

<il,\s SVOBODE
S M > V KNWKI TEDNI K
'/.I llnuiarri DtUTRUi l<iDHm<
Glas
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
HLOVICNIO WBJEKX.Y
dbvoted to tmh ihtkui mtm Or Tun taumiMi Ouaaa-,.
"OD BOJA DO ZMAGE"!
•KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 44.
Chicago, 111., 1. novembra 1007-
Leto VI.
VSEM ČITATELJEM, NAROČNIKOM IN PRIJATELJOM
"GLAS SVOBODE/'
Današnja Atevilku j*.; druga izdaja Sestiga Stoiku. - Kako so nasprotniki svvbodto in prijatelji .srednjeveške teme, zakleti sovražniki produktivnih slojev delovali, da bi -uničili list, ki s^ bori za boljši, l>odočn t delavskega ljudstva, za svobodo, jednalflCtft in bratstvo ,'.e vsem čit-ati m dobro znano; kar pa smo sami prestali in koli-i i, žrtvovali, o >tt'itt rti j o molčimo.
Uoeptultjc, ki nosijo ljubezen do svojega bližnjega le na jeziku, so zlo«nabijali leo> in spovednioo, tirali iki« prani smlnije, posluževali
Ha/gled po svetu.
AVSTRO OGERSKO.
Cesar Franc Josip še živi, a jo slab. Ogri trdi*, da v resničnemu stanju cesarja so trdovratno molči in prekriva. —-
Na Ogrskem se je »kupni državni zbor ogrsko-hrvaški sešel. Vlada Wekerlc-Kossuth-AppOTiyi je pri nagodbenih pogajanjih do-segla velike uspehe in je stopila danes pred parlament kot zmagovalka. Njen položaj pri nagodbenih pogajanjih je bil tako ugoden, da je lahko dosegla svoje uspehe. Avstrijska vlada namreč pri nagodbenih pogajanjih ni zastopala interesov avstrijskih dežel in avstrijskega prebival-
ce ivajpodl^tjšega obrekovanja, da bi zatrli avidndni lis!, ki je mpi- stva. marveč samo interese dina-,al na sw.jo zastavo resnico, pra- tftije. dočim j.- ogr*ka vlada zgolj vieo in oraakopravm.st.	samo kopala intcr&o Madža-
hist stane na leto le *l.f>0. To rov. Dunajska vlada je šla v nvsiJcnkost. lahko pogreši vstvkdo, boj za ohranitev skupnosti med ji k o pomisli, da list nevstrašeno Avstrijo in med Ogrsko, dočim zastopa koristi njegove proti Se-! so se Madžari skupnost i upirali in divnjemu izkoriščevalnemu siste-jsi pustili vsako odnehanje drago
mu. ki j« zakrivil, da velikanska množica delavnega ljudstva živi v l*'du in siromaštvu; kopiea lenuhov m' pa masti o žuljih in sragah ljudstva!
'fa zii'dtiji klic v 4:1. štev. ni <«bnl gin« upijoSega v puščavi. Prihitetlo jih je precejšnje število, tur storili sv jo dolžnost.
Prosimo [ml 11 h l i zaostale pri jate'.1", kiatieri »o še v "spominski Vt.jigi". <!a se svoje dolžnosti za-1 Vidijo! Nede, din je vsak svojega plačila vred.en, toda sedaj je s k najiva sila. Prosim1 ,• da se vsi, ki naiPoPnino še dolgu jote v najkrajšem času odzoviete.
Slovenski delavci, obrtniki in trgovci I A,ko hočete, da nam bode k eiKaj sijalo so-lnce bode, po
plačati. — To uvideva in umeje vsak otrok na Ogrskem, da avstrijsko Časopisje mora biti ali od vlade podkupljeno, ali pa neod-pustno naivno, da tega neče priznati.
NEMČIJA.
Zopet Škandal na berolinskem dvoru. Dvorjanika pri prestolonasledniku so odpustili zaradi homoseksualnega hudodelstva. Cesar je zahteval kazensko preiskavo. Kompromitirana sta še druga dva dvorna uradnika, meti njima tudi pl. Stuekradt. vodja znanega gPbanja za zidanje cerkve v Berolihu.
Nemški cesar pri vsaki priliki
tem agitujto za list, v katerem se ® nopril.ki naglaša, da je Nem-
y.ic.ali'jo vse vaiše težnje in alje."das Land der frommen
Vsi za jed ne ga v sili, jeden a« SitW- Velikanski škandali pa
,<„ t «mrt. T« bodi naše geslo m j dokazujejo, da cesarski dvor m
zmagali bodemo.	okolica ni druziga kakor veliki—
Ifipravništvo in uredništvo "'Gl.!»vinjaki hlev.
Sv."	--
Potresi v Italiji,
PROŠNJA.
Opozarjamo vse cenjene društva S. N. P. J., katero napram "Glas Svobode" dolgujejo, da nemudoma zaostali dolg poravnajo, sicer bi moral od sodnije imenovani oskrbnik sodnijskim potom istega iztirjati, kar bi pa mnogo stalo.
Denar ni na osebe |H>šiljati in naj si bode ta oseba Kaker, Molek ali Konda. temveč edino le na u-pravništvo "(llas Svobode" 083 Doom i« St., Chicago, 111.
Upravništvo.
NAROČNIKI IN SOMIŠLJENIKI "GLASA SVOBODE" POZOR!
N'a Kalabrijskem obrežju in v Siciliji so bili grozni potresi.
Potresi in deževje je povzročilo velikansko škodo. Do 1000 ljudi jo baje mrtvih.
Kralj je +20.000, a papež $10,000 darovala prizadetim. Darovane svote bodo gotovo le lire pa ne dolarji, kar pa je precejšna razlika.
Položaj srbskega ministrstva?
Belgrad, 2!). oktobra. — V ministrskem svetu se je razpravljalo o kritičnem položaju, v katerem se nahaja vlada. A ko ne bodo srlkki delegatje do konca tega te/na povabljeni na Dunaj k nadaljevanju trgovinskih pogajanj, se bo skupščina takoj ob se-Tm pisma in druge poiiljatve. k'inku <>dg<xlila za več tednov, da tičoče se našega lista, naslovite j pridobi vlada potrebnega časa, od sedaj zanaprej na sledeči
naMf)V.	Dogodgi na Ruskem.
CNas Svobode, 683 Loomis St., j Chicago, 111.
Sveže meso.
Neki elevelandski mesfirski rnu je dr. Wiley-u. kteri ije
ba-me-
*arVke hladilnice preiskava! — eno čet rt vola. k t era je — 14 let v hladilnici ležala, na razpolaganje dal. Dr. Wiley namerava meso psu zavžiti dati. da vitli učinek tega "prazgodovinskega" mesa.
Mesarski baroni v Clevelandu ne zaostajajo onim v Chieagi.
Petrograd. Pri volitvah v državno dumo se povsod po deželi kaže brezprimerni vladni terorizem. V Smolensk« dobivajo le oktobristi in zveza ljudskih ljudi dovoljenje za volilne shode. V Jaroslavn židovski volilei niso dobili volilnih legitimacij. V Moskvi hočejo celo bivšemu predsedniku dume odreči volilno pravico, češ, da ni imel ves čas zasedanja druge dume v Moskvi stanovanja. Vkljub vsem pritiskom pa ni gotovo, ako prodre v
ruskih guibernijah vladna stran- glave", to pa nujbrže radi pri-
ka. Celo v kuriji veleposestnikov
je voljenih mnogo folilnih mož, ki ne pripadajo nobeni stranki, toda odločili se bodo za opozicijo, N'a Poljskem in v Kavkaziji je zmaga opozicij zagotovljena. Po mestih zmagujejo kadeti.
Varšava. — Vojno sodišče je obsodilo na smrt še$t socialistov bojne organizacije, fki so lansko jesen v Vloclnvski napadli poštni voz ter ustrelili dva vojaka.
Moskva. — V Vršne-Djcprov-sku pri .lekaterinoslavi je deset oboroženih roparjev [napadlo postni urad. v katerem'je bilo poleg kapitalistična infamija, dclaveu-u rudnika pet pidicajev. Roparji trpinu zopet pobrati kar si je v SO vrgli dve- bombi! nato i>a za- jsmoju svojega ol.raza pristradal. Čeli streljati z revolverji. Dva Tudi ni izključena propast tako-polieaja sta padla, Uradnik pa jej^vanih "watereth stocks", — kar bil hudo ranjen. Nato so ropar- P» za sedaj še ni bati, in to radi ji razdejali brzojav in telefon, jtega ne, ker imajo zaslombo pri
hodnih glavnih volitev, ktere se vrse drugo leto v mesecu novembru. Takrat bo pa zopet pokalo, ako ne še prej.
Rojake opozarjamo, da pazijo na svoj trdo prisluzeni denar, da nebo zopet jokanja in škripanja z zobmi, kakor je to bilo leta lHflll in 1894.
Isto velja tudi malim posestnikom. kateri plačujejo, bodisi na posestva ali kake druge stvari, da ne bodo nazadnje ob vse —■ denar in posestvo.
Da hode kriza, slej ali pozneje, prišla o tem ni dvoma. To je
razstrelili blagajno ter odnesli «0,000 rublje v.
BOSNA.
V Bosni nameravajo uvesti deželni zbor. Bosna je danes zemlja, kjer se vlada absolutistično. Želeti je torej, da se sedanji ab-
vladi.
Da so pa v bodoče kaj tacega več ne pripeti, volite pri pri hodnih volitvah svojo stranko, ne oziraje se na kozarec pive ali ka- 'starem ostalo. Zvezna vojna ni ko smrdljivo smodkn, —	[drugega, kakor zadnje zavetišče
za brezposelne. Kakor hitro mu
Ameriška armada.
Ameriška zvezna armada povzroča nekaj let sem bojevitemu "Stricu Sam" glavobol. Kakor se iz Washingtona poroča, je begunstvo na dnevnem redu; sposobnost novincev je premajhna; povikšan.je vsled naklonjenosti; pomanjkanje vsled navdušenosti in pa strah pred službo v vročih krajin. Odprava kantin je povzročila pijanstvo in sramoto.
Taka poročila je neprijetno slišati za prave domoljube, naj si vže bodo pristaši te ali druge stranke. Regularna armada je popolnoma na psa prišla; na tem se nem are mijnianje dvomiti. To sprevidi jo tudi uradniki v vojnih uradih. Da se temu odporaore, namerava kakor hitro kongres skupaj pride, temu predlog staviti, da ta zakonitem potom ukrene, da se okuženost iz armade iztrebi. Ni dvoma, da ty> kongres stvar v roke vzel, bo ostre postave sfklenil in vse bo pri
Pettibone-jeva razprava
solntizeni odpravi ter dežela via- zaradi vdeležbe umora prejšnega da potem deželnega zbora. Kle- [governatorja Steunenberga jo na
rikalei v Bosni pa že krice proti — saboru Bosne, če.š: potem bodo pravoslavni kmetje odločevali kot večina! "Ilrv. Dnevnik" kliče: "A ti bi kmetovi odlučivali, kaki* da se rijeni n-grst^io pitanje!" "Moralo bi se izlučiti iz djelo-krnga tog sabora svako prosvetno i komfcsijonalno pitanje . . . Isto bi se moralo odrediti, da u riješevanju agrarnog pitanja riš-
21. novembra določena. Sodnik Wood se je' izjavil da bo moral razpravo zopet preložiti, jo preloži do januarskega termina.
Visoka kazen za lopova.
Podjetnika B. D. Greene in John l'1. Gayuar sta pri zgradbi pristanišča v Savannah, (la., državo skozi Ifi let za ogromne carska kmetovim večina ne bi LVftte jroijufala. Prizivno sodišče imala decizivne vlasti!" Kleri- v .Montgomery, Ala., je razsodbo kale i so sleparji obugega ljnd- ,>rvi-ga s.nlišča potrdijo. Ohsojc-stva! Boj ostudnemu klerikaliz- j ria slH nn 4ivtllo jtHnn in 4 mi||j0.
nov dolarjev denarne kazni.
pa je prilika <lana. zopet pobegne. Temu pa nemore nobeno postavo-dajalstvo odpomoči.
Tako piše "Arbeiter Zeitung".
Kaznovana zasluga.
Ameriško vesti.
Banke naprej pokajo.
V New Yorku in drugod poka.
V Glovilier-ju, Švica, je služ-bojoči železniški uradnik pozabil premikač premakniti in velikanska mereča, da bi bila. <lva nasproti vozeča vlaka skupaj trčila. je bila pred durmi, da ni neki mladi uslužbenec napako opazil in brzo premikač prestavil. Nesreča je bila odvrnena, a za-branitelj nesreče je z zakonom skupej 1 rjSil, ter bil na - franka kazni obsojen, češ, da se je v službo vtikal, ktera ni njegova briga bila. Tako se zasluge pla-
čujejo
Stavka v Meksiki.
No eno kolo so neobrača na
Tampico diviziji Meksikanske
Zopet so v New Yorku -i banke počile. Ljudstvo je jako razburjeno! Država in milijonarji [Centralne železnice. Vsi delavci Razne banke v New Yorku (sa- se trudijo pot zopet vgbnliti, a so sli včeraj na štra j k. mo v N. Yorku šest) in drugod |ljudstvo ne veruje dosti, kar. ima j Vzrok štrajka je nekak- spor po Ameriki so začele, kar ena za prav. Osel gre samo enkrat na mod sprevodnikom in nekim dru-drugo ali pa tudi kar trupoma , umi.	gim delavcem. Sprevodnik je bil
"pokati", česar so se višji krogi j	---------
silno prestrašili, in da odvrnejo Rakev, da duša ne pobegne, krizo — Ic*t sedaj še ni čas za i
take "parade". Volitve nn-dsed- ,»■	i	■ i
'	1	\ liimu je umrla soproga kitaj-
skega poslanika. Poslanik, neka rodhima in vsi uslužbenci so takoj v znak žalosti bele obleke obleki,ji; rakev in vse potrebno in brezpotrebno naročili. Ko ra-
nika bodo šelej prihodno leto priskočili so falitem bankam na pomoč. J. P. .Morgan vložil je v Stock exchange .#10.000,000. ka-
tere si hojo lahko izposoje val o
razne banke po 10. namesto d<1 ^j,v j>ri'i>eljojo. mrtVo t ruplo v sedaj po oll iKlstot kov. J. D Ko- ! njQ ^ jn zravcn ysi, ^
ekefeller dep.«»hr«l je v Union d ^ v vmln08ti ;,0.000
Trust banko +	frankov. Pndno so umrl« v do-je pa se nadaljnih $60,000,000.n(y v (,hino ()(lposla|i. (lo|)il
Državni blagajnicar deposit,ral	j(. (in1>av]ja,; rakvp od simi umr.
