NACRT IZPOLNJUJEMO
VPRASANJE: Kako we*-nidujemo srednjerodnt del razvoja obCine BeSigrad do leta 1980, kl govori o odstranjevanju barakar-skih nasetij?
ODGOVOR: Program ures-nifiujemo najmanj tatoo, kot srno predvidevald, kaLe pa, da ga borno ob takii inten-ztteti dela izpolniU pro] kot v petih letlh. Land mo pre-seliM stanov&lce Is DwSkove 24 in 3 tem opra-vili pomemb' no delo. Betlgrad Jo tudi edina oboma, kd lira w LJub-Ijarti izdelan program odpra-ve barafcarskih naseltj, usta-novljen pa Je tudi kocmlsna-pijsk.i odbor za odpravo be-*ak, W ae redno wastaja. VPRASANJE: Kakini so naCrti gtede barakarskega naselja v Tomadevem?
ODGOVOR: IzvrSni svet ob fiinske skupSCine Betiigrad sd Je v tem in tudi prejfinjtih mandatnih obdobjih veliko prlaadeval ta refiitov problems tega pocb-oOja. Naselje, fci je bilo *e od sbfietka komunalno neopremljeno se J« hitoo veCaio, mi vai pe smo dajali premalo pozomofiti razmeram, v katerih ti ljudje *ive. To so ljudje, kd Jih Ljubljana rabi, povabili smo jdh v na§« mesto, vemdar smo jira dall samo delo to) ne strehe nad glawo ali pa so dobiU delo In streho » •amskem domu. Potem pa pridejo za dolavd Se druXLne in vsakdo reSuje problem po svoje. Posledlioa so nemoeooe itvljenjske raCTnere, pojavt nalwtljivih boleznd... To nl problem obftine, ampak me-sta Ljubllane — ti IJudtJe bi morall postabi enakovrednJ obdanj naSega mesta. ne pa odrinjenci   »   barakah.
Komplolcsne trajne reSitve pa za barakarsko naselje nd. Tudi fie bi investirali v vo-dovod, Xamaiteacijo ki elek-triko, to ne bj reSllo naselja. ije&A namrei} ne poplavnem obmodju Save, zato se prav lahko zgodi, da Sava poplavi In -v tem prkneru bod© mot-da celo ftloveSke 4rtve. Za povrh Je naselje v najoSjom varstvenem pasu ljubJjBinsflce-ga vodovoda, zato Je iz epd-demolosko-higienskth raodo-gov tako naselje na takexn kraju   nedopustno.
Barake bo torej trebe po-niSiti. Prt raareSevanju sta-novanrfslcih problemov nase-Ijencev pa bodo morale so-delovatn delovne oa^anizactje, Id so te ljudH zaposdjto, ne da bi Jim prej zagotovile streho nad gWo in pa tucU prebivaloi baraat. fci bodo moraid prispevatd denar po svoilh moLeh.
Prt tem je sev&da pamamb-
no, da vai poskrbkno, da M Stevifclo preb /aloev barekar-skega naselja ne bo pave-6ak>. ^to so I. soptembr* lam popisali vse stanovaloe barak, tako do Je za o^j evidence urejena. V interesu »tanovalcev barakarskega na-selja je, da se naselje m raa^iri; fcor pa ima upravni organ obGiaw evidetvso pT«bi. valnev, vsi natenadno pr-tee-Ijert ne bodo dobila ndkakrs-neg» sbanovan^akega prosto-ra, ko bodo podarf pogojd ca odstxaniter posemeoitn barak.
njMn, bo ob&natai uprewni organ zahtevai seznam vaeti legalnih ta ilegalnih pri-kl}u6kov. Skrbno bodo nad-ilraii tudi izpolnjevanje do-govora, da lahko dobdtjo vo-dovodne prikluufike le ttertd, M jim to odofori upravni or-gaa obSine.
ELEKTRIKE IN VODE NE BO
VPRASANJE: AH je mot-no napeljoti vodovod in etektriho do nedovoljenih Ifradenf?
Btrnpafc sploh, sej je ^rotj«n vodovod brea kanftli2iaoiye. Zato bo krajevna sfcupnost spet lahfco raapravyeJa o prediogu za re&tev proble-ma: kanalizacijo naj bi so-flnanciraM tudi obcand, tako loot so to naredili fe v netea-terih be&igTaj^EBh Jcrajevniih skupnosbih
PROBLEMI
Z AVTOBUSOM
VPRASANJE: K4aj bo vpeljana avtobutna proga do  TomaAevega?
NATOČIMO SI
gftnuaacijo pocbrenjA barak. To delo po dogovoru oprav-lja Komunalno podjetje I^Jub-ljana, tei je dosflej baratoo pom&lo in odpeljaJo ves material, ti bl lahko aluzU za postavitev novih barak, Los pobereOo Wi4)i prebiwaW. da g& imajo za dtrva. Ker pa krajani pravdjo, d« oetenid barak Se bolj onesnalujejo oKolje in sem ter tje slu^Sjo tudi kot materi&l za postov-IJttnJe novih barak, bo Komunalno podjetje odslej od-vaialo vse osteoke podrtih barak to teren terneljato po-fiistUo. To sicetr preoej veC stane. vendar bomo morda tudi tako satrb fttrjonje no-•aLJa.
