fite*. 209.
»SLOVENEC«, dne 12. septembra 1936.
8' —
Slavnostno zborovanje gluhonemih
►Druitvo gluhonemih« j« proelavilo do« 5. ia 6. septembra t. L petletnico svojega obstoja ia delovanj«. T* ' proslav« M j« udeležilo okrog 120 gluhonemih iz m dravake banovine. Navzoči pa •o bili tudi gluhonema ia Zagreba in Belgrade, pa tudi iz Calovea in Gradca. Slovesno zborovanj« v Rokodelskem doma j« otvoril predsednik dru-itva g. Sturm, glavno poročilo pa ja podal tiskarna? g. Sitar, ki je zborovalce pozdravil v slovenščini. erbohrvaičitii in nem*člnt. Z velikim nsvdu-ienjem je bila «prejeta vdanosti» brzojavka kralju Petru 11., • prošnjo, da bi mladi kralj podprl njih trpko žirij «oj«. G. Sitar i« opisal nadalje v «vojetn poročilu položaj ne izšolanih ln iztolanih gluhonemih. Pobijal и miÄjsnj« ljudi. ki oodccojujejo «pasobaasti gluhonemih za delo. Poudarjal je, da M ai v« gluhonemi lahko «kižili sami svoj kruh, ker «o ▼ delu «nakovredot, v nekaterih strokah pa ie boH*i deiavei kot polnoč utai. Zahteval ie več glubonemnic v nati državi ter uzakonitev tolo-obveznoeti vseh gluhonemih. Primerjal je naie tol-«tvo gluhonemih a iolatvom v drugih državah. Med tem. ko eo pri na« I« 4 gluhocemnice (Ljubljana, Zagreb, Belgrad. Jagodma), imajo Cehi 17 glubonemnic, v Neradi i, Francki in Hali* pa j« Me vilo gluhonema ic povprečno le večje. Zarto j« »Druitvo gluhonemih* naslovilo posebno spomenico ministr-etvu procvet« in ga zaprosilo, da ee usmili zapuščenih gluhonemih ki «tvori v državi več glubonemnic m e tem ublaži njih težak položaj. Sprejet« je bila na zborovanj« tudi resolucija ca osebno varnost gluhonemih v prometu. To resolucijo «o ▼ imenu ve«b zborov al cev podpisali razni za-etopnfld.
Popoldne eo imeli gluhonemi ia Ljubljane v
Mi dvorani dva žaljiva prisora, bo teč pokazati to-varitem uspeh «vojega petletnega društvenega dela. Svojetveni igri jc prisostvovalo tudi mnogo drugih prijateljev gluhonemih in učiteljski zbor ljubljanske gluhonemnicc z g. ravnateljem Grmom n« čelu. Nadalje eo zastopali dr, Steska podporno druitvo za gluhonemo tnladino v Ljubljani, g kanonik Stroj Alojzij pa Rokodelski dom. Igrokaza «t« prav posrečen po»Uns in dobra zamisel, kako «« lahko gluhonemi vadijo v govoru pa izstopu Iz tole. Naj ie omenimo značilno ritupino prvega igrokaia, ki je bil nekaka revija vaeh «tonov. Iti jih zavzemajo gluhonemi v praktičnem življenju, kakor mizar, čevljar, krojač, kipar, slikar, pleskar, tiskar, sobotehnik. kovač, litograf. gospodinja, mo-distinja, sluga itd., dokazujoč a Um nesmiselnost predsodkov o nezmožnosti gluhonemih za važna m odgovorna dela. Nastopajoči zavzemajo tudi v resničnem življenju stan. katerega so predstavljali na odru.
Na svojo prireditev je Druitvo gluhonemih v Ljubljani lahko ponosno, ker tako delo vodi k resnično poplemenitcnju gluhonem« duie. V takih tremrtkih imajo nesrečne duie vaai malo vaesfte in LLpi suiembc v svojem tetkem življenju.
Pristavljamo, da se žc več desetletij govori o povečanju ljubljanskega zavoda, ki je bil zidan leta 1900 za 50 otrok. Sedaj se drenja v njem lit otrok. Leto« je naprosilo za vetop 40 otrok; apre-jetih bo pa zaradi prenapolnjen osti največ 14 nesrečnikov. Zato kličemo z g. Sitarjem tudi mi: Kam z drugimi? z željo, da bi oblasti že enkrat pričele resno obravnavati vpraianje povečave ljub-danskega zavoda.