J,- (seveda ljudskegadenarjn> v	, ■ ,k vpraša, je-
newyorske ba,d<e p.000.000 ,„	^ . ■	• ; „
V pittsburgške V Pa., 000,000.	! , ho moirhi ;jiiSa mc|1 ;;jo nit. Rockefeller je svoj denar po-
pijan, in je nn sodelavca pomeril revolver, na to pa so priskočili drugi delavci, tri Amerikanei, in sprevodnika razorožili in ga vrgli po stopnicah dolj, Amerokanee so aretirali, domačini so pa zn-
štrajkali dokler istih neizpuste. ■■» -
Socialisti dober izgovor.
Zanimljiva tožba.
sodil proti f» odstotkov obresti.
Toraj, ta po 0, Morgan pa celo j po 10 odstotkov. Ako pomislimo,
da v Ameriki s.« po .1rr navadno j Dr. John Maddom je "Free obrestuje, je početje teh dveh Press" pismo pisal in list ga je gospodov navadno oderuštvo. po j priobčil. V pismu se je prejšne-dr. Gustavsonovi teoriji pa nista mu guvernatorju Edward Seb-
Pri izbiranju porotnikov v Chieagi m ill's i kateremu socialna tendenca dobro služi, ako tudi ni socialist. Toda tak izgovor ne uplivn več in pobirati so pričeli tudi prave socialiste za porotnike, kar se je dokazalo pri včerajl-njem naboru pred sodnikom Olso-nom.
V Braziliji se branijo tujcev,
oderuha, kajti v njima se je pač "duh" kakega umrlega lopova nastanil. -
Ravno tako so pričeli rnzrii tovarniški trusti pokati; sedaj tu sedaj tam. katere se je pod tiad-zorstvo (receivership) stavilo,
Vsekako bode polom za sedaj še pravočasno od vrnjen, ker. kakor smo zgoraj omenili, prestrašile so se takih polomov "višje
fieldu očitalo, da je leta 1886 od zveznega senatorja Sawyer dopo-slani denar v svrho volilne agitacije vporabil. Seofield je takoj tožbo proti "Free Press" zaradi obrekovanja vložil in zalite*
zato so zadnji čas poostrili postave glede izgona priselnikov. Tz-ženo se po tem zakonu vsi oni inozemci, ki so splošno nevarni javnemu miru in redu. ki so bili predkaznovani radi kakega sramotnega delikta, in pa oni, katerim se uradno dokaže pohajkovanje in sovodstvo. Izjema je pa pri onih priselnikih. ki so naj-
val lep za njegovo razdrapano manj dve leti nepretrgoma v de-poštenje v podobi $50.000. Po- želi. ali tu\li pri krajšem bivanju.
rotniki so tožitelju namesto $1)0,-000 0c pri[K)ziiali. Vendar enkrat pametna razsodba.
ki so si vzeli za žene domačinke Hrnziljanke in imajo kakega sina Brazilian ca.
GLAS SVOBODE
Syllabus.
Leonova družba v Ljubljani iz t'.uju nekako revijo "Čas", kjer je v zadnjem se&itku natisnjen novi syllabus, ki ga je preti kratkim izdal papež I'ij X.
V syltabuwu je določeno, kaj zahteva eerkev, da katoličan ne t-me verjeti, da si je neodvisna znanost t« <lokazala. Cerkev proglaša znanstvene resnice kot zmote. Da se spozna duha oliskuratiz-mii, ki vlada sedaj v cerkvi, hočemo navesti po "Času" ka'j proglaša cerkev kot zmoto in prepoveduje verjeti.
Po syllabusu je zmota in prepo-\Klano verjeti sledeče stvari:
1.	Cerkvena postava, ki ukazuje knjige, tieoee se sv. pisma, dati poprej presodit cerkveni oblasti, za znanstvene kriti'ke in eksegete i.e velja.
2.	Cerkvenega tolmačenja sv. len jig ni sicer prezirati, a je pod' vrženo natančnejši sodbi in popravi eksegetov.
k cerkvenih' sodb in obsodb proti svobodni napredni eksegezi se da razbrati, da vera. kakor jo
uči cerkev, nasprotuje zgodovini
in da se katoliške dogme ne dado strniti z resnični-m postankom krščanstva.
4.	Cerkveno nčiteljstvo tudi / dogmatičnimi definicijami ne more določiti pristnega zmisla sv. pisma.
5.	Ker so v zakladnici sv. vere samo razodete resnice, zato Cerkev ne more v nobenem oziru soditi o trditvah človeške vede.
(i. Pri definicijah učeča in poslušajoča eerkev tako sodelujeta, da učeča cerkev le slovesno potrdi to, kar je splošno mnenje poslušajoče cerkve.
7.	Kadar Cerkev obsodi kako zmoto, ne more terjati od vernikov, da bi v notranjščini pristali na njeno sodbe.
8.	Tisti, ki "obsodibe indeksa in drugih rimskih kongregftcij zani-virjejo, so brez krivde.
9.	Preveč preprosti in nevedni so oni. ki mislijo, da je Bog res početnik sv. pisma.
10.	Navdihnenje sv. pisma je v tem, da so sporočili izraelski pisatelji verske nauke pod posebnim ozirom. ki je bil |>oganom malo zna« ali docela neznan.
11.	Božje navdihnenje se ne razteza tako na celo sv. pismo, da bi bili vsled tega vsi posamezni deli sv. pisma brez zmote.
12.	Ekseget, ki hoče uspešno gojiti biblične študije, mora najprej i d laziti vsako že naprej zavzeto nmenje o nadnaravnem izviru sv. pisma in ne sme sv. pisma drugače tolmačiti, kakor kaka druga zgolj človeška dela,
13.	Kvangeljske prilike so sami evangelisti pa kristjani drugega it« tretjega rodu umetno razširili in so tako provaročili, da je imel Kristusov nauk pri j udih tako malo sadu.
14.	V več prepovedih evangelisti niso tega povedali, kar je bilo resnično, ampak le(to, kar se jim je zdelo za bravca bolj koristno, četudi ni bilo resnično.
la. Do tedaj, da je bil kauon evangelijev gotov, so jih vedno pomnoievali z dodatki in [»opravki; zato je v njih le malo in nego* tovrh sledi Kristusovega nauka.
IG. Pripovedi sv. Janeza pravzaprav niso zgodovina, marveč mistično razmiwljaflije o evangeliju; govori, ki so v njegovem evangeliju. SO teološke meditacije o skrivil sti odrešenja brez zgodovinske resnice.
17.	Četrti evangelij je čudeže pretiraval, ne le. di bi se pokazali bolj izredni, marveč tudi, da bi dvignili pomen dela in slave velovečeuo Besede.
18.	Sv. Janez si sicer lasti, da .i« priča o Kristusu, v resnici pa je le izredna priča krščanskega življenja ali Kristusovega življe-nja v Cerkvi koncem prvega stoletja.
1!). Krivoverski ekseget je so verneje r&ztolmačili pravi pomen sv. pisma kakor pa katoliški ek-segetje.
20. Razodetje ni moglo biti nič drugega kakor zavest, ki si jo je pridobil človek o svojem razmer ju od Boga.
•JI. Razodetje, ki je predmet kat liške vere, se ni končalo z apostoli.
-22. Dogme, ki jih Cerkev ni kot razodete, niso resnice, ki bi bile padle iz neba. marveč so neko ti Imačetnje (interpretacija) reli gioznih dejstev, ki si je je prido bil človeški dull po dolgem trudu.
23.	Hiti more in je tudi naspro t je med dejstvi, ki jili pripovedi! jc sv. pismo, pn med dogmami, ki jih nanje opira Cerkev, tako tla mdre kritik kot neresnična zavre č: dejstva, ki jih Cerkev z vso go to v est j o" veruje.
24.	Ne gre obsojati eksegeta, ki postavi trditve, iz kattrilh sledi, da se dogme zgodovinsko neresnične ali dvonme, da le naravnost tu za ni kuje dogem.
25.	Vera se končno snuje na skupku verjetnosti.
2(>, Dogme moremo Ohraniti 1» po praktičnem zmisln. t. j. kot pravila, kako nam je živeti, ne pa kot pravila, kaj nam jc verovati
27. Božanstvo Jezusa Kristusa m> me dokaže iz evangelijev, ampak je dogma, ki jo je izdelala ki-NČaus-ka zavest i/, pojma o Me-siju.
2S. Ko je Jezus izvrševal svojo službo, ni zato govoril, da bi st izdajal za Mesija in tudi njegovi čudeži niso imeli namena, da bi t dokazovali.
■20. Priznati se nlore, da je historični Kristus mnogo nižji kakor pa Kristus, ki je predmet vere.
.'tO. V evangelijih beseda "Sin božji" pomenja samo to, kar "Mesija", nikjer pa oe pomeni da bi bil Kristus pravi in naravni hežji Sin.
31.	Kar so o Kristusu učili Pavel, Janez, nicejski, efeški in kal-cfdonski cerkveni zbor, ni to, kar je Jezus sani učil, ampak le to, kar je o Jezusu spočela krščanska zavest.
32.	Naravni pometi evangelijskih tekstov se ne da strniti i tem, kar uče naši bogoslovei o za vesti in nezmotnem spoznanju lvrist usoveiu.
33.	Vsakemu, ki j,- brez predsodkov. je razvidno, da se je Kristus gle le bližnjega mesijskega I r i hoda motil ali pa da je večji del njegovega nauka v siuoptič-uih evangelijih nepristen.
34.	Kritik ne more priznati Kristusu neomejenega spoznanja kakor le na eni podstavi, ki pa je nehistorična in .nasprotuje niav-uenm čutu. namreč da j«* Kristus kot človek imel spoznanje božje, da pa ni hotel toliko stvari pove dati učencem iti potomstvu.
:tr». Kristus ni vedno imel zavesti svojega inesijanstva.
Zveliearjevo vstajenje ni pravzaprav historično dejstvo, marveč dejstvo nadnaravnega redu, ue dokazano in ne dokazno, ki ga je krščanska zavest počasi ix drugih dejstev razbrala.
.'17. Vera v Kristusovo vstajenje se izpočetka ni tikala toliko dejstva vstajenja, ampak nesmrtnega življenja Kristusovega pri Bogu.
Nauk rt spravni Kristusovi smrti ni evangelijski, temveč le F a vlov.
30. Mnenja o pt stnnku zakramentov, ki so jih imeli tridentin-ski očetje in ki so brez dvoma \pHvala na njih dogmatične odloke, so jako oddaljena od onih. ki so sedaj pri zgodovinarjih krščanstva po pravici v veljavi.
40.	Zakramenti so nastali tako, da so apostoli iti njih nasledniki kako idejo ali namero Kristino v o pod vplivi m okoliščin jo dogod-k< v tolmačili (intt rpretirali).
41.	Zakramenti imajo le ta zmi-sel. da ljudem vedno kličejo v spomin dobrotno Stvarnikovo pričuj oenost.
42.	Krščanska obe i na je uvedla potrebo krsta, ko gA je sprejela kot potreben obred in je nanj navezala dolžnosti krščanske izpovedi.
43.	Navada, krščevati otroke, je
nastala po razvojni discipline in je bil eden izmed vzrokov, da je ta zakrament razločil v dva, krst in i>okoro,
44.	Nič ne dokazuje, da bi bili apostoli rabili zakramentalni ob red birmovanja: v prvotnem kr ščaaistvu se krst in birma gotovo nista ločila, •
45.	Ni vse, kar pripoveduje I'll vel o ustanovitvi evharistije (I Ivor. 11. 23-®05> 'historično.
4d. V prvotni Cerkvi se še niso zavedali, da bi mogla Cerkev od puščati grehe, temveč se je Cerkei le zelo | kič asi privadila temu poj mu. A tudi tedaj, ko je bila že po kora priznana kot cerkvena usta nova. je niso imenovali zakra ment, ker so jo imeli za poniže valeti zakrament.'
47.	Besede Kristusovo: Prejmit, sv. Duiha, ka-terim bodete grehe odpustili, so jim odpuščeni iu ka terim j Mi bodete pridržali, so jim pridržani (Jan. 20, 22*—23) se ne nanašajo na zakrament sv. poko re, naj si so tudi tridentaki očetje drugače trdili.
48.	Sv. Ja'kob ni imel namena proglasiti v svojem pismu (14-16) kak nov Kristusov zakrament temveč ie priporočiti pobožen običaj, in če je morda zrl v tem običaju sredstvo milosti, ni tega mislil tako strogo kakor teologi ki so dol čili pojem in število za k ramen to v.
41). S tem, da je krščanska ve eerja dobila počasi liturgičen po men, so si pridobili predstojniki večerje dulmvski značaj.
50.	Stan jsine, ki so nadzirali krščanske shode, so p stavili apo stole za preshitere ali škofe, da bi tako poskrbeli za red v naraščajočih občinah, ne 'pa pravzaprav za to, da bi nadaljevali apostolsko poslanstvo in oblast.
51.	Zakon je mogel šele pozneje postati v Cerkvi zakrament; zakaj zato je bilo trebil, da se je poprej razvil popoln teološki nauk o milosti iu zakramentih.
52.	Kristus nikdar ni mislil u-stanoviti Cerkve kot družbo, ki naj bi trajala stoletja; po Kristu ■sov i h mislih je imelo marveč božje kraljestvo obenem s koncem sveta vsak čas nastopiti,
53.	Organična ustanova Cerkve ni neizpremenjliva; ampak krščanska družba je kak« r človeška družba podvržena vednemti razvoju.
54.	Dogme, zakramenti iu hierarhija niso ne po pojmu ne po resničnosti nič drugega kakor interpretacije in evolucije krščanske zavisti, ki so z v mi njimi dodatki pomnožile in dopolnil neznatne kali. skrite v evangelijih.
Simonu Petru se ni uiti sanjal". da bi mu bil Kristus izro-il v cerkvi primat.
5t>. Uimska eerkev ni postala po naredbi 'božje previdnosti, temveč vsled političnih razmer glava vseh cerkva.
57. Cerkev je sovražna napredku naravoslovnih in b goslovnih ved.
>8. Resnica ni !><>lj neizpreuien-ljiva kakor človek sam, zakaj razvija se ž njim. v njem in po njem.
">«). Kristus ni učil kakega določenega nauka, ki naj bi veljal za vse ease in vse ljudi, ampak le započel religiozno gibanje, ki se mora raznim časom iu krajem prilagoditi
60. Krščanski nauk je izp-četka judovski. j- postal po po vrstnem razvoju najprej pavlinski
\ivlnv), potem johaiie.j-.ki (Ja-helcnsiki in ve-
naposlc
ezov) oljen.
lit. Lahko se reče brez drznosti, a ni nobenega p udavja v svetem ismn, od prvega poglavja stare iveze do zadnjega apokalipse, ki i obsegal popolnoma isti nauk, akor ga tiči Cerkev, in zato nočno poglavje sv, pisma nima iste-a zmisla za teologa in kritika.