VPRASANJE: AU lahko prebtvalci samt na svoje ttroike   nasipajo   dovozno
Kontrola je v naselju fclj-ui) temu potrebna. sato koniu-nalnl redar redno pregleduje naselje in je pooblaScen, da za vsako novonastak) barako taJtoj izda nalog za ruienje. Tako ao pred kiratlciin poru-*ili Sest novih bareJc. S tem je Sirjenje nasolja prav go-tovo  zavrto.
VSI SI PRIZADEVAJO
YPRASANJE: Kakine so mo&nosti za legalUtacijo ernih gradenj?
ODGOVOR: Moznostt za le-KaliKacLjo firnih gradenj v Tomafievem so minimalne. IavrSnj svet .je ptsemno za-prosil vse uwtitucije. da fcon-kretno povedo ali so mofeno-sti za legalizacijo, vendar kompieksnega odgovora se ni Vsf se zavedajo, da bi ru-Senje 37 MS, kolikor jih je tarn, pomeniio gospodarsKo skodo; zavedatj pa se je tudd treba, da gre za abmoCje varstvenega pasu ljubljanske-ga vodovoda, d» Je bo nepo-sredna nevarnost aa pltoo vodo, po drugi sfcran* pa so ? nevarnosti mewda tudi pre-bivadci v teh Cmih gradnoah, sa-j so hiSe na poplavnem ob-modju  Save.
Ob tem je treba povedati. da IJudje vedo, da je tarn prepovedano gradtiti in da kaj velikih penspektiv ni, zato je nesmiselno, da fie naprej gradijo In tako tiidi krSijo predpise. Treba pa Je vedeti 5e nekaj: vsaflco ne-dovoljeno gradn,jo oztroma poskus take gradnje v vodo-vodnem all drugem rezerva-tu bo obSinsld upravnd organ takoj prepreoll. Prl tem mo-rajo biti inspelccfjske slu2be v pomofi  otoinski  poll tiki.
Ker Je bilo nekaj pripomb o tem, da mesfcni wodovod prUtlJiucuje vodovotStio nape-ijovo tudi nedovoljenim grad-
ČISTE VODE
ODGOVOR: Ne. VPRASANJE:    So    moSM vtaj zaiasni vodovodni in elektrt&ni priklju&ci?
ODGOVOR: Ne.
Ljudje bi radi vodo in elektriko, na kanaJaaacijo pa kot ponavadi pozabljatjo, ce-prav bi btla na tarn prededu naijpomerabnejSa. Bolj bi mo-rali skrbeti za naSo pitno vodo, saj jo 6rno naselje hu-do slal>Sa, saj bi voda raz-krajala vse odpadke. ki bi tako Se hitreje probairali pro-H Hrestju, kjer je zajetje pitne vode. Vemo, kaksna je kvaliteta naLe pitne vode, 6e jo bomo prifeld klorirati in kemijsko preofekwati, bo ta-fcoj   slabsa.
Naso vodo pa stalno sprav-Uamo v nevarncot, saj smo dopuslili gradnje na varsl-ve-nih obmodjih vodovoda. Stra-niLCa na vodno Izplaltovanje so brez kanalizacdije nedo-pustna.
Iz enakega razloga ne mo-ramo dijvollti elektri6nih pri-WJuikav, sa} potom ntfcomwr ne bi bil problem izkopafci nekaj metrov savskega pn> da in naxediti vodnjeik, do-dati hidrofor ter napeljatd vodovodno tnstalacijo — to bd bflo enako, kot 6e bi do-volili   vodovodne   prikljufike.
Ob tem pa je treba pove-datt, da je krajevna skup-nost Tomaievo problem tudi glede komunole legaJnega de-la naselja. To Je edina krajevna skupnost, Id nl spre-jela predlagane reSifcve ko-munaHnega problema pred leti, zato 5e vedno ni kana-Ii2flcije. Napeljala smo vodovod, kar je ediostven primer najfors ne samo ˇ I^jubljaai,
ODGOVOR: V srednjeroe-nem na6rtu razvoje ob&ne in letosnjetn programu je zapisano, da mora biti avto-busna proga do Toma^evega vpeljana do konca leta 1977. Tega se moratno drfiatl. Res so problem] zaradi rekoti-strukcije Tomadeveke ceete in strogih zahtev pti tem, ker je cesta v drugem var-stvenem pasu mestaega vodovoda.
Precej ostrejsi so namreC pogoji za odvajanje meteor-ne vode: po vsej doltis\i bi Jo bllo Creba odvajaU s po-sebno kanalizacijo v Sawo. Zato bodo skusali doGedi so-glasje z tnSpekoijamj za po-stapno resltev. Tako bi naj-prej uredili poftiralruke Jn lovllce maSoob na obraLali-Scu ter tain sgradUl posebeo zbiralniji   vode.