Spctt
V nedeljo: Ljubljana-Jugoslavija
Šolski upravitelj Edvard Markovšek
Preteklo nedeljo «no ga pokopali v Ljubnem na Gorenjskem. kjer j« deloval nad 35 1st in vzgojil skoro ves sedanji rod. Veh čast eo je bil njegov pogreb, veličasten, kakor gre le očeta v I ari. Spremljalo ga je sedem duhovnih gospodov a radovitUkhn dekanom na čeiu, resničnih prijateljev pokojnega Edvarda; dolga vrsta ljudi, domačinov in iz drugih krajev, tudi iz Ljubljane, med njimi mnogo stanovskih tovarišev in eotolcev, * otoka mladina, ki se j« vsa v cvetju vila za križem, ga je spremljala. Za krsto je stopala potrta pokoj-nlurva žena ki mlada hčerka.
Se so ga videk. včeraj, predvčerajtolkn je bflo V naslonjača pred hifc» j« počival, toplo bolje •olnce ge je boCelo. žvrgoleoj« drobnih ptie in tu-meaje gozda pod bito ga je oapavaio. k Is v tej dremoUei je mislil aa Boga, ki g« ja tolikokrat prejel v bol «oni in v zdravju, in topel vadib zahvale mu je komaj elitno vstrcpeiaT na ustnicah, ln ko se mu je ob eolnčni luči ie svitaJa večnost, se je i« poel vdnjiScrat zbudila v цет pevska natura. In ko je kakor v prividu gleda! lepoto slovenske zemlje, ki jo je tolikanj ljubil, mu je privrela kakor ia daljnih daljav, kakor iz eo lačnih vitav, peaem: Slovenski «vet, ti si krasaa ... In v tem razpoloženju je brez borbe, z zamrlo pesmijo v grlu. e «o Sne era v srcu in v očeh, preetopil prag večnosti.. In dmir« ga spremljamo пл njegovi poelednfi poti. Bil je vreden natega spoštovanja in nale Ijdbezni. Ni se pehal za boljta učiteljska meets, «kromen, kakor j« bil, se je zadovoljil z enorazrednico — najprej v Podkraju. kjer je služboval pet let, io nato v Ljubnem, kjer je prebil osrtalih 30 let S 35 aluŽ-benimi leti ja stopil v pokoj, ki ga je užival 5 let. Za svoje Šolsko ia izventolsko delovanje je bil odlikovan z redom Sv. Save. Pokojni ja bil pravi ljudski učitelj in vzgojitelj.
Vzgajal pa ja v prvi vrsti t lastnim zgledom. Dajal je, kakor beremo v evangeliju: «Bogu. kar j« božjega, in kralju, kar j« njegovega.« Svojisga avetovnega nazora in verskega prepričanja ni nikdar skrival, nego ga pogumno, možato tn brezkompromisno kazal v dejanju vedno in povsod. Orglal in prepeval je s svojim lepo done čim tenorjem v farni cerkvi, dokler ga ni bolezen položila na bolniiko posteljo. Pesem ee j« pa oglasila tudi v vaški družbi, kjer ee je bil pokojni Edvard pokazal. Prijateljstvo in tovarittvo mu oš bilo le prazen zvok. nego občutena resničnost, za katero se je tudi, ako je bilo treba, žrtvoval. Bil je pravi mož beseda. DelU je dobroto, da levica ni vedela, kar je dala desnica; ko pa je po mrtvoudu ohromela desnica, je dajal z levico. — Žalostno so doneli h'ubeneka rvonovi Matere božje udarjene, ko smo spremljali tega blagega moža na zadnji poti, žalostno so ec glasili žalni peahni in pogrebne mo-
litve, ki «o jih opravljali duhovni gospodje a občuteno pieteto in resniobo, ter zajeli vso množico, ki ec je v tibi faJosli zgrnila na farnem pokopalitču. Ob odprtem grobu sc je prav gioUivo poslovilo več govornikov od pokojnega Edvarda in slavilo njegove zasluge. Posebno je užgal in pretresel srca govor preč. g. dekana Faturja ia Radovljice, io pa učitelj a-domač ms g. Pogačnika k Celja, da ni oetalo nobeno oko suho; vse je ibtelo z« pokojnim plemenitim kričarakmi učiteljem ter mu želelo mirnega počitka pod okriljem Ijubenske Mater« božja udarjene v domači ljubenski zemlji.
