
Mihčnikom je povedal, da gaje
za »nekaj časa zmanjkalo« in
se ne zaveda, kaj je počel.
I^omunala Celje,
^ozd Ceste kanalizacije
Obvešča, da bo od ponedeljka, 25. 9. 1989 do 20. 12.
^989 v celjskem mestnem središču veljal poseben
Prometni režim. V tem času bodo rekonstruirali
Gregorčičevo ulico med križiščem z Ipavčevo in
Sodnikovo ter križiščem z Miklošičevo.
Vzel denar iz
blagajne
Le kratka odsotnost blagajni-
čarke je bila dovolj, da je nezna-
nec iz blasone vzel vrečko
s skoraj šestimi milijoni dina-
jev. Ta tatvina seje zgodila v po-
nedeljek ob 17.30. uri v prodajal-
ni Hmezada - Mesnine Celje na
Kardeljevem trgu v Titovem Ve-
lenju. V odsotnosti blagajnićake
je neznanec stopil v prodajalno
ter k registerski blag^ni, kjer je
bilo v polivinilasti vrečki
5.851,915 dinarjev gotovine.
Vrečko je vzel in - seveda - hitro
odšel.
Neznanec pa je po zaslugi hitre
akcije velenjskimi miličnikom
postal kaj kmalu znan. Miličniki
so namreč že popoldne pryeli 26-
letnega Bogdana Beovića iz Tito-
vega Velenja, delavca brez zapo^
slitve. Pri njem so tudi našli ves
denar, ki ga je vzel v trgovini.
Predali so ga v nad^nji posto-
pek, denar pa vrnili trgovini.
Verjetno so blagajničarki tudi
povedali kaj o tem, da je treba
biti pri delu previdnejši.
Videokamera Iz
Pionirskega doma
V dneh od petka do ponedeljka
je nekdo nenadzorovano »obi-
skal« Pionirski dom Cvetke Jeri-
nove v Celju. Z originalnim klju-
čem ali ponaredkom je odklenil
vrata, v notranjosti razmetal veli-
ko stvari, iz-omare pa vzel video
kamero znamke Nordmende.
S tem je pionirski dom oškodo-
val za okoli 70 milijonov dinar-
jev. Za storilcem še poizvedujejo.
Kam so šli ¡Marija,
Jožef in Alojzij?
Delavci UNZ СеЦе še vedno
poizvedujejo za storilci, ki so iz
kapelice v Črešnjicah pri Fran-
kolovem odnesli tri kipe. Z nez-
nanci so odšli 90 centimetrov vi-
soki kipi sv. Marije, Jožefa in
Alojzija.
Umrl na traktorju
Med vožnjo po lokalni cesti od
Vinskega vrha proti domu v Bab-
ni Reki se je v soboto zvečer
smrtno ponesrečil 50-letni Ivan
Jesih z Babne Reke. S traktor-
jem, za katerega je imel pripet
voz z drvmi, je zapeljal s ceste na
travnik; voz se je prevrnil, trak-
tor pa je drsel d^e in se zaletel
v drevo. Voznik je umrl vkleščen
v traktorski kabini.
Tovornjak v Savinji
Za okoli 1,1 milijarde dinarjev
škode je nastalo pri prometni ne-
sreči, ki se je pripetila pretekli
četrtek v Velikem Šiiju. Pri sre-
čavanju dveh tovornjakov s pri-
klopnikoma sta se namreč vozili
oplazili in tovornjak, ki ga je vo-
zil 37-letni Ratomir Milič iz Sme-
derevega, je podrl varovalno
ograjo ter zapeljal v Savinjo. Voz-
nik in sopotnik sta se na srečo
rešila, v Savinji pa je ostalo vozi-
lo s tovorom - pločevino.
V tem tednu nič novega, bi
lahko rekli za številne akcije
celjske poklicne gasilske čete.
Teden se je začel z lažnim alar-
mom, ki ga je zakrivila napra-
va v Šipadu na Kosovi ulici
v Celju. In spet je nekdo preti-
raval, ko je gasilcem sporočil
da gori. To bi se naj zgodilo na
Golovcu, v ognju pa naj bi bilo
ostrešje Zavoda Ivanke Ura-
njek. Pa ni bilo ognja, bil je le
dim, kar pomeni, da pregovor,
da je tam, kjer je dim, tudi
ogenj, sploh ne drži. Dim je bil
le zato, ker so v Zavodu malo
močneje zakurili v peči za cen-
tralno ogrev^e. Za takšen
ogery se gasilci praviloma še
zmenijo ne. Da bi bila mera
polna, se je podobno zgodilo
s Pohištvom na Kersnikovi uli-
ci v Celju. Ta »požar« pa so
zakrivili varnostniki Zlatarne
in Izletnika, ki so na številko
93 sporočili da gori dimnik na
strehi Pohištva. Dimnik tam
res stoji, požara pa ni bilo nik-
jer. Iz dimnika seje samo kadi-
lo, kar je čisto normalen pojav
pri kuijenju. In - končno pravi
požar! Zgodil se je v sredo na
Pohorski ulici v Celju. Sicer pa
imajo gasilci še vedno raje laž-
ne, kot prave požare.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
21. SEPTEMBER 1q.J
I SEPTEIHIBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 13
14. STRAN - NOVI TEDNIK
21. SEPTEMBER 1q.J
^l. SEPTEMBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 15
16. STRAN - NOVI TEDNIK
21. SEPTEMBER 1q.J
Mini apnenca
Letos se je na apnenci pri
Atelškovih med Lučami in
Ljubnim kadilo dvakrat.