62. Poglavitni členi apostolske ere za kristjane prvih časov niso imeli tistega amisla, kat rega imatfo za kristjane naše dobe.
(Nadaljevanje na strani.)
ŠOLNIKI!
OI5KNITH SE NA NAS. KER NI KDO L) K Udi VAM NEMO-RE 1'OMAGATI, KAKOR SAMO NASI ZDRAVNIKI IN "OROSI ZDRAVILA".
Ali trpite na kostobolju? ^ Imate morda KeumatUem? Ste morda zjutraj trudni? Ali ste nezmožni?
Vam postanejo roke, ali noge katerikrat
mrzle? Vam tolče srce pravilno? Imate morda srčno napako? Je VaSa koža suha ali svetla? Imate morda madeže na koži?
bolijo členki? Sj.ite mirno ali nemirno? Hodite ponoči tudi na potrebo?] finale kako oteklino? Je V,iS,t narava |j.avilu«? \'as buli morda glava? Se počutite potrtega? Morda tefiko dihate? I.aliko dihale skož nos ali ne? Čutite /amasena uftesa? Trpite morda na hrmoroidali? Ali jilt imate pod ali nad kožo? Krvavite pri tej boleznj? /gubivate lase? Ali trpite na želodcu? Prebavljate lahko jedila? Imate kaSelj?
Kapljate tnorda zjutraj najhujši? Trpite na prsih? Imate kitko Inilezen na udu? /gubivate morda seme? Čutite bolečine ko spil'čate Vodo? Je Vaša voda kalna? Prplte na kaki tajni bolezni? Imate inord t Siliiis? Ali ste zmožni f poluo o|>cevati ali net Imate bolečine na plučtma? Za /.em- Sn inn,-! t :'e porod? Sle rodila \ ] ravein ča>u? Trpite morda na maternici? Imate beli to!. ;;litlti}-.; bnafe redno mesečno perilo?
Rojaki! Na le vprašanja Vas jako opomninn, ako ima kedo kako tu navt"deno bolezen, ker te bolezni se> od jako budili posled-kov in zato vsakega bolnika opomnimo, da se takoj n,i nas obrne.
Opišite natančno Vašo bolezen, brez sramovanja, in potem ste lahko gotovi, da bodete ozdravili, ker več zdravnikov skupaj se nemorejo zmotiti in Vas« pismo pride pred celi zdravniški *hor, kateri Vam določijo zdravila, Mi nimamo ni-nikakorwijega Mcdi>al Instituta. Mi imamo samo jako skuiene zdravnike, po katerih dobivajo bolniki pc celem svetu slavna "OROSI ZDRAVILA",
Ne zaupajte m»ln ueinu Medica!
Institutu, kateri Va< s.imo ol> Vaš
denar spravijo.
Ne zamudite časa in pišite takoj, ter napravite natančno Vas naslov.
Mnoga zahvalna pisma so pri nas vedno na razpolago.
Pišite na Slovenski oddelek:
America-Europe Company
(OROSI)
161 Columbus Avenue, New Yerk.
MATIJA K1KAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obiBk Toči dobro iti Bveže pivo, naravno vino in prislno žganje, Iuvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
^fct O* *>***«-F »* C-1 * fr M-fr t Cf
IV	»
^ wisconsin	phone 413
t	^O^	;
V	S »i«	♦
J Dvorana /a društvene Beje	JS
jjj in veBolieo. Popotniki do-	J
a« bro doflli. roBlrežba b bIh-	*
*	novanjem in brano.	^
*	i	* £ 24?Union Street.	J
WISC. I
Z KENOSHA, i *
N a z d a r f o i a k i 1
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava «voj lepo urejeni
:Salooip
Točiva vodno sveže pivo iu pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava
brata Košiček
590 S. Centre Ave. Chicago, III,
Kasparjeva drzay-iia banka.
m Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje « k I vlog 1. jail. |>a HO jun. in od 1. jul. pa do HO dec. po H odstotke obresti. Hranilni prnbd za na leto. Pošilja bo denar na vho dele sveta in prodaja so tndi vozne listke (sifkarte).
Denar se posojil je na jjoaost vm in zavarovalno police.
NašlKustopnlki.
Za Newark in državo New Jersey: Joe Mantony, 128 Ston« st., Newark, N. J. Za Brooklyn, N. Y.: Josip lvan-Aek, 102 M esse role street. Za Eveletb, Minn r John Ro-žanc.
Za Calumet, Mich., in okolico: I.eo. Jomko.
Za Chicago, 111.: Framik Mladic, 587 So. Centre ave. <>
Za državo Wyomitg: Lorenc Demšar.
Za La Salle III. in okolico: Valentin Potisek.
Za (ronemough. Pa : J. Bricflj. Za Johnstown. Pa.' A/. Štrukelj. Za Clarklge. Pa.. John Mat itch. Za Cleveland, ().: .1, Kustlik. 7.a Colorado Joe Ucbevc. Za Ravensdale. Wash : C. Ermenc. Za Roslvn: Wash A Jtnutitk. Za Milwaukee. Wise ; John K old" Za foliet. III.: .1/- Počel Za Stee'ton, Pa.: foe Mdjsr",. Za Cb'nton, Incl.;«John K"br.
Opomba. — Ofije*: rojaki v na-veden h krajih	t zaupa-
njem obrniti n« imenovane "-oi'ru-ge-zaUopn ke, txidisi z narocho na list ali knjige.
GLAS SVOBODE
H
Slovenci na kongresu svobodnih mislecev v Pragi 8. do 12. septembra t. 1.
Poroott A. Aškerc v S. N.
II.
(Kotu«.)
Srednje šole aloiveaieikie jiiiuamo Slovenci še nobene popolne.
V Ljuibljaui, v Celju, v Mariboru, v Kranju in v Novum me-»tiu se učijo nekateri jxretlmeti a slovenskim .učnim jezikom; na višjih* gimnazijah' je tudi na KrainjWkem utimi jezik aemliiki. Samo tL.-veu^ iua Ke uči v .materinem jeziku. Keakke na Sloveu-skurru so nmutJke.
Mina uirakvisti&ia realka je uovai realka v Idriji, ali tudi ta ima v vi^jik razredih noinški učni jezik.
Tako n - nuna godi v XX. stoletju.
Slavni kcuiigms! I'rvi pogoj u-Hpešn>emii ihi'sevnenvu razvoju usakcga narodu je narodna sola. V taki š li se razvija narodna individualnost. Le kadar stoji narod na svoji trdni .podlagi in se mu ni bati ,zu svojo dkkiatenoo, začne ustvarjati njegova dusu samostojno na vseh (poljih IkiUtMucr-iiega dek Misel takega naroda m razvija svobodno in v svojem najvišjem poletu kidminuje at. duhovi dtnugih kulturnih narodov v znamenju Imimumitete.
SvoImaIiiui misel in svobodna išola' sta tesno zvezami trn d seboj. Svobodkia misel zahteva trn Ki dosledni moderno svobodno š do. Toda, dokler >se luonumo boriti za nanixlno šo/lo, tako d<*lgo je za nas svobotSna si la se zelo ihlda-Ijjen i ideal...	.
Slavni kongres! Tudi Slovenci so dali 2naiuosti že več korifejev e\ roprfkega imena. Vega, Kopitar, MikloSič, Šlefam , .. so bili Slow ne i. Kaj je svobodna misel, vi iiio tudi mi ...
Ubada nas je <po.stavila med diva wCika kultumui nanvida : med ltnlijumc in Nenit'.' na okrajnem zaipadu in severu, n na vzhodu jt.....m hihisI agri 'siv ni in energični Ma*Kjair. Mi torej že posvojeni geograiC.dkem policaju težimo in gravitnijtnmio naprej. Ako .«*» h< ee-ino živeti kot naivni, moramo sprejemati čiaudalje več zapudne ki.Jtmre v siibe. A ta 'kultura nu-pi edluge'p()d egido sv ibmd'iic misli.
ijvrJbodma misel j.' t«nawcipaei-ja od vseh preds d'kov. Svobodna' misel povzdigne človeka na najvišji tiri v6 svojega času. Svobodna m»i»i4 je |«-avieu<wt, in samo tisti zakoni so difbri. ki jih je ustvarila svobodna misel. Zato se nadejamo . da nam svobodna iniwei omogoči tircli i/obraribo na narodni podlagi. l>a pa Slovenec hrepeni po višji izobrazbi, priča agitacija za slovensko vseučilišče v Ljuiiblli-ani. Pričakuj' n>o namreč, da (pride z vseučiliščem -tudi, svohi ilnejši diirtli med' nas. ki bode nepoHnd.no vplival na mišljenje slovenskega prebivalstva ter g.u dvigal v višje, svobodnejše
afere.
IVi vsakem narodu je meščanstvo najmočnejša opora svobmlni misli, ker je med meščanstvom r.ajiveč p svetne inteligeneije. In ker je na slovenskem n »orodju največje rilovetiisko ne »tu Ljub Ijana, aato je tudi tukaj največ svobodno mislečih Hjudi. Ne boste se čudSli, »lavna gospoda, Če ill tramontane h stranka tudi naj-Ijntej&e napada to najm čnejso ■frdnjavo svobodno misli — Ljiib-Ijamo.
Upamo pa. da ta trdnjava nikdar ne pade v roke reakcionarni ami udi. saj brani IjubljfuiM&e redute stara -liberalna stranka. TiJkfeto p»e zanašasno, da se oklene
narodne ideje tifcli napredno misleča slovenska socialdemokratska Htranka iposehtto sedaj,, ko so vod'itelji mednamodne socialne dc-lnkJk racije, na rihodtt v Slut'tgartui .slovesno izjavili. da je narod-aiost nekaj dragocenega in svetega v človeku. Človek je torej lali-Iko sociailiMti Ln navdušen sin1 isvo-jega nannda obenem • • •
Da se izobraženi Slovenci res einxlidje bul) 'navdušujejo za svobodnejše oblike tudi v sociaLnnn življenju priča tudi dejstvo, da je zudaHja i«ta obrnilo halbet duhovniškemu stanu že več katoliških kijtiplanov kar je gotovo simptomatičnega pomena.
Svobodna misel, kateri si* ima svet zahvaliti za vies napredek na anwiiNt venom, umetniškem, |«ro-iiiftlunn, zakeind'ajnenv. političnem in socialnem polju, koraka anuigonosno ,po svetiu. Stare pe rele zgradbe padajo pre I nji/j v prah. Njene zmage seveda niso v-,elcj lu Inke in t raj,ne. Zgndo vina uči. du nastopajo včasih za ibajmi najv>eselt'jšegn napredka dobe reakcije.
Pot (svobodne misli ni čisto prema, nego .se vije sem i mtja v siksakm,	v
Odka.t* «*nio Sli,'venci vstopili v krog kidtminih narodov in odkar se poslužujemo ustavnih svojih pravic v tej drtzavi, ispretn-l.f iniMi s'v kultiuirno gibanje velikih narod;>\ /. jiajvočjiin zanima-njem. Saj vemo. da velikih vprašanj, ki jih mora še rešiti bodočnost pod' egido avobi.dne misli, ne bomo ,mogli irešiti sumi, toda mi vemo dobro, du bodo vise zfinu-ge, ki jih pribori svobodna misel niied velikimi inmostojuiiim narodi, na katerem si l»di kulturnem (polju, tmfdi nam v prid i
Zato Ise vese'iiino talcih zmag. Ali mi Sli venci hočemo tiwli sami ■pomagati v veliki buribi. ki jo bije najbi l.hi «U 1 človeštva za lep-«e živtje" j - ni tem plwuetu. Orn-zje, ki nam ga dajejo v roke največji misleci. Inočenio sukati tudi mi, da končno [»opolnoma osvo-Inidimo čl voški-ga tfiilha iz okov ee|ikvt*ne avtoriteti1- in njenega anaJuroniMtičnega d'l-spotizma v diiv-vnih, kullnniiili vpnušanjih! Primerite sami. najnovejši "SvJ-la bus"!...
Svobodna 'misel se opira na znanost, ki ne p zna fanatizma. Mil no in s mnozavestno stiop:i naprej. Naj jo ne\i dneži in fanatiki tiudi oviiiijo in, zasramirjejo — kaj zaito! "Kpipur si muti*ve!"
Za tak boj tirN^ba poguma posilim* med Si i venci, kjer uusprot* na reikcionairnu strauika f>regu-mja. kamenj'i in blaitii t.er, če more, tiudS uniči \-sakogar, ki se ji uipa postaviti v bran.
Kakor vera tako ima svobodna misel svoj slavne mučenike. Od faraonu Aimenhotn«pi I\'. iz 18. dinat^iije. ki bil v starem Kgrptu odpravit ipoliteizem in prazUovei'stv . do modrijana S<»-Ikrata in filozofinje .Ilipatijc; od krivevi i>*a dana Iliiisa in raznih ireformatorjev: od ■genialmegia (liondana Bruna, ki je umiri na grmadi za »voje znaust\icno pre-pričanje j>a d'o damašnjih dni di. ki itščejo novih p ti iv . . ,
Zatorej -med nase .vrMte ne stopa strahopetec naj nikar!
Naš pot. je borba, ž^tev, muče-ništvo in viodi skoz nevihto iti vihar! Slava svobodni misli! Vive la libre pens6e!	'
Kvviva il Irheno pensicrol At' /ije vohni mvšlouka!"
IŠČE SE PEVOVODJA za [>ri-jaztii kraj Mineral, Bans. Tozadevne ponudbo in informacije naj blagovolijo poslati na podpisane-ga.
J Prank Zaman, Box 412. West Mineral. Kana.
IŠČEM po»Iubrwta z imenom Martin Dergame. Domu je iz dolenje Kranjskega in v Ameriko je prišel lansko zirrio. Kdor ve za njegov naslov, pi^osim, da mi ga naznani, ali t»a naj se mi javi fM.m. John Kaiser, Box 58, DaJ-zell. 111.
(Nadaljevanje s - strani.)
tiJJ. Cerkev ni zmiržna, da bi uspešno branila evangelijsko etiko ker se trdovratno drži nespremenljivih naukov, ki se ne morejo spraviti v soglasje z dandanašnjimi napredki.
lil. Napredek ved terja reformo krščanskega nauka o Bogu, o s| varjenju, o razodetju, o tsebt včlovečene Besede, o odrešenju.
(i~>. Današnji katolicizem se ne da spraviti v soglasje s pravo vedo, če se ne Spremeni v nedog-matično krščanstvo, t. j. v liberalen, neoidki srčen protestanti/eni.
Zabavno to beiivo sicer ni, pač pa jako poučno. Kar imenuje in olusoja cerkev kot zmote tu prepoveduje verjeti, to so pl di največjega napora znanstvenega duha. to so konsekrvence znanstvenih ra/.iskavanj. S cerkveno prepovedjo so zadeti temelji sodobne'kulture, stebri, na katerih sloni must veni politični, s eialni in etični razvoj človeštva.