Občinske volitve v Polju
Se dober teden m odločila »e bo bi končno uredila nata občina. Za večino volivcev ie odločitev jasna. Saj je lista JRZ edina rcina lista, po eestavi in programu. Naia lista je bila prva vložena m potrjena. Volivni olbor je priredil v tekočem tednu več javnih vaikib »hodov, na katerih »ta govorila gg. atare in Tomazin. Naiprotoiki »o prejeli prve zaslužene lckcijc. Navduienje na eni in po-trtoit oa drugi strani. Bivti vlaslodržci, v družbi kmetijcev, letajo in rote, proiijo in lažejo volivcem, celo zadnji manever na IcaSeljako nedeljo t etaro-katoliikim bogoslužjem jim oi pomagal. Ne morejo dobiti podpisov za svojo listo.
Pristaviti pa so k Is m volitvam tvoj piskerček tudi Tnpalovičevi bratci. Poglejmo ai jih malo po-bližje. Izpovedujejo oiarksiatičarf načela. Hrvatki tisk jih dosledno imenuj« »komoraii«, to pa radi tega, ker se j« osla lrtirba, kf predstavlja markii-»te. vsidrala v vse delavske zbornice, ki »o tako postale molzoe krave. Ako bi zbornic io socijalnih uitnnov ne bilo, bi tudi marksiltov pri na» nc bilo. Njih delo pa »mo (tudi v nati občini) videli; Za ma»tne plače — mesto da bi se temeljito brigali ža delavska interne — so »e bralili in paktirali i predstavniki kapitala. Zveza aocijalistov z demokrati je bila že kar sama po sebi ra.-.umljiva. Mar jim je bilo delovno ljudstvo! Plače po 10 tisoč dinarjev, kolikor je imel njih vodja za centralistično priganjaitvo, to je njihova aocialooet! Kdo je zakrivil centralizem v delavskem zavarovanju, ako ne marksisti? Kdo je podpiral vse btvie vlade v ukrepih proti Sloveniji? Zopet marksisti. In to vse radi tega, da so » tem dobivali sredstva zate in »voje »gibanja«.
In ako pogledamo z načelnega stališča. Kdo je prvi za libarelci, a hujie udaril na brezbožni zvon, ako ne marktiati? Kdo jc propagator brezveratva? Oznanjevalec in organizator težiganja mrličev? Zopet marktiati.
Kam pa vodi njihovo prizadevanj« in kaj je plod njihovega dela, č« pri Jejo do oblasti, nam je zgovorna priča Rusija, Mehika in Španija (kaj bi naredili, »o tudi naii »ociji povedali na thodu pred dnevi v Zadobrovi).
Zato jc odločitev lahka. Kdor hoče aocijalno pravičnott, ta ne bo za nacio-liberalce in njih pri-v«»ke, in nc za locijaliste in njihovo laži kulturo.
Kdor hoče. da nam bo spoštovana družina ki vera, ta ne bo za »ocijalist«. Kdor hoče, 'ia se Slovenci končno otretemo za nas pogubnega centralizma, ta nc bo za nacionalitte ne za marksiit«.
Kdor pa hoče pravičen socialen red, da ho tpoštovtna vera očetov, družina, red in ttanovtka vzajemnost m poiteno gotpodarstvo za vte in vta-
Prvo kolo državnega prvenstva nam prinaša v Ljubljano mottvo iz naie prestolnice: SK Jugoslavijo, Rdeči ljubljenci belgrajs&ega tportnega občinstva so priili v Ljubljano po prve dragocene točke. Sodeč po zadnjih rezultatih, ki jib je to mottvo izvojevalo v ncolicielnem »Jugokupu«, kjer se je plasiralo v finale i Gradfanakitn, v prijateljskih tekmah na lastnem terenu in v tujini je mottvo Jugoslavije v odlični formi.
Mottvo Jugoslavije sestoji povečini iz večkratnih državnih reprezeotantov. Lukič, Zečevič, PerKč, Lojančič, Gjokič «o imena, znana po vaej državi. Lojančič je brez dvoma najboljii vodja napada, ki ga je dosedaj