Najprej v veliki apnenci, kjer
so domačini »pridelali« sko-
raj 10 ton apna in potem še
v mali apnenci, kjer so po
vzoru starejših obudih stari
način kuhe tudi n^mlajši.
Pridelali so kilogram apna,
toliko da je bilo veselje neiz-
merno.
EDI MASNEC
Narodni dnevnik, 21. september ^
1910
i
Prizor iz neke сеЏзке kavarne. V eni celjskih kavam
sedi po noči pri mizi večja slovenska družba, govoreč merf
seboj seveda slovenski. Vstopi znameniti »notarski kandi
dat* dr.Ballog, se vsede k eni mizi, posluša nekßj čssa
slovensko govorico potem pa po nemško zahruli. Pri slo.
venski mizi vstane nato ena ženska, vstopi k »not. kandi.
datu« dr. Ballogu in mu začne z ljubeznivim tonom pripo,
vedovati: »kaj, vi boste meni predpisali, kako bom j^,
govorila? AU ste mi že kedaj kaj plačah? Ali sem vas јаг
ked£{j česa na posodo prosila? Ampak vi ste k meni bodin
po kronce, pa sem po trikrat, po štirikrat, morala vsako
nazcu tirjati, in še danes ste mi tri krone dolžni. N^jpi-^o
plačajte svoje dolgove, potem bote pa govorih v kavarni
kako ПД/ kdo govori? - Notarski kandidat dr. Ballog je tiho
poslušal, nato pa se kot polit cucek zmazal iz kavarne. In
to »so stebri" celjskega nemštva.
Bodice
Dandanes marsikomu
ni potrebno »pogleda-
ti skozi prste* - pogle-
daš mu lahko skozi
plavo kuverto.
Tako kot zaradi dre-
ves ne vidimo gozda
- zaradi lukenj ne vi-
dimo paragrafov.
Nekateri »berači* se
ne upajo hvaliti mal-
he - ker je v njej neu-
pravičeno pridoblje-
no bogastvo.
Če se že ponašamo
z muzjskim vlakom,
še ni potrebno imeti
muzejske tehnologije.
Govorimo o razbre-
menitvi gospodar-
stva, razbremenimo
pa potrošnikov žep.
Končno smo le dobili
debelejše kuverte, za-
radi pomanjkanja
»debelega* denarja.
Enim shujševalno ku-
ro predpisujejo zdrav-
niki, drugim pa politi-
ka cen.
MARJAN BRADAČ
Dva velika Slovenca tistih
časov; prvi srçdi 16. in drugi
v drugi polovici 17. stoletja
-	Trubar in Valvazor - nista
bila izvzeta iz dolge vrste šo-
lanih in razgledanih glav, ki
so veijele v čarovništvo,
v zvezo s hudičem. To pome-
ni, da je bilo prepričanje
v obstoj coprništva vse-
splošno.
Primož Trubar, ki je Slo-
vence zadolžil s hvaležnostjo
za prvo slovensko knjigo
-	katekizem (1550), je v poz-
nejši .Slovenski Cerkovni
ordningi' naštel med dolžno-
sti posvetne gosposke tudi
zatiranje čarovništva, ki da
je huda pregreha. Ko opisuje
škodljiva dejanja čarovnic in
čarovnikov, navaja povzro-
čanje neurij, grmenje, strelo,
točo, bolezni pri starih in
mladih ljudeh ter vedeževa-
nje. Katoliško obredje prav
tako uvršča med čarovnije,
kot je zapisal že v katekizmu.
Jezno grmi nad pregreho, da
se ljudje sami zatekajo
k njim v bolezni in drugih
stiskah. Za čarovnice ima
predvsem stare ženske. Ta
kost se mu je zataknila v grlo
že v mladih letih, ko je bil še
pridigar v Laškem in Loki.
Zoperstavil se je namreč, da
bi povsod, kjer se je kakšni
babnici sanjalo, da ji je ta ali
oni svetnik naročal zidavo
cerkve, to v resnici tudi što-
rih. Pa so ga ob neki takšni
pridigi s pestmi in palicami
spodih. Vendar rrjegovo sta-
Milliarde na ,
Stirih kolesih ■
Najprej so nove dinaj
obiskovalci preračunavi
v stare, potem so se obrata
na predstavnike Jeklote¿
Paje rezultat bil vedno ец^
Za takšno vozilo, resda si
lepo in zapeljivo na pogij
je treba odšteti dvesto staj-
milijard. Tovarniška ca
XM Citroena kot se tej lepo
uradno reče, velja 85 sta
milijard, če k temu prišteji
še davke in vse druge sb
ške, veha še več kot enki
toliko. Ce je avto našel ic
pca, ne vemo, če ga je, i
imena verjetno ne bodo o
javili. Ampak pritegnil paj
pritegnil!