Syllabus za človeštvo seveda nima pomena, ker je kultura že davno neodvisna od rimske cerkve in pojde vzlie syllabusus svojo put. Cerkev nima moči, da bi ustavila razvi j kulture le za hip, nehala je že davno biti kulturni faktor in zato je syllabus važen in vreden študiranja le kot dokument sovražnosti Kima. '
O tem prekrasnem "Syllabii.su'' Ibočeim . pri priliki, še spregovoriti.
Zopet preganjanje socialistov.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROGA
Conipagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
Ln Provence.........W.OOO HP Ln Lorraine..........22.000 HP
La Savoie............22.000 III' La Touraine.........lo.OOO HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno bruno na parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jodila
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Glavni zastop na 1!» State St. New York.
H AlKICE W. KOZ.MINSKI, glavni zastopnik za zapad. n» 71 Dearborn St. Chicago, 111. .
Frank Med os h, agent na '.1478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. ('. Jankovieh, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, III. Pav I Sarle, agent na 110- 17. cesta, St. Louis, MiBsour.
Slovenci pozorl §
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali drugo ® važne reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj so oglasite« pri svojem rojaku, kerjahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
—po	==
jt najnovejši modi in nizki ceni. jt
J Tit IJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
hlizo 18. ulice Chicago, lil.
§
Je že delj časa, odkar so skriv-jii pinkertonei v L(>s Angeles, Call f orni j i, aretirali brez vsaeega soonijskega povelja tri urednike v uredništvu " La Revolucion". Meksikanci. t ml a državljani "svobodnih" Zdr. držav in sicer Ri-harda Klores Magon, kateri je po (>o k licu odvetnik in jako nadarjen pisatelj. Drugi je Antonio I. Vil-larreal, ki je akademično izobražen filozof, bil ije tudi oadiporoe-nik v ineksikanski armadi a se, je odpovedal. In tretji Lihrudo Rc-V4 i-a, kateri je bil več let profesor politične ekunomdje v Sau Louis Potosi. Kukor njegova sodnimi, tako tudi ou se je odpovedal shitžiti republikanskim kapitalističnim inirasitom "svobodne" republike in se pridružil revolu-i ijonarnim elementom.
Četrtega (luittarez De Lara so aire tirali v njegovem stanovanju, tudi Lara je po poklica odvetnik iu pisatelj, kateri .j spisal žo veejje število revolueijonurnili knjig v svojem jeziku ter brezplačno razposlal mi vse kraje v državi.
l)a jih pinkertonei niso še izročili .Meksikanski vladi, za kar so imeli pripravljen poselben vlak, kakor-za časa Haywood. Mover in P^.tibonija, in kjer bi jih bila meksikaiisika vlada brezilvomno postavila k zidu in postreljala po svoji stari šegi in navadi je vzrok ta, da so se postavili v bran sumi z vsemi človeškimi mtsniii. Poleg njih pa sta jim še mi pomoč priskočila odvetnika Job ItArriman in 'A. F. MoUton ter prisilila "fprosekutorje", da dokiiiejo svoje opravičeno delo pr<d sodnijo.
Vsa dtmedaj mrtva dokazila so se jim izjalovila, tudi republikanski guvernor Californije jim ni privolil izgona. Krika dokazila bojo pinkertonei sedaj prinesli na dan še ni znano, iu ker se jim je (opovsiki čin ponesrečil 'tiudi tc-ško, du bode več kaj. ker, se je zavedaio delavstvo tam na'i*kolu pričelo zbirati in protestirati napram takim brutalnostim. Dokazi, da so se < rganizirali v teritoriju Zdr. držav, iu od tu vodijo v« ta j o v Meksiki. je piškuv. Itiwii si že tako ali tako. resnici na ljubo moramo konštatirafi, da se se ti ljudje skazali nevarne takoimenova-uim "glavam'* in kmpitalistienc vlade v Washingtouii', kakor v Mexico City jih hočejo imeti ter f&Ljnbile j»h "dobiti" pravim ali nepravim potom.
©

M. A, WEISSKOPF, M. D,
---- ZDRAVNIK IN RANOG'ELNIK —-—
H85 Ashland Ave., Chicago, III. . tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od H. 10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: ud I. 3, ure popoludne in	od 4. S. popoludne.
od 6. 8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od H.—10,
iK.t d »p »I(t 1 no duma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEIS8KOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
<9
I 'emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo'e, mogočo so popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vseloj dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLANI) AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 488.
		
	li	Tiskarna
Glas Svobode
Vsem društvom in posameznikom se priporoča tiskarna ««(1LAS SVOBODE" za na-hnvljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena /. najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami
Tiskarna -GLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. Sodruj{i. ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikovna slovenski jezik aH naobratno.

[The voice of Liberty] WEEKLY
683 Loomie St. Chicago, 111
ioUH .t Hi« P«1l Offliw Chk»go. III., »•
Second <Jl*«» M»lt«r.____
subscription $1.60 par y««r.
Advertisements on egreemeiu-_
»■rvt svobodomiselni Ust za slovenski narod V Amerik'.
Glas Svobode" lilde	p«t«k
velja za AMERIKO:
ta celo leto
ta pol tet« .,.........
ZA EVROPO ta celo lato tM pol lata
. . .11.60 ____76c
kron 10 ...kron 5
Naslov za dopise in pošlljatve je kQliiH Svobodo'
683 Jjoomis St. ' Chicago. III.
na
"Glas Svobode' ogled!
"Cenjeni g. urednik, — naznanjam Vam. da sem prej« l en iztis Vašega lista na ogled. Isti je ''Ali riglut". — Ali eden najboljših slovenskih listov v Ameriki, kar sem jih še jaz videl. 1\da jaz imam ženo in sedem otrok za vzderževoti, in se nemo rem naročiti nanj, Ida si mi je žal."
Cenjeni g. dopisnik! PrečrtavSi V a Ai1 pismo, katero nas je ganilo, dvi smo sklenili Vam list vsaj za nekoliko časa poSiljati brezplačno.
Mi«, kateri nam je pisal gor-r.je pismo, je mogoče resnica, ozi-nvje so m« slab zaslužek; ako bi se Ivi ozirali in list stoterim brezplačno pošiljali, -kateri nam pišejo pohvalna pisma napram "Glas Svobodo" pa tudi ne ure. Pisec gor-njih vrstic se moti. rekoč, ta se nmniore naročiti. Niga delavca, kateri hi bil tako reven, da bi ne-mogel irdati en tolar in petdeset centov letno za list, kateri je po njegovi sodbi jrajiioljši Tukaj imamo devet upravičenih r«zlogov — vsak posamezni! zadostno rnztolmučen. — zakaj, da ta mož ne more da hi |w*ital čitaitelj takega lista, o katerem je «im izrekel pošteno razsodbo.
V Ohicagi je neki prepovednik, eibkrat držal b I radikalno pridigo, spozaMvši se na svojo obljubo in cerkvene tajn sli; izlival je vso svojo sodbo mul bogatiaše, ki tako nesrcvmnio pritiskajo na maw revnegn ljudstva in proslavljal progresivne misli in delo poslednjih. Med poslušalci pa je bil neki rtven delavec, kateremu se jo ptropo vodni kov govor dopadel, da ji nam, si je mislil, vendar enkrat pravico pa*ipo/.nal, ki se tnidiniM iu trpimo v potu svojega obraza. Ob koncu propovedi pa se mu je deJavis1 poklonil iu ga vprašal. zakaj, da tako ne prkl i gu je vsako nedeljo? Vprašanje je spe-klo pripovednika, kateri je bil ta koivkoe v konjski opravi (pod pritiskom od zgoraj), vendar pa m* bil še bolj pikanten, kot vprašanje delavca: "Jaz imam sedem dobrih vzrokov zato," rekel mu je propovednik, "zakay, da ne — jaz som eden. moja žena s\*a dva in pet nt rok, —skupaj sedim. To so vzroki, dragi moj; zakaj, da mi ni dovoljeno vsako nedeljo govoriti tako.
Mož. ki jo prejel "Glas Svobode" na ogled, so Iwxle mogoče strinjal s propovedniknm. Vendar pn, ako vzame obsežen upogled na vprašanje in odgovor. l>ode lahko sprevidel. kaj mu je storiti. Spre« vidtl bode itudi, da jo vsili skupaj devet razlogov, za ka'j, da bi se nwral na "Glas Svobode" naročiti, —• in ti «o; <on, njegova žena in sedem otrok — skupaj de vol. Ako pa hoče premišljevati o potrebah sv^je družine, prišel Istde do zaključka, da nvno on j - najbolj potnelien listu 'T!las Svobode*'. ki je — učitelj m pravice in došna opora delaven, propoved-nika pa- trde denoneiral radi njegovega hinavstva. Ali no zn ni kuješ /resnico. k*> dopolni da stoji en tolar in pol n*d teboj in »jo!
Zanemarjenje samega sebe in družini to, kar lahko dosežeš namesto kaj nepcit rebrnega. — Imej torej dobrega učitelja v hiši, kateri te stane le l>orih stopedeset centov za celo leto, ne glede na enega člana tvoje družine.
Ako se torej pri kateremu1 roja-ku "GlUis Svi bode" na svojem r »manjii v njegovi hiši zglasi, naj mu ne zapira vrat zato, ker je "stranger". "Glas Svobode" je delavci, vaš prijaitelj in vas želi obiskovati enkrat na teden; se ; vami pomenkovati o vaših tež njuh — delavskem razmerju — « domu in družini, deželi in ostalem svetu, na katerem živimo. ('as je že, da sr vsi sV'V. delavci seznanijo s svetem glasilom "(Mas Svobode", t. j. da so na njega na ročujele uprav sedaj v obilnim številu. In ako v resnici storite vi to svojo dolžni st, storili bodemo .tudi mi svojo, iu upamo, da bede pisec tega članka kmalu pisal zopet članek, toda me več enkrat ampak dvakrat na teden.
Dopisi.
<llircopee, Kaus., 10. okt. 1907.
Cenjeni sod. .urednik, prosim vas uvrstite nasledile vrtftiee v list "(»las Svobode".
Hvala društven i kom vsih dru-0lov, ki so se v tolikem številu udeležili skupne *cje 13. okt. v društveni dvorani društva Popotnik št. 30. v \V ir < 'it v, Kans.
Izmed zunanjih društev bilo je nino^'brojno /ast pano društvo "Orel" št. 1!» h Minerala. Totem o nršft v o "Zvestoba" št. i/ Chi-copee, itd.
Po otvoritvi seje nastopili so razni govorniki. Potem je bil stavljen predlog in soglasno sprejet, da se k'uipi zastavni 'kot skupna Last vsih dosedaj vst an ovij enih društev v državi Kansas spadaju-čili k S. N. P. Jeduoti. 'Zastava se bi de za nedoločen čas »aranila pri drutštvu "Celje" št. 27 v Fronte-nae..
Vsako društvo voli po enega zastavonoša; v odlbor za pre.skur-ilx^ti zastavo pa so bili izvoljeni sledeči braitji: Martin Stel'am'ič, Alojz Ajdie in Ivan lUVlene. V glavni odbor pa: Martin Stefau-čič, predsednik: Prank Košič, tajnik; Frank liotdin, zapisnikar; Ivan liedoik', blagajnik in Pon-irrae .lurše, zastopnik.
S bratskim ]Hizdravo.m
Fmn'k Košič, Jft»\ 35, Chk'op»e, Ivans.
S. Lorain. O., 20. okt. 1007.
Tukajšnje 'društvo "Bled" št. 17 S. N. P. J. imelo je veselico povodom razvitje zastave, katera ja-ko'povoljuo izpadla. Bilo je velik_ ljudi navzočih, društvenikov in drugih rojakov.
•Srčna hvala vsim, kakor tudi pn-ilNedniku, "lilnigajniku iu bivšemu znsttpniku bra'lu Vevarju, kateri se t r udi L skozi dve liti in vspo.šno deloval, da si je bil pri-moraiti pred nekoliko easom to stopnja odložiti radi pritiska zn ponštvo. Driuštveniki društva "Bled" ga poznajo kot vstrajue-ga in delavnega moža, kar je pokazala volitev, kjer je bil sedaj soglasno izvoljen predsednikom, in 't'i rej bode tudi še nadalje deloval v proevit društva in napredek naroda1, za to nam jamici njegova oseba. Govoril je tudi pri razvitju zastave, v kavterem nas je vs|>odlbnjal k zfcžnoati in skup-nmn delovanju. žolev, da bi nas vseh S. N. P. J. kot mati vzela (pod svoje okrilje, in vse enako rada imela. O zastavi nam je razjasnil nje poni-eu in ko ji' zastava zaplapolela, i»rnkel pomenljive bcstule. "S[»reniljaj nas zastava ti. jM^ladkih iu trnjevih potih. Bcvdi nam sfUTiiiljevjilka povsod, tu in ob koncu življenja, kadar nas izročiš k poslednjemu počil-"ku."
Xahvnla gre tudi botru zastave Josipu Trliolju, kateri je tu^li veliko lepega j^ovedal. Vse hvale n re<lno hi pa bilo, ako bi sledili njegovi in ilx?se^l a m.
Visa hvala in čast irro pa žen-
0LA8 BVOBOnK
stvui, katero je st(»pilo nevstraše-no poleg novega praipora, kaktoi tudi 'botri Ani .Justin, smelo trdim, da se je ona suučoln prva zavedali razrednega boja v naši na-solbini. Nje govor s' je podajal, l:er vcepljala d® rože v svobodomiselna pnsa. Opozarjala je rojake in rojakinje k zložne st. i — v slogi je moč; le potem zarnorenio reči — vsi za enega, eden za vtsc.
Družice, Ivanka Jusrtin, Ivanka Jan/el, Marija Vrlvinek in Marija Kernič, izrekle mi vse dbbro že-ljo m upati je, da .jih bojo dekleta tudi po drugih krajih prostrane nove domovine posnemale.
Naša iskrena ihvala tudi pevskemu društvu "Planinski Raj", 'kateri nas jo kratkočasil z krasnimi slovenskimi spevi, s katerimi nam jc delal tem večjo veselje, •Lik' hvaležni smo vam, to .hvaležnost pa 'bodemo znali v bodoče ceniti.
Hvala tudi hrvaškim druStviun "Adam in Eva" in društvu "Zadnja Večerja", kateri so nas v obilnem Številu obiskali. Ob priliki bodemo vedeli tudi mi, komu imamo luvaležirost vračati.