Rekonstrukoija ceste zdaj ni smiselna, saj bodo vedja dela potrebna takxat, ko bodo zgradili obvossnioo in ure-dlli iavenrtivoj^co kriiSanie-Zato se zavzenrajo samo za raastrilev ceste, tako da se boste lahko srefiala dva avto-busa. S krajevno skupnosfcjo pa bo treba sodelovati pri dogovarjanju z laistnikd zem-IJiSa, ki j«ih bo treba odfcu-piM   za  razSirttev ceste.
POSPRAVILI BODO VSE
VPRASANJE: Kdo tkrbi «o po&iranje praznih bo-rak v naselfu in zakaj ostankov barak potem ne odpelje?
ODGOVOR: Kamunakii redar naSe ob&Lne sJcrtx. za or-
cesto do nedovoljenih gra-denj?
ODGOVOR:   Ne.
Kjer Je nekaj zgrajeno na »6rnoo — to je poleg nedo-voljeaih gradernj tudd cesta — je potem nedopustno nekaj delati legalno. Prvif, za to ni denarja, drug^C pa bi s tem prvim poaegom, nasi-panjeoi ceste, prevzeli budi osta!e obveze; oisfierye sne-ga, komunalno urejai>}e itd. Zato Uprava Inspekoijfikih sluib mesta Ljubljana tega ne more dovoltia, saj bi tako prevzela tudi odgovomost za morebitne neereoe, ki bd se zgodiLe na tej cestd — kd Jo legalno sploh ni! Ljudje so vse preveC ned&ctiptfnirani, ne samo v TomaCevem, saj marsikje grade, Iqjor je paL prostor in tateo naatajajo naselja   brez   pravega   roda   —
6e ae bomo naveatno upoete-vah dogovorov ta urbanist:^-nih naditov, bodo kmeJu M ve&Je tezave pri uredttnri ln-frastrukture.
NIC VEC NESNAGE
VPRASANJE: Ali ft met* no, da Komuwdno podjetje postavi kontejnerje in uredi odvoz smett tudi is 6rnega naselja? ODGOVOR.- CImu kmras^e, v katerf so biii predsta-vnlki krajevne skupnoetj in Komu-nalnega podjetje toad Javn« hlgiena, so lani pregledall ves teren in posbavUi smev nj«BcQ tarn, k^er je btto moft-no. prt tem so izpua!.i3i po-drooje TomaCevega 56. Krajevna skupnost pa je sesta-vMa seznam l|t*da s tega ob-mo6ja, Id so pripravljeni pla-devati prispevek sa. urejea odvoz sroetd. Ker je onesna-tevanje kraja tudi nevamost ze podcalnico, je treba problem reSiti brez odlaganja, Komunalno podjetje Ljubljana tozd Javna hiigiena bo takoj posta,vilo dva do fcri kontejnerje in poskrbedo «ft reden odvoz smetd. Prav adaj pa imajo akcijo odvoza ko-sovnega mat€>riela. aato bodo v sodelovaaviu * krajevno skupnostjo in vsemi prebd-valcd poskrbeli za tafcmj*c« odvoz veojdh koltfam smeti, ki jih bodo pripraviiU prebi-vald. Stroske za ta odvoa bo nosilo Komunalno pod-j©tje. Potem bo dnevna ko-liSina smeti roanjSa in tako bodo s stalnim praanenjerD kontejnerjev labko ohranib naselje disto. Prebivaloi ps bodo moral!, tako kot ostaH Ljubljanfiani, odvoz ameti za-vestno in disoiplinirano sani plaCevatt. Pri tem Je po> membno, da Usti, ki so fB iaraaai priprav^jenost plaos-vati ta prispevek. vpirvajo tudi   na   sokra>jane.
Problematlka krajevne skupnosti TonuLevo—Jar-Se je res zelo obseioa, tako da presega flnan*«e zmoznosti naSe obcine. Jasno pa Je, da problem* kljub dobro zaslavljenUn naCrtom ne bo moc resitl brez sodelovanja krajevne skupnosti ozlronxa fie bolj natanLno preblvalcev barakarskega hi crnega nase-Ua. Prvl raorajo saml prepreiiti novo naseljevanje In sprejeti predlog o sfcrbi za ListoLo naselja, drugri pa morajo ob upostevanju predplsov poiakati na rezultate prizadevauj za legallzacijo njihovih gra-denj. Pri tem pa Je pomembno, da se naselje ne 5irl vec In da vai store kar najveL, da W prepTe-ftill oncsnazevanje naSe pHne vode.
Zelo pomembne so tudl obveze delovnlh organl-zacij, kl skladno z dogovorom o mrnfanalnlh stan-dardlh za delo In zlvljenje delavcev ne bodo smela ve* zaposlovatt ljjudl, kl nlmajo arejenlh vsaj osnov-nlta iivljenj)sldh razmer. Z mnogo dela in veliko de-narja bo torej problem, Id je nastal zaradl pomanj-kanja disctpUne in odgovornostl v preteWostl, mof, resiti, od nae vseh p» je odvisno all se bomo moraJl todi v pr&odnJUi  leith   ubadatl  ¦ Crnimd   (oekanri.