EDI MASNI
Primož Trubar in Vaivazor.o čarovništvi
lišče in prepričanje glede ča-
rovništva ni izhajalo iz oseb-
nih izkušerv), temveč je kot
protestantski reformator bil
pod vplivom Martina
Luthra.
Martin Luther, neizprosni
nasprotnik rimske papeške
knjige in kritik sramotne ka-
toliške inkvizicije, se začuda
ni zoperstavil preganjanju
čarovništva, kot bi pričako-
vali. Nasprotno! Tudi on je
pripisoval coprnicam in co-
prnikom enake »zločine« kot
iz sholastike izvirEuoča kato-
liška doktrina.
Več kot sto let pozneje je
Janez Weikard Valvazor, ko
je zbiral gradivo in pisal .Sla-
vo vojvodine Kranjske' bil
glede čarovništva precej kri-
tičen; rekli bi - pogumen.
Glede nekaterih temeljnih
točk, ki so bile odločujoče
pri protičarovniških proce-
sih, je bil v dvomih. Zavračal
je možnost letenja po zraku.
To je razlaga za samopreva-
ro, češ, da uporaba razhčnih
zelišč, ki jih ljudje mešajo
v napitke, žavbe ah obklad-
ke, povzročajo občutek lete-
nja v nekakšnem stanju dro-
giranosti. Opozarjal je sodni-
ke, naj opazujejo in razmisli-
jo, kaj vse narava zmore in
kako se to dogaja. Tudi iz-
vabljanju priznar\j z muče-
njem je oporekal, češ, da so
le-ta hudo varljiva.
Vendar je tudi Valvazor
verjel v pogodbe s hudičem
in dopuščal, da hudobni in
grešni z njegovo pomočjo
povzročajo hudodelstva. Od
kod potem v i^egovi Slavi
toliko žgečkljivih coprniških
zgodb? Baje jih je zakrivil
Valvazorjev jezikovni redak-
tor Francisci, ki je bil pisec
večih knjig o čarovništvu
v svoji domovini - Nemčiji.
Nisem se namenil in se tu-
di nimam za poklicanega in
sposobnega, da bi v tem svo-
jem opisovanju coprništva
in čarovniških procesov na
Celjskem in v Sloveniji raz-
pletal hudo zamotane štrene
o tem, kako je do tega žalost-
nega in sramotnega poglavja
v zgodovini človeštva prišlo,
kje so in kakšni so.rmiselni
začetki, zgodovinski okvir in
mnogi drugi dejavniki zanj.
A če vemo samo to, da so že
v stari judovski državi imeU
coprništvo za zločin zoper
človeško in bo^o postavo;
da so stari Rimljani trdili isto
in da je rimski cesar Diokle-
tian (284-305) dal mâge in ča-
rovnike (malefici), če so
s svojo umetelnostjo povzro-
čili smrt človeka, žive na gr-
mado posaditi. V poročilih
raziskovalcev še neodkritih
ozemelj izven Evrope, v Afri-
ki, Aziji, Ameriki in Avstrali-
ji najdemo opise kaznovanja
čarovnikov in čarovnic, ka-
kršne so si pač pri teh pleme-
nih ah ljudstvih predstavlja-
h. Navadno se je kazen kon-
čala s smrtjo. V teh novood-
kritih deželah ni moglo biti
vpliva katoUških sholasti-
kov, ki so začetniki boja
s hudičevimi služabni
v starem svetu.
Bo že držalo, kot pravi pr
fesor Ferdinand Riegler, i
je verovanje v nadnaravD
sile, ki tajinstveno in usodn
vplivajo na početje človeki
staro kot človeštvo sami
Zaradi darovitosti natani
nejšega opazovanja, kot s
vremenaiji; zaradi poklicJ
sposobnosti, kot so zdravu
ki; zaradi razumevanja m
ravnih pojavov, so bih poS
mezniki pod sumom zave
ništva s temi višjimi silaii
in da morejo z njih pomofj
povzročati željene ah uniii
joče učinke.
Prihodnjii
ZADNJE SOJENI
NA SLOVENSKE^
ŠTAJERSKA
Avguštinec Abraham Sankta Clara je leta 1689 razširjal kot božjepotni pridigar pr'j^
nik za pridige zoper coprnike in opise njihovih zločinov. Na levi je značilna
zadnje večerje, kako hudiča vlečeta učenca Judo k izdaji. Že v srednjem veku razšifJ^
mržnja do Judov je prababica antisemitizma moderne dobe.