Iz sosekl.uega mesta Cleveland obisk ali so nas sledeči bratji: Frank Karče, Josi]) Kalan, Anton Beiunlik, Frank Prdan in Primož Kogrj. IHidi ti so zaipeli nekoliko kra-siifcli pesmi pod veščim pevo-vodjein brata Kogojem in se družili z nami s uprav bratsko Ijutoez-nijo. Prav hvaležni smo t ml i njim vn vsim niiw čim, katerih tu omeniti neinoreme,
V.sim skupaj še en živijo in na /dat ! 'IVbi. ponosna Ji*dnoti, pa žellimo. <Ut rasteš. H usti in raztizaj pero i i <laleč,"daleč na okoli. Spre-jemaj zavedno delavstvo |wm1 svoje okrilje, iti ako botle \"sakt»'-ri izmed, nas storil svojo dolžnost napram tetbi potem aiebo d('lgo ko bodeš štela deset tisoč članov.
Isto veljaj tudi našemu vrlemu delavskemu listni "Glas Svobode", da bi proevital in dosegel deset tisoč naročnikov ozir. predplae-ni kov.
Frank Ažman, tajnik.
TO IN ONO.
Kndiarji, pozor! Vse rudarje se opiy.arjn, da m- hodijo za sedaj dela iskat v Butte City, Mont. Na tisoče delavcev je <AkslovljenWi iu brce dela. Kadar se z delom zopet prieme, obvestili bodemo zopet javnost.
Butte C i/t-v Min« in Union.
"The Rodk> Mountain Socialist" je ime novemu s)eiiilistieue-nni twlniku, kateri se je pre<l/.ad-nji teden rodil v Coloradskih pečinah Lil izhaja v Denver, Colo.
Sedmi socialističen dnevnik so pričeli izdajati Italijanski soeiaii-sti v Turiu-u. Navadno je, da socialni dnevui'ki sosobno v Kvropi roprozeutirajo splošno organizirano delavstvo in unije, radi če-• ar iirnujo boljše staliŠK'e, kot pa časniki iste vrste tu, kjer se organizirano drla vst. še zmiraj klanja kapitalizmu.
banja delftwe k vst raju ost i, da po-\Tzdignejo organizacijo, o 'kateri govori jako /jiohvailno. V istem članku pa strogo obsoja monopol in monopoliste, vendar pa svetuje delavcem, da naj nerabijo pri stavkah sile. <>m nasvetuje, da je boljši mir 'kakVir pa sila, ako se more istega z mirni nt ju toni doseči.	t
No, kateremu pa hočemo sedaj verovati! "Tribuna" jc* prinesla oba gornja Manka Veni iu isti številki. Obad v a .sta katoliška du-li'ivnJka, da si je prvi le navaden "fajmošler", a drugi pa kardinal. Nobenemu*! Kimska duh ivšči-r.a psu bodisi od najnižjega do najvišjega podpira kapital. Res, da nam semtortje kateri vrže kako skorjo kruh.i, drugi dan nas pa ti mliolj 'biča in miaže. Večina rim-aiko-kiitoHške dulliouščine ne gleda nato, h kakemu društvu ali organizaciji pD'ipadnš samo, da njim domu* nosiš, ker pa se ljudje v organizacijah izobražujejo, cerkvam ii duhovščini hrbet obračajo, od-
vili. Tak slučaj nanjcrioga .srca je zelo redek, navadno je ham po en del srca ranjen, tu sta bila ranjena dva, poleg tftga ho bile rane že ognejene tako, du so morali odstiratiiti pol litra gnoja. Iz tega slučaja spoznavamo, koliko more pretnjieti srce zdravepa, mladega človeka.
Kmetic in nune sta se. razgovar-jala po div.avnozllx.rski'li volitvah. Politikujočimiu nuinoii se je očitalo. da laže. Nikomur ni vfteč, ec se mu očita laž. tainli 1<»n;iški go-spoil nnne je bil oslovljon, pa je o't ki'l: " Kako bom lagal,'ko imam vsaki dan v rukith telo Jezusa Kristusa"! K.metič se iwimaiEiie pa reče: "Saj je bil Judež Iškari-jot tudi v Kristusovi diruižfbi, celo večerjal je ž njim, jwi ga je le izdal!" Ločila sta se: kmetič t. nasmeh', m, nunc ki]wv: od* jeze.
Okraji s !kršč.-sociulno večino na Dunajui imajo 82(1,400 prCbi-valccv in dc.be 30 pna'iancev, o-'kraji delavski s socialjho-demo-
tinlpotem zavist in napad. Vendar' kratičnn .večino pa imajo 701,300 pa nismo Se kaj taeega od katoli- pretbivalcev ter dobe 12 mandatov, škega <1 uho vil ilia slišali, kaikor Na enega jMisIatiCii v klerikalnih pravi 1ui posoda v Tell Citv, Ind. ( krajih pride 2!L000 imjfeivalcev, V angleščini se glasi: "This Cliluireli has no plaoe for the dir-i\, iow-do\vn tridi t1 umi in the labor unions."
Delavci! Li razumete, kaj se to pravi ?
Japonski sodnik, kateri jc svoji državi .scdeni let služil, kot o-k'r'ajni sodnik, došel je preil kratkim v Seattle, Wash., z namenom, da se prouči v internacionahii postavi. Tukaj pa dela v kuhinji glavnega hotela, "kot navadni hlajH-c.
Zn Southern Construction Ciiiupani'jo v San Diego, Calif., dela večje število Grlkov iu Mek-sikaneev, ker pa so se medsebojno sprli, začeli so Oliki stavkati in dtiviko tudi dobili. Compnuija se je preatrašila, da bi mo^ 1 obojemi \roeekrvniki ne prišlo do pobojev iu je raje Mefodkainee otlslovila.
na enega v s <'ialno-domokratič-nih okrajih pa o8,(K)0 pn-bivwleev.
Svetovni jezik, ki se. z njim mučijo učenjaki že dolknj let, je sedaj vendar iznafldenu Iznajdite-ljica je pisarna e. kr. okrajnega sodišča v Pore'-n. I^egaliaacij^ka klavzula v u-jii jeziku bo na primer glasi: "PotVrtluge se, da go-Hfnji Franziska N. zena od Josipu i« Poroča je v lastnoročni o po<lpi-Kala tega deleža iribrisna izjava. Kaneelarija od e. k. Kotairs'ki sud u Poreču itd." Kakor jc vkleti iz tega vzgled«, je tudi ititcrpililk-"ijsko vprošanje enostavrwi rešeno,
Humor in resnica.
Češka s eialna s transa je predzadnji teden zborovala v mestu Plan na Češkem. Navzočih je bilo ■IJO delegatov, izmed navzočih je bilo 24 državnih poslancev. Kakor se piroeii. stranka i/.vrstn-> napreduje.
Nek katolišk duhovnik, katerega ime "Tribuna ne imenuje, je v Tell City, Ind.. i/ prižnice "bom. bardiral" Stavkujoče delavce. Rekel j v svojim žiujdjauoiii, da naj ojuiste delavsko unijo ali pa eer-'kev. Rekoč: "Ta cerkov nima I prosti ra za uniat/.ane smeti, ki se nahajajo v delavskih organizacijah. Izobčil .hodom vsakega elana te eerlkve. ki -e bo prcdirznil še ostati nadalje v delavski uniji."
Kardinalovo mnenje. Kardinal Gibbons piše daljšo raapravo v " Putnam V? Monthly" namenjeno "organiziranemu delavstvu". Prevtzvišeni se ni*'čjio zavzema za pacifiene poprave indiistrij"l*iih rsTjner. Nikakor pa se ne gl-rinja s stavkami in bo|koti, da si vzpod-
Na "kopališčih v New Yorku so zapiVani črnini napisi, n. pr.: "Pod leni kamnom bo enkrat porival »Jiane/. Bblton. a stdaj še sijajno vrdi znano trgovino z obuvali v petnajsti Avenue, št. "i7." Na drugem s|)omeniku je napisano: "Tu počiva dane/ Šmit; i/-vršili je samomor /. revolverjem 'Kolt' in je bil tak1 j mrtev. Revolver 'Kolt' je najboljše or> ž je za samomorilce".
Pri krstu, ki se ji* vršil v cerkvi nekega m- stcea na Neinškem, je duhovnik opomnil mlad emu možu, ki je Stal poleg: " Vi ste premladi za h itra". "Prosim," reče nagi -vorjeni mož, "saj jaz nisem boter, setu le otročičev oče."
Grozna brezsrčnost. V Sokalu v Galiciji jc neki berač p*red štirimi leti odpeljal takrat Sletnega de-eka. Da bi ga bolje up rahljal pri boračenju, mm je izžgal «Či i. vrelo mastjo in ibvHk je oslepel. Od tedaj ga je stari b rač vlačil po <b"Želi. Deček je vzbujal usmiljenje ter dobil mnogo darov. Sedaj je drug berač, kateri je vedel za to hudodelstvo, naznanil vse Oblastem. katere so dečka takoj odstranile od krutega stairea.
Šivanka v srcu.
Neki 23|ettli nnž je pri uakla-datlju drv začutil na enkrat močan /.hodIjtaj na levi strani prsi. Ko je preiNkal stvar, je našel v videnji tretjino šivanje z ušesom ter sp- znal. tla se je pri pritisku < dl mivu in da je moral odlomi-1 jen i del tičali kje \ prsih. Bolečine pri dihanju ga napeljale, da je poiskal zdravnika, katerem« j»a se ni posrečilo najti šivanke. Pojavljale so se oni tioe, njegovo stanje se je vedno bolj slabšalo, znto ga prepeljali na klinik'o v Jeno. Tu so z*l ravnik i spoznali, tla mona biti ranjetif srce vidno. Na sron so našli dve veliki rani, .prva je bila en, druga euinpol om. dolga. Olx> mni so zašili. sn*e se je
Prednik Jokesnrith jufie v enem kapitalističjirh lisJtiov Hledeče:
"Kakor roizumem jaz, je hiša prestala krizo.
Da, premenili so tekače." Čiulno, jeli se undnik tega malega humorja zavedal, ni kak . .-.ji-tiro je ]> -invil na "glav.- hiše, ilapitanu industrijo ra^.ven, da j«1 s eialist sam. To zgleda nekak i nebeško, in vendar je, toiil*i>-manj, irvnieo tako imenov.r:e "glave" moderne rntliis'* in i.jega trgovine.
Nmprinier, "dim" I Fill jo " dava" Grout Northern I e/niškr družhe, recimo pa, da b: on prenehal, nebi jioteim Orea; Morthern družba nič bolj modra, m vsak delj brezštevilnih strojev se h 'de ravno tako obračal nap.vf
John D. B ickefeller jo "giuv >" Stamlaid Oil družbe, in veii iar so zadne sodnijske razpiav* dokazale, tla ima mi toliko z i,i.<-.r. .v i no družbo opraviti kil nerojeno dete.
Tekači (office boys j so veeje vrednosti družbam k j: katerih -. li koitporacijskih "g avM, in š • vi--liko druizih, ki se vosarij» v "jaeli-taeh" .semtertje po vxlnl;, igrajo v Monte Carlo. pijej.» šampanjca in ki vstajajo v ehCepnu/. e v NewportL
"Glave" lailuko pridejo in gi>'-ve" laliko zginejo, ali "roke ' lipa ostanejo za vedno.
Žalostno toda resničuio, da tako-iinenovane "glave" moilerne industrije so kot lHipotrobni akipie pri želt »Unit V napredovanju indu-strijelnega organizma so že preue kale fiiiikuijnnirati in splošno se jih bi moralo odstraniti.
"Vojvodu, "glava" tobačnega t nista, se lah ko prezre, dobra o-p.ri stiiev bi bita tin, kraljevsko pensioniran za življenje.
"Glave" raznoga tr< huelega kapitala niso drugo kot pa rasi tj e na rovaš delavskih " rok", katere "roke" eiali/.om sprt obrača1 v glave, da v glave s pravim mat<'-l ijabou v njej in leidiur'bode t< h dovolj imeli, bid mo kratko delo z mrtvimi "glavami" kapitalizma.
Delavec je opravi6m do vsega
nuni tem delom ywrkrat usta-1 produkta, kar ga sam prodneira.
___

■ v • ■ - -
g
□ LAS SVOUODE
Slovenska Narodna
VB«-
Podporna Jednota.
Nadzor-uiki:
Pomoini odlwr:
n sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonioh, 55W S. Centru Avo., Chicago, III. Podpredsednik: Matija Stkohen, 443 Main Str. La Salle, III. Tajnik: Maktin Konda, fM>9 LoomiB St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, <J37 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Fkane Klobučak, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, Box 55, Du pue, III. John Vkrsčaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Sidle, 111. Mahtin Potokar, 5(54 S, Centru Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, (>17 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Ti8OL,9002 Strand St. So. Chicago. III. ... I Martin Skala, Box 1050 Ely, Minn. Bolniški ) <lo8Ip Matko, Box 481 Claridge, Pa. odbor: I Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa bhigajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. J od note ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno Bejo. Opozarja se vsa društvu, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo Bvoje dopise jednotnemu tajniku.
nu."
Na to se gospod razjoka in reče : "Zatorej ti meni odpusti, kjer imam take sluge na zemlji."
In on jo blagoslovi.
Potem je jadurnato na oblaku kranjsko deželo zapustil.
DEKLIŠKI DOM.
Nekega due reče gosop Jezus k nebeškemu očetu: "Oče, slišim razne pritožbe, tla na zemlji se tako nv godi, kakor sem jaz učil; toraj pojdeiu na zemljo, da se po-učim. kaj je na stvari."
"Pojdi, moj sin;" reče oče nebeški in Jeaus se poda na Kranjsko. Ko se sprehaja, posluša razne govoraq«e in ogleduje razne naprave in st-avibe. Kar opazi poslopje, jetnišnici podobno, na kojim pročelju je bilo.zapisano: "Dekliški dom". — Zilraven so pa bili zapisani tudi razni reki, lctere je on učil. Nekoliko Časa premišljuje, kaj bi utegnilo to biti. Potrka ji a vrata iu vratar se prikaze, ter Jezusa k ravnatelju spremi.
Ravnatelj je bil tolsti pop, z ko je ga, v različne barve spreminjajočega obraza, se je trdasivnost iu surovost čitala.
On. vstopivšega ptujca s strogim pogledom nekoliko motriva, na kar ga vpraša: "Kdo ste Vi? Kaj hočete Vit"
"Jaz sem Jezus Kristus," reče naš gospod.
"Ta'ku, tako." pravi pop. "Vi imate vseskozi vzrok, da kmeni pridete. Jaz se za Vas jako trudim."
Po obrazu Odrešenika bli*!<ne-nasmeh.
"Kaj je tvoj posel?" ga vpraša. "Jjik spreobračam vlaČuge, odgovori pop.
"To storiš prav; tudi ja/. sem jim rad prizanašal, kajti one ko dobre volje."
Se sveto jezo pop našega g »poda pogleda.
"Ja7. vem." reče on. "Vi ste bili v tej točki čudovito milostni." Mi drirgačv sodimo o tej'h vlačil-gah."
Zvok njegovega trdega glasu Je iznenadil Izveličarja. En ostuden opomin mu je pred oči stopil. Spomnil se je nekega tolstega Farizeja, kteri je ravno tako brezsrčno v svet gledal.
Ali le-ta je 'bil njegov sluga. Kako mora on, njegovim najstru-penejšiui s. vražnikom t*iko sli-či n biti T
ln itn reče krotko: "Ako one k tebi pridejo, žejne so tvoje pomoči. In da jim ti po-„magaš, bodi ti nioja zahvala." Porogljiv smeh zaigra na popovih tolstih ust inj.
"Ako bi jaz čakal, da same pridejo. bi bila le-ta hiša celo leto
prazna."
"Kdo jilh zainore h kesauju privesti, kalkor njih srce?" vpraša gospod. .
"To zamore e. k. vlada," odgovori pop. "Ona mi pošlje vse vla-čuge. ktere nimajo dovolilni list. , " Kaki dovolilni list ?" "To je list. da dotiena oseba pr ti plačilu davka dovoljenje j ima. njeno sramotno obrt i/.vrše-j
vati."
"Sem ja* prav razmneljt Tvoja gosposka dovoljuje grešiti?" "Da."
"In vzame denar od nesredc-
UH-C!"	,,
"ln* vzame denar od vlačng.
"Druge pošlje pa k tebi, da jih spreobrnešf"
"Pošlje mi jih. In spreobrnem jih tudi."
CKlrešenik zmaje z glavo.
"In oni, ko to počno, vladajo ljudstvo?"
"Jaz bi Vas prosil, da v c. k. vladi spoštovalno govorite," rečo pop.
Izjveličar pogle<la popa. Dve trdi, sovražni očesi srečati njegov pogled.
In zopet mu pridejo oni gnusni spomini. On jih utehi.
"Ti ni zamore« k srečnim prištevati, ako tvoje besede le čez malo moč imajo," reče on.
"Z besedami ni nič storjeno," odvrne pop.
"Ti si vendar rekel, da jih spreobročaš?"
"Na vsaki način. Ali jaz. imam druge pripomočke, kakor dobrosrčnost in odpuščanje. Sicer ko sto ravno tukaj, zamore m Vam kar zgled pokazati, kako jaz za Vus delujem. Iločete z manoj iti?"
"Stopaj I" veli Odrešenik. Hodila sta [»o oskem hodniku. Preti uokimi vratmi se pop ustavi.
"Tu notri je Špela Kovačeva, to moreni ja/. kaznovati." reče pap.
"Zakaj jo moreš kaznovati?"
"Ona so je smejala, ko sem k Vam molil.M
"Jaz ji odpuščam,"
"Ne, to pelje k nečimer. Kazen mora biti," rečo pep in odpre temno eelteo.
(hi poseže v njo, iu zaupije:
"Jo vže imam. Ven ti mrli i\ i-nii!''
Se silnim naporom privleče pop eno šibečo osebo ven in jo sujf predse, dokbr ne pridejo v eno prostornejšo dvorano. Tam so žensko na klop privezali iu obleko nekoliko ž nje potegnili.
Pop jo je potem z močno palico. enomerno po sedalu tolkel.
Izveličar je smrtnobled to početje gledal.
"Nehaj, človek!" zaupije.
"Tukaj se nič ne odpušča in prizanese," reče pop. "Tukaj imaš še eno, pa še eno, iu še eno.
Spelo Kovačevo so odveZali.
"Pogledi tja!" zaupije njen mučitelj in kaže na gospoda. "Tam stoji Jeaus Kristus, ktere-ga si včeraj žalila, in da se boš dlje tvoje zloboosti spominjala, ti hočem tvoje grešne lase od« trie-ti!"
In vže je Spelo za lase zgrabil in glavo kvišku prizdiguil.
Bliskoma škarje r/. žepa potegne ln izvršena je bila grožnja.
Strežaj je gresnieo idvel nazaj v celico.
Pop stopi veselega obraza pr Jezusa ter ga vpraša: "No? Kaj rečete sedaj?"
Gospod jo pa z ginu! izpred njegovih oči iu splaval je tja v celico k ubogi Speli.
Ona je jelk n je v kotu čepela in k.; Jezusa zazre ga vpraša :
"Ali prideš, da me še enkrat kaznuješ?"
".Tožene kaznujem."
"Kiikio hočem to vrteti? Vsaki dan me trpinčijo v tvojem ime-
Kar se vidi, se veruje. Da, in talko je z olUČ/utki. Kadar čutite ščipanje ju revimaiiiiMniu ali kaki drugi kostni bolezni, odstranite isto / svetovno znanim "Andior Pain Exipelleii'", tudi ti, kot veliko druizi'h boš verjel iu bodeš vesel, i)5c, in 50e. .
Listu v podporo.
I va ii do van 50o,
Obvestilo.
Nadaljevanje zgodovinske pO-\esti "Niudevinski skali" je morala izostati, .kjer bivši solastnik fna papirju) g. Ivan Tone Kaker, noče listine in knjige izročiti. Se-ve, da sodnija ho stvar uredila in potom se bo povedi! nadaljevala. Prosim«, za potrpljenje — ni naša ikirri'vda!
VeČ kosov dobro ohranjenega pohištva j- na prodaj. Kupci naj se oglasijo na 570 W. 21th Str., Chicago.
lmportiran tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 iu 17 kr., kakor s{x>rt, Biiltuu in datn-skscigarete. J. »OhOl N, 569 \V. 18tb St.
VODAK-OVA GOSTILNA
^83 l.onmls ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja
TEL. CANAL 1041
Kdward Fane h
- gostilničar--
063 Blue Island Avenue CHICAGO.
TOM. K YTLI CA
UNIJBKI TE BARSKI MOJSTER
12114 Trumbull Ave,, Chicago,
Sprojt mu vsa v njegovo stroko spa* dajoča tlela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila.
Dobra linijska gostilna, kjer so dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
J OS. S. ST ASTNV,
na'150 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijsko seje, in druga dvorana za kocerto, ženitbe iu domače zabavo tel. 102:1 ('anal
KOTAS BRATJE
lastnika qostilne in restavracije
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorano zu sho-de, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborili koncert. Vstopnina prosta.	tel. canal V017
DON'T BE FOOLISH!
n
Angleški izgovor piavi: ' Poi/t be foolish" inm> .plačaj za izdelano obleko po $15 (JO $£0 tO in $25 00 uko se lahko izbereš boljšo blago iu pustiš oblekonurt »lili po mori /11 ifito cono. Poskusi pri nas, in prepričaj se o istinitoMi. Ako ti * pa delo ne bode po volji dobiš svoj denar nazaj pri
THE CO-OPERATIVE TAILORING & (i. M. COMPANY
(MAS. T V I,, .H0U.

783 SOUTH HALSTED STREET,
CHICAGO i
r
J Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County
i	po $6.00 aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke 1 šifkarte), zuvarova(nine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuŠčnine in vsa notarska tlela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak.
534z W. 1 Stli St., Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja U'o s zlatom pre-tegnjeno (Lrold filled.) ii< z dvojnim pokrovom. Size 10
*.l A MCI SE ZA 20 LET.
Pra ima kolesje najboljših umuri-kanskih izdelek«>v (Elgin. Walt-luun ali Springfield) tor i mu 15 kamnov
Cena jo sedaj samo
_$13.00—
Za obilno naročbo so priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
('hirago, 111.
Edina vinama. ki toči najboljšo kalifornijska in import irann vina. Kdor pije naše vino, trdi, dušeni nikdni v Rvojun življenju poln-Bil 1 m>ijho kapljico." Vsi dobrodošli!
Valetin Potisek
- (IOSTILNIČA It —------
1235 1st St.,	La Salle, III.
Se priporoča rojukom za obilen obisk. Pob t režim točna in izborna j
Trgovina-/ železnlno, pečmj, preprogami in z v-s«m pohištvom!
llobro blngopo nizke ceni pri
V. Kobzina-tu
5HO-5S2 Blue Island Avenue, ril h .4(10, ILL.
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovi nski krojač v Chicagi
naznanja slav «.lčiiist\u, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega 1 blaga v izdelovanje novih obit k j kakor tudi v popravo etarih vso po ! zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAGO
Pozor!
Slovenci.
"Halon" z MODERNIM KKUUISCKB
Svežo pivo v sodčkih iu buteljkah in druge raznovrstne naravne pijačo najlH>ljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
V Rom Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre he. Chicago, III.


GLAS SVOBODE
VESTI II SURE
Pota usode.
Da zaidejo otroci prezgodaj pomrlih staršev, pojaiutuje uaslrd-uji slu';, t j : Rudarja Jakoba Medveda je že davno ubilo v Zagorju. Zapustil je vdovo 8 in nopreskrb-]jenih otrok, katerim j«' hit varuh pokojnikov brat, ki j,- budi kmalu ejiul. I'otoledfca te družinske katastrofe je bila, tla so otroci zaali na krivci pota in d i -o imela ž njimi poslu razna ibli.-tva. Il-erka Jožefa je bila že z 1H leti kaznovana za>. uli .Hatvine v Celju tm' «eenim »iiporotu. To je pa ni |io-lo.jšaln, aintpak jt p> stala tujemu imetju tftiko nevarna, da ji je ro* tdiS.e prisodilo ."» h t težke ječe. Tudi ta kazen je ni |> b djšala, marveč je,' ko je bila prosta, zo-P, t začela krasti po Ljubljani, nakar je bila potem v Tržiču an-to-•vjuhi iu je mjela za storjene delik-t. lil miesee v zapora, katerega je prestala v Itogunjmh. vrhu I ga pa se ji je po pre-u.iui kazni tudi prepove tal povrate'.i za Lj.blja-no. Tudi z njeno j-esto Angelo ni bilo ni' boljSega. Odh>a je od doma v Ttst. kjer j napadla lahko-mištjenemiu življenju, -začela tam krasti, za kar je bita isto tako večkrat v konfliktu z zakoni in je dobila slednjih ,p< lieij.sk. nafei.r-Stvo. Havnoftako pa je zašla na slaba .pota itnidi tretja sestra in y.alostni finale je, da so pred dvema dnevoma sedele \ise "trri na kriva pota aaSle sestre sknpno v zaporu. .
Dve prijateljice jeruša.
Včeraj dopoldne sta po Miklošičevi cesti iprilomastili Ivana Mi-nivrdova in znana Julija Treova, kateri sta bili tako pijani, da sta S. komaj vlekli ua,| nj. in I tun pa kričale tako. tli j.' občinstvo > vseb strani drlo k prrz< ru. Obe je itražnKi opt / ril, tla naj se ve-,h'ti dthtojno, a i ni ni' pomagalo. marveč sta post d i ženski še hujši ia ste bili slednič aretovani. Med petju s t < 'bsijial stiažu -li i z • vsenri mogočima | .ovcami. ljudstvo pa je še hujše drlo za njim i in tipko je vse tri z velikim halo-jem in vrinem ctrok spremilo do magistral i, kjer m uiaknili obe J kuhi listin j i v špehovko.
Prijatelj elektrike.
Znano je, kako leži gotovim ljUdem v želodcu ljubljanska e-tektrična razsvetljava, a drugi jo pa zopet tako ljubijo, tla jim ni obstajati brez nje in k tej naii ljudi izpada tudi neki brivec, ki je piv niiLšljcn.i'11 nraste i klerika-iee. Ker si u kakoriniWkoli r.uzlo-pov ni 'hotel sani naročili elektrike pri upravnem vodstvu, si jo je y.e | ml dvemi leti kar sam na svojo roko napeljal v hiš'. Na <>|e-karski cesti,, kjeir je stanoval, je i aiare:- skrivaj impeljal žice meti k< Klanji in gnmovjem v vrtno irtico. kjer si je napravil nekako pi |nivo za ebločnico ter po hiš-I .nt z i11 vju v svojo SI bo; dalje ,e napeljal žieo v cestni jarek, kjer je zaibil v z/ml jo dolg žeie-,i u drog. Vse te žice je zvezal z mestno električno napeljavo in h lo napravo skrivaj <jglvajal elek-1 t ični lok. katerega je uporabljal potem ipo svoji volji, ter s tem napravil mestni občini več sto far o n škode. To je trajalo toliko čuvi. da so prišli organi mestne elektrarne tej stvari na sled in zadevo dolbi v n ke deželno *o-tiisiec.
Železniška nesreča.
N"ii /eltizufiki progi Zagreb -Re-ka se je blizu kraja Klanca utrgala velikanska skala, ki je padla na str. j tovornega vlaka. Stroj je ves razbit, iKtotako tudi Hi voz ki so zdreali v prepad. Ranjen je samo neki -zavira'-. Vznk nesreče m) madžarski inženirji, ki - »amo dobro živeli in se zabavali p » O-ipatiji in Ueki, pri tem pa ničesar d I ali. za kar so bili b< gat<» plačani.
Nesreča pri elektriki.
Cerkovnik Ivan Notar na Keki je snažil v eenkivi električne sve-
tilke. Na neznan način .)■ prijel v dotiku s tokom, ki ga je na mestu ubit. Mjeg' v brat, d.b vnik v i> t i cerkvi, mu je prišel na pomoč, a tudi njega je t<>k tako st-raSnu zadel, da je komaj mogel poklicati ljudi, da so ga rešili.
lGletna detomo, ilka.
V	Trstu j 161 etna šivilja Kozina Kranovec »vrgla sk< /.i t kno I mes ee star foetus, katerega je splavila. Pripeljali s. jo v bolnico, mater pa aretirali, ker je na sumu, da je pomagala hčeri pri z! očimu
0	ižanskem župniku Mauringu
krožijo po Ljubljani grozne govorice. Ljudje pn p vedujejo, da je dr. .M a urin g napad* 1 nekega fanta iu ga 'tako strahovito zdelal, da je težko ranjen, da, celo smrt -nenevarno. Brflčns je ta govorica nekoliko ipretirana, a nekaj resnice že utegne vmes biti. zakaj dr. Mauri n g je Ivude krvi in se zaveda, da je duhovnikom in njih podrepniki m pri nas vse dovol jeno in da jih nikdar ne zadene zaslužena kazen.
Nesreča.
Včeraj je v Spodnjem I- gatcu uit stopnicah padel (JTIetni im.š-tar Jakob K. renčati in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnici.
Bogati izseljenci.
Včeraj j1' "» juKuein kolodvoiu -li^bnjof'i nadstražnik lviv.au prijel tri mlade fante, ki so s> hoteli izs liti v Ameriko in se s tem odtegniti vojaški suknji. Arctovan-ei so: Ivan Orlič, roj. 1884. v Lip-seiiju pri Li žu, Ivan Debevee roj. 1S8,">. ravnotam in Ivan Žnidar-šie roj. 18ST. tudi v Lip.-enju. Vsi trije so se prvotno izgovarjali, da gre lo delti iikot na Kor« ško, pozneje je pa Orlič skesano priznal, <?a je potrjen k vojakom, a jo je hotel, kakor njegova tovariša ml-k uri t i v daljni svet. Vsi trije skupaj so imeli pri sebi '28.il K denarja. Izročili so jih sodišču.
1653 grozdov na eni trti.
Pred 7 leti je v.sadil neki vinogradnik pri Sv. Antonu v Slovenskih (iorieah vkoreninjeno rozgo York-Madeire za hišo poleg plota. V tem kratkem času jo je razpeljal pt plotu 30 korakov na dolgo.
1	etos so Šteli greizule in jih našteli I6f>;i.
Roman ailjubljene vdove.
V	Zagrebu živi 651etJia vdova Ana Ozulonti. (''as ji jo tekom zadnjih let pobelil lase iu naguban-lil ohiu-Z. Srce je pa še vedno ostalo mladostno živo in Ana ('za>-I no. ki j,- drugače prem žna ženska. ni nk'esar bolj želela, kakor da bi se omilila z mladim možem. Z« vse te njene bolečine je pa izvedel delavte Ivan Tkalčevič. Šel .'t k njej in ji v izbranih besedah pripovedoval, tla bi jo rail vzel v zakon mlad lep inulporočnik. ('zalounka se je že videla gospo na l;|M>ročnico iu je Tkalčevieu, ki je ipravil, da aiadiporočntk prosi za ('eiiar, izxlajala tekom časa 14.0(H) kron. Vsled tega je stal Tkalče-vič v ponedeljek pred sodiščem. Vdova je povedala, da je d 'bivala vedno pisma od tiadporočnika Mija Draskoviča. ki jo j.* v vsa keiu prosil za denar, katerega mu ic ona tudi vst dej poslala po Tkalcevilč-ii, ki je seveda obdržal denar zaise kakor je tudi Dra-šk> vičeva pisms sini pis.d. /eni-tev jeTkal evič vt'iuo odlašal, kar je vtlovo nekolik vznemirjalo. češ, kaj bo. te pojile denar tako iz hiše. Kakor strela z j.is-nega jo je zadela vest. tla je nad-pt roK-nik umrl v bi luišiiiei na Dunaju. \'sa žalostmi je oblekla ž;il-no obleko in naročila maše zaduš-niee. pri katerih je bil tifcli Tkul-čev»<"'. ki so mu tekle krokodilske wilize b oči in se nikakor ni mo-gel potolažiti. (Huto/eiii«- je izja vil pri obravnavi, da se ne čut« krivega, vendar je bil olwojen na ti niisi mn- ječe. - S; irost norost !
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu .ie na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniki praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOZKltl ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseli krajev širne Amerike št- mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij /. mnogobrojnimi pismenimi zahvalami.
Kadi tega poživlja, da se obrne jo na njega vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugI niso mogli o/.drnviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna takoj se \ am v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vašo bolezni kakor todi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, ako Je potrebno . j>osb tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slilcod ozdravljenih bolnikov.
Vam
Otdravljen oU mnogoletnega rrn-inatisma, bolrčin v k»sltli in iivfm: bole/nl.
MlkcNutak
1 jjH Miilili-ii Ave. ......lilo
Slavni Medical institute!
Stem iiiimom »e Vinu »alivaliu jem, kirr »te onlr.ivlli noije det« trske nulranje Itole/ni mili lit ti l.vljcnje poim^jo V ..iili dnbitli nlravil. — llil Koinji' pri mnogih idiavnikili in v»aki mi jo rrkrl. ila moje .l.'lu iib mmn nnlraviti. Src*no »e Vam I.it aj zahvaljujem in tlovolimi da se lo natitmi v Caso-pi.i', du vldijrl r> j.iki, (I.'k »te Vi edini zdravnik, katurl v u pnici li-more pomugati.
Tolika tia znanje najini rojakom v Ameriki. — llllel im h« do grol>a Vam hvali/ni Se lil AntulK l,tja Watliitifloii A vp, Colun.bit* O
Jaz se Vam lepo »ahvaljujem,
ker »te me oidlavill. da »ednj jkj-Ii.lnntna itolno iliSiin. kakor da ne lii l>il nikdar giuti.
1'tiporoiam Va* vtem rojakom ilrne Alt.prik« kol najtioljtrua »ilravnik* ter Va» po«dravljam Peter ftlkonll« ltux jHi TtitiiounUiu. Miili.
Vam iiaiiianim, da aein ihipoI-noina oidravila i«) Valili. Zdravilih da ne čutim inkake boledine ve6, ta kar suVam »redno iahvalnijriu, C«-bodi m Se krdai bolana. te bodem I,- vedela kam obrniti In tudi dru-i m V,t* i» ipi očrnili.—'Va» |io*drav|-.iiit Vaia. do groba Vam livalelna
Vlurla Meifltč. i'iM W'eiteiil A ve. t liicago 111«.
O/dravljen liolrini naofeli. *la. vobola Iti l.unenja v oieiili.
John 1'olanc.
Iloi i s r Ko«k Springs
Wy<
Rojaki Slovenci I ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari 't Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Nev. York, N. Y.
Akv> ost lino pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdravniškemu direktorju vsaki dan od n» ure do poludn« do 5 tire popoludne- Ob nedeljih in pzaznikib od IO dopohidm- tli> I popoludne.
Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim drustvaui priporočam tudi moje dvorano za društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselico._
Cc. gostom so vedno na' razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
gl®- Potujoči rojaki yedno dobro dosli! -ifett
1'riporoČam se vsem v obilen jxiset.
Frank Mhulif,
r»H7 S. Centre Ave.	«-liicago, III.
Ni kak mazaCI
Dunajski zdra vnik.	Hitro In gJtovo ozdravljenje
vsakovrstnih boleznij, in to trajno, 110 aamo za nekaj časa Z iraven tnui "Ijito razne tajne moške bolezni, zastrupi-jenje itd. Mnogo ljudij prihaja k meni. ki so izgubili svoje zdravje v raznih luknjanih klinikah in lekarnah in iskali pouioči pri takozvanib "profesor j i h'" zdravilstva, kateri se pa na zdravljenje bore malo razumejo.
Obračajte »e na
zdravnike, ki v svoji strok* res kaj razumejo.
Golili h mi sena dunajski visoki šoli. kije ono najgla-sovitejsih vseučilišč. (M sežno zdravnispo znanje, ki sem si ga pridobil na te šoli. kakor tudi lo letna piaksa usposabljata 1110. da zastavim pot vsaki bolezni.
Jnz Vam pismeno jamčim, da V na ozdravim temeljito
in trajno.	, ^ .
Cene niske, vračunana so pri tem tudi zdravila.
Zdravniški svet lantonj.
OrUtniraii.««19. urs ijtttra)do« ttcfrr V .....................i .• tirednp.
dunajski bpe0iali8t
112 Clark in Washington ulica CHICAGO, ILL,
nik-Vav.Hianl',r'11 Central Medical Institute-
PRIJETNO UMSKO IN POMLADANSKO
vo«n)o v 1mM}-> In druae	ob sdrljanik-
morju *aiu iifHtkrhl »tam iknfcna
CUNAKP LINE
PREVAŽA LJUDI IN llLAOO ČEZ OCEAN
GIBELALTAR. GEHDVA, HflEPEL ITD.
lepi, vei.iki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATMIA"	13,600 ton.
••SL.AVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton,
••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorku odidujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite et« do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda la o cenah in Času kedaj parniki od plujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. »57 Dearborn Str.	ohicaoo
Dr. WEINTRAUB
ATLAS BREWING CO.
ilufe na dobrem glasu, kajti ona prideluje .najdlje pivo h češkega hmelja in izbranega ječmena.
P LAQER I MAONET
GRANAT
i
* It az vaz a pivo t steklenicah na kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do miš, kujti mi te bodemo aadovoljili.
rojaki, naročujte si
"olai svobod«.'
NAJ KM M K tV V A NA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih
neopojnih pijač.
82—84 Fisk St. Tel. Canal
Emil Bachnian,
580 S. CcHlre Ave , Chicago.
^Izdeluje društvene znake, guui-ih', zastave in drugo potrelAčine.
TELEFON OALUME r <07B
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
POTOOBAF
2222 State St., ChicaKo.
("one zmerne- postrežba hitra.
00257770
OLAS SVOBODB
7

fiiS
Severova zdravila so v več mestih že ponaredili. Ne jemljite takib kir A. nikakor niso tako dobra, kot naš domači fzdelek.	J
pljučne bolezni.
BAZNO.
4
Pljuča morda prcc v prvem slučaju niso napadena, vendor pp neredi in bolezni okoli pljuč imojo slabe nasledke: ki povzročil je raz-iie bolozni pljuč. Kroničre bolezni in vnetje pljučnih prostoro\-povzroče vnetje mrene, ki pokriva pljuča. V taksnih slučajih je najbolj pametno, da k«1 prec v prvem pojavu bolezni začne raliiti
Severov
BALZAM ZA PLJUČA,
ki odstrani vnetje; zdravi kašelj i( bolečine grla ter odstrani nevar nost. Med zdravajenjem pljučnih liolezni se mora dnbro paziti, da so no diha hudo Mrzel zrak. pridi ali dim. Dobio je 'tudi, tin so pren ribljejo vsak dan z Severovem Cljem sv. Golbuitla in kn pčii cel seslov z izvrstno toniko Severovega Babam ?a življenje, ^ewicv Ha bum za pljuča. Cena 25 in 50c
mm
ikLCOli«- *"' Cvn
j® uisiwidW*
f
yxccocccc^
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
I
Neredno bUje srca
povroči neredno rabljenjeoaja, kave, opojnih pijač in drugo nezmernosti v jedi in pijači, To je dobro obvarovanje pred nevarnostjo. Zdravilo, ki okrepča sree in spravi v pravi
rwl J®	m ..
Severova Srčna Tonlka	»
Cena $1.00
4
Pomatikatije spanja
in oslabelnost so lako ozdravi po rabljenju zdravila in to je
Severov Nervoton ki js najzauslivejsa do danes svetu znana iii živce. Daje čist glas. dobro spanje in na ravno krepoa živce. Je predučežno okrepči-lo telesa in dajo veselje do življenja
Ali ste propadli in Pobiti?
Uostikrase čujo pripovedovati "ta ali oni je propadel, ali da slabo izgleda" take besedo povejo nekaj o človeku. Kakor tečaj mi i ri st; človeška energija izrabi, takrat je oas da se začne rabiti
Severovo /ivljennki Balzam
Tako izvrstna Tonika je to, da ponovi iu o-krepča uioč ter uredi celi sestav, tudi okrepča zdravje.	Cona 75c
Ne obupajte!
Jotika ni več dandanes neozdravljiva bolezen Pravilna brana, sveži zrak in rabljen je
Severovega Balzam za Pljuča
zdravi vso ako še niso preveč zastaiai o i I u-one bolezni. Samo je treba, da se začno zdraviti dokler so ni prepozno.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vsluiiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova, sprejemamo od $1.JX> naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
92nd Street	Chicago. III.
Vloge
278
MOČNO BLAOO.
Najbrže. da »te videli že kako oznanilo in si preditav Ijn'i, kako po ceni ao blago dobi. Ali so spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče. sar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, mcojo vi ni-ste imeli štejte se »rečnim. Mnogokrat vidite take predme-tO rznamovat.e in tako lopo popisane, da so vam priljubijo in »i jih hočete nabaviti. Crete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisa, no To ie glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-»lasih Nekatero prodajalne t rde,'da cena tega ali onega pred-motajo za polovico znižana. Mi tega no storimo,kajt.vsakdo
ve da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli
eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam n. s. oglo,-te blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto ublek,sl..m. ni kov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za molke obleke.
k	n
Pozor rojaki!!!'
Potujočim rojakom (>■ Zdr. driavah. onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojenim "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijače-"ntlas l>eor" in vsakovrstna vina. linijsko smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
«17 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicauo, It,l.
«51m
M
Vreme o Božiču
naj bo Že kakoršoo hoče, zf blo te oe hode, ako Hi omisliš dobro zimska ob'eko ali površcik, katero ti D4iedi hiiro in po ceni
Victor Volk A Co.
likušen krojač
8.J8 1st St. t La Salle, III.
"Hrvatska Zastava" piše, da veliko sodišče v Now Vonku je "NVw Vork Contracting ami Trucking ('>.". obsodilo, da mora gosp.. Julia Lane $10,500 za i.jenjega ubitega n« #a plačati. Njeni mož je pri kopanju rova lVmnsvlvania železnice v jamo padel in bil hipoma mrtev.
Ekspresni voz v plamenu.
Bkspresni voz hrzovhi'kvi Krie-železniee, kteri je vi /.il iz New York a v ChieaW , je met potjo , aec! goreti. V vozu ji' bilo-: čipke, trakovi iu druga lepotičja. S k ti ile je bije /a $40,000. .
Brzojavniki.
Stavka brzojavnih uradnikov traja dalje. Odslovi jen i predsed-r.ik Kimali, kteri je protn-atiral juroti odklovljcnjm, je setliaj rakovo j K) t ulbral in prenehal z brezu-tipeuiinr p roteato varujem.
Prebrisani policaji.
Na policijski s taci j i v Erfurtu m je zaranojutr i naznanilo, da .st'a na trgu dva mtKŽka z voz. m, in tla se sumljivo vedo ta. Dva odposlana jk) lica j a se podata na trg in res dobit-aiitam osumljena dva čb»-M-ka z vov.om. Na vprašanje p li-oaja, ikaj <la je žnjiinu in kaj da imata na vozu, sta le-ta dva od go. vorjla: "Na vozu imava kumare, kumare so znastle na vrtu vrtnarja Smidrt in peljeva jih h trgovki Lehhian."
"Dobro!" r. če policaj in jo inhere k veirtnanjiu, n drugi policaj j sprejme voznika h trgovki lveh-| man. Tja doHpevši. bii« je trgovina št1 'za/prta, torej je moral policaj v 1rišo. tla poizve, kar mu je v-deti bilo. On reče na kratko: "Tukaj me počaka j t a, ida se vrnem." Ko je pMlitnij zvedel, kar je zvedeli hotel, se je na ulico vrnil, a po vozmkrh in vozom, ni bilo ne duha, ne sluha. - Kiwnare s» bile vkradene.
Pozdnivi svete device.
Kako loč tira "Verno dobro ljudstvi" religiozna književnost, spričuje lisi "lezeran". Ta list piše. da pi.z.! avi od svete device jt možu po ki likalnem listil "lila« i.In" dohiti. V tem listu m čit i : Pi /iliMVc od svete device l IJoin'ishulla m* dobijo p° posr lovanju časopisa "lllas li-du". Tja piši in pril ži 20 kron. ll:ikar dobi; po "nunah" v Miilil-lnaineuu pozdrav in zahvalo za 20 kron id blaženo device! Kato-ličaui, p« šiljajtii hitro p» kr. Pavlik S.ndiri, koji urejuje "lllas litin", sprejema 11 emir. Ko-met a rja ni treba!
Klerikalna podlost.
V klerikaltwm livlu kal liške-c.i kleni v A vest ri j i št. 16 od '_V>. sept. t. I se pri(Hiroča. da nikdo r.:ij ne pert "i žtensko, ak > se L^ta m i ska že z zravniškom spričeva-i.in da je zdrava.
'•Slobo.lna Ifiječ" vpraša k temu: "Kaka bolezen bi imela biti, ktero »ni blagi slovi jeni gospod mislit Kjer živi moralno, vendar o kaki tajni boben i pojma nima. No ja, popi in morala !!
Tudi razžaljen je časti.
Notni n jec piše, da v neki vasi na Nemškem je tožila dekla kmetskogu dekleta, ker ji je ta i.črtala, da ima tri nt r ke, a imela j v pesnici lt» — dva.
Alkohol in samomori.
Profesor Ileler pravi: "Vzrok, d-,i množijo slučaji samomora, s« moril pripisati razširjaj čemu m;' alkoholizmu. Izmed .'NX) sanio-ii> rilcev, ki sem jih razteUrsil, j'h je trpelo l ld na kroničnem nlkolii li/.inu. tor ij 48 odstotkov."
Duhovniki — Perice.
"Pr -ti.mislec" piše, da v nekem zli ruvanju "ltabtistov" v Hloominutonu. I I.. je duh \ nik ti Ji . la |iopre'Mio o v Chieauij l>eriee b Ije pliičain kakor duhovniki.
"Arbeiter Zeitirn«-'" k temu pravi: Perice imajo tiwli bdjo olao . krt duhovniki, vseskozi
[iravico zahtevali. One delajo, leti pa lenarijo.
Ptuj,
V Oki'-a je kočijaž Kiajnc, ki je j.r.šcl vinjen dtunov, jj»retopal svojo želvo. l."»letni si je priliitel mati ri ii.i iporno'' in rtuzklal s sekiro i četni glavo. Krajiic je hil na mestu mrtev,
Umor in samomor.
Danes zjutraj je v Tnbovljath žena nekega pnevzemalcu lesa .svojim trem otrokom ipo odhodu moža prerezala žile na vratu in nat sauna sebi tuli na1 vratu. Zgodilo se je kakor rečeno zjutraj zgodaj, ko je otroke umiki in oblekla. Žena je 'bila baje slaboumna.. Mož s- je sicer čudil izredni marljivosti svoje žene, a sumil ni ničesar, tlasi ibi ubiral nanjo paziti. Nintiinčnejih poilatk' v še ni-niamio.
SLOVENCEM V POGLED.
Cenejni director Collins
N. Y. M. Instituta.
A'as prav lepo zahvalim za o-zdravljenje moje bolezni, ker mislim, da ga ni doktorja, kateri bi mogel tako hitro ozdraviti človeka, kakor Vi. Ko sem Vaša zdravilu prejel ter jih pričel točno po Vaših predpisih rabiti, sem jim komaj polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Sedaj sem prepričan, da le Vi zamorete človeka popolnoma ozdraviti, zato se Vam toplo zahvaljujem in Vas srčno pozdravljam vsakemu Vas priporočajoč Vaš hvaležni .Tosip Oulek, Box 20 Brodhaed. Colo.
Pozor gostilničarji!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jae, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kiilcor vsak drugi. Proti' direktnemu naročilu in takojšnemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne iu druge velike stroške.
Prodajam si.i rok rajski brinje-vec, priznano zdravilo za vse trebušne iu ledvične bolezni.
"High Life Bitters" ali gren-čec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi "Old Country Trester" ali tropinovec, kuhan iz pristnih iu čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, sli-vovico, konjak. Old Tom, Gin, Imeprial, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Biesling itd., — sploh vse pijače, ki jih in< ra imeti mi razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinske po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — To vse "Union Made".
A. Horvat,
Cigar Mfp, & Wholesale Liquor Dealer,
G00 N. Chicago st., Joliet, 111.
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SioroPainExpcllerjem
Itodhinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti T glavo- iu zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 iu tt C0 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
>15 Pearl St.	New York.

OLAB SVOBODB
Eveleth, Minn.
Minulo jt* že »Iva meseca odkar
temveč kakega podložnika.
Kako pride to? Pojasnilo jo
.» , v .. ...	, lahko: V prejšnih časih je bila
se m priet'1 strnik v Minnesoti. za j . . . . ...	„«.»i;
. 1 ,	• visoka duhovščina svojega sialic
boljšo plač m bolj«, pogoj ziv- L	tovIjlina. ljjm,jll so prill.
ljenja »lelaveem železnih rudni- tfo k	|M)?ji„ jm(|ili in KO
,v",	..	,,.. • 1 plačevali cerkvi, kar je tu zahte-
helavei so ostali neomahljivi, j	.	, „... •„ n,.,,.,
... ti, I vala. hre/ irode m.ian.ki. liane neoziraje se na obljube «1«mikIn
ialeev alco se vrnejo na tlelo. j .' " . " , ... ,..„'„ J ' ,	. ,.,	. , leela prazni, in o bogatih darov zn
Vendar pa je bil ves nas tnal' ,	. .	i.|.nni.;"
1	..........eei \cv m .'i ]o se ti ostali UllCKI
brez uspeha. kompmhp. je imela ^	To fi0 ftkufjj rt<vi.
svoje agente po v>ei krajih /dr. i(Mi ||a ^ y< ^^ ni
dazay kateri so posdja i garjevce ,	(| ,m ter mntlli jajo tis.
v Minnesota, eesar m bilo mogo- . ... i.
. . i karsko umetnost akoravno je ce zahraniti. Oni tujci. kateri . ,
...	.	.	I erkoslnvstvo
so dospeli nem. da zavzciiiejo pro-
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "bias
Siiobodc": Mali vitez l., 11. in III. del . 3.50c
Kralj Matjaš..........50c
Preko morja .. ........40c.
j vala, brez goderujan.Ki. stojijo "božji hrami" skoraj do i Opatov praporšček.
3SC
frtore naših stavkujočih bratov, niso bili Slovenei marveč 1'rno-gorei in Hrvatje, tako imenovani bičani. Mi se pa tudi nismo mogli vzdržati, premejhua je bila finaucijelna pomoč. Naša za-padnar udardka zveza je imela veliko stroškov ravno v tčm letu. rudi česar nas ni mogla podpr ti, kakor je bilo Želeti, radi česar so bili delavci prisiljeni se vrniti na delo nazaj: ne s kakim pogojem, da je strajk končan, temveč radi pomanjkanja. Delavci ne trdijo, da so je strajk k nični, akoravno s-e je večina p*Klala na delo nazaj. pač pa je njih trditev, da strajk se ni končan in tudi ne bo dokler ne dosežejo svojih opravičenih žalitev, ako ne letos pa drugo leto. Ko bi mi v časopisih objavili, da ,se je strajk končal, bi potem družim naše člane od dela zapodila, obratno pa ostanemo na svojih prostorih in priložnost imamo se organizirati naprej.
Prosim
in tiskarska umetnost satanov dar da ljudem pesek v oči mečejo in grešnemu svetu svoje in po svoje nazore o peklu', nebesih in vicah razkladajo. Icteri se vsi enakomerno za- j ključijo: "Ilodi teleban iu nam dej kar imaš." Ali gledi spaka!. Svet je tako trmoglav, da si ne dn več .srednoveške budelosti v glavo neeprti iu raji "grešno" živi j kakor da bi se farskemii terorizmu vklanjal. In več da škofje iti njih podahi'ld grom i jo, toliko bolj jim "verno ljudstvo" hrbet obra- j ča.
Krščanska vera Ne je preživela. I'm napreduje in prodira ves vesoljni svet.
i Jama nad Dob rušo........20c
' V rtom i rov prstan........20c
; Deteljica..............20c
j May Er:............... 20c
1 Tirni Ling ............20c
1 Strelcc............... 25c
I
i Fran baron Trenk........20c
; Poslednji Mehikancc......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Za kruhom............20c
Koristka..............—40
Gozdovnik............—.50
Beneški trgovec........—.40
Viljem baron Tegetthoff . . —3c
Venec slovanskih i>ovestij, zvezek IV., VIII. i , IX.. vsak po............—.60c
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči ln pohištvo pil Hrt" N A S -toU
lit
G
<a
Jas. Vusuinpaur,
na voglu 18 in Paulina til. Ohicago, 111.
Dobro ime Amerike.
Za srečo, Amerika.
(»OVOSt......—.50c
Dobro ime Amerike je, da znamo dobro gospodariti, to pomeni.1 Spis: Amlrejčetovega Jožeta, — trije zvezki, vsas
.20C
»la ima naše ljudstvo veselje 111 eneržijo, hipoma pograbi vsako priložnost, stori »lelo brez obotav-Vns e, sodr. urednik,: Ijenjn in se vedno zaveda svojega da za naprej izpustite svarilo v dela. Ne zaveda se pa <'iie stvari našem o. listu "Glas Svobode" , in to je bolezen. Velikokrat s»> (Delavci od Minnesote proč), ker ista prezre v začetku in odlaga če ne pridejo Slovenci v Minne-. doikter ni prepozno. Najnavad-j šoto. prišli bojo rlrugi in potom nojši simptomi bolezni, kot ne j<- organiziranje tem težje.	j slast do jedi in oslabelost, dajo j
V imenu vsili naših bratov se ozdraviti z Trinerjevim zdra-Vam iskreno Tjdivaljnjem za vse, j vilnim grenkim vinom, zdravilo kar ste za nas v cenjenem listu (zbrano iz grenkih zelišč in naj-1 storili, za kar Vam hočemo biti j boljšega Californijskega i-udeče-ve<lno hvaležni in poskusili. bomo vina. In je izvrstno zdravilo j pridobiti Vam novih naročnikov.;/n vse prebavne toke, katere pri-, Sprevideli in prepričali smo se J mora sprejemati vse vrste hrano, | tudi. da - je list "Cllas Svobol«1" katero spreminja potem v zdravo edini delavski list v Zdr. državah, kri. Kakor dolgo lahko ješ in
zvezek ie celoten i sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk; zvezek po..........—.'20c
Knjige pošiljamo |»oštnine pro-
sto.
Kdor imeti eno tih knjig, naj nam poštnim poten pošlje naročnino.
iT«wa ~ jaaiwii iVTfj i' iiiffir" 1 fc»a:acinwBW»i
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavini s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med' tem časom zelo raz&Jril. 'I o pove dovolj. Pridi k nuni in bodi prepričan, da li izdelani po zmerni <\Mie lino sliko v naj b jI ji izilelovalltiri fotografij, kar jih je na /apadnl strani (West, Side) mesta.
301
Izkušen fotograf-
J93 Blue Island Ave. vt-al 14. Place. CHICAGO, ILL
ESTAHU8H lH8d
i'Hone Canal 287
ki nevstraSeno zastopa njega koristi brez razlike in ozirov nasprotnih strank.
Vam vedno mlaiii za svobodo in pravico
Ivan Movern, |». o lt,.x :i7d Eveleth, Minn'.
Od upravništva.
redno prehavljaš si tudi z<lrav, in uprav radi tega moraš skrbeti na sobe. To zdravilo je vedno na dobrem glasu. Rabi ga kakor hitro se počutiš slabega.
Dobiva .^e v vseh lekarnah in pr izdelovalcu Josipu Trinerjti. 700 So Ashland Ave., Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
VO0BPB TEINEE'fl
C. rojakom naznanjamo, da za naročnino ali v listu objavljene knjige nam lahko pošiljajo v poštnih znamkah po on ali dva centa. To naj velja na vsa npraša-11 ju. k»kr vsakemu jswebej nemo-romo odgovarjati.'
Nadalje se obvešča vso c. rojake, da naj no pošiljajo nobem'ga denarja za "Svetovne uganke", katerih nikjer ni. na upravništvo "Glas Svobode". Ako g. Kaker želi izdati kake "Svetovne uganke", naj »la svoj naslov, ker u-pravništvo "Gl. Sv." se steni u-kvarjati ne more.
Rojak, kateremu si včeraj da■ "Glas SvoIkicIc", da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pbjdi k njemu in videl tx>i, da jc res.
Listnico, upravništva.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, da nam poleg novega naslova naznani io tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Trinerjevo zdravilno grenko vino.
ki pospešuje siast do e<li in prebavnost. Ali veste, da «iaj«T4M»	pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana
_________—spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali na5i čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
Klerikalna književnost.
Jaz preklicem olx$olžitev proti |Ant. Moriz, iu ga prosim za od-j puščanje.
Cheopee, Kans.. Box .112 dne 29. oktobra l!M)7.
Uozalija Malis. j
najboljše doma?.«* zdravilo in namizno vino na svetu.
Ni še davno tega. ko je knjiga, ktero je spisal kaki škof ali kaki drugi ceritveni doatojanstveni'k. i Sodrugi, somišljeniki! Najoa-kot kaki dogodek zaslovela. Raz- trejši meč, ki bode kapitalizmu in sojevalci ali kritiki so udano svo-1 njega zavezniku, klerikalizmu je hrbtišča krivili iu ni ga bilo, usekal smrtonosne rane, je Boci-da bi bil po zaslugi o vsebini Icnji- jaliatično in svobodomiselno ča-gn oceno javno zrekal. Se-ve sopisje. K temu spada tudi dan danes je vse drugače. Skofo- j "Olai Svobode". Segajte po
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo holizni od s* tie. Rabite je, da vam bodo boljše diSale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni,
* • • •
POZOR! Kedatkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smt te uživati drugih opojnih in slabih pijač.
ve knjige'kakor t ml i njegov bobneči in gromeči glas je pri vsakemu trezno iu svobodno misljcče-11111 človeku, glas vpijajočega v puščavi, ali <z •»Iritgimi liese»lami: Zaškofovski hrup se nihče ne zmeni!
Vsaki ve, kake nakane taki hrupi in treski vm»bujej<i.
V prejšnih časih je le redko kdaj kaki škof kako knjigo spisal: a »lanesT Vwaki mesce pride kaka knjiga na trg. akoravno ni to delo izrod.dk ftkofovih možgan
njem! Širite ga med prijatelji, znanci in cosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno velja' to rudarjem v Minnesoti in drr god po zapadu, koder ima Weat ern Federation of Miners svoji lokalne unije.
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. \shlatid Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost tn polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropittjevec, konjak.
Organizacija je mod, t računajo vaši delodajalci.
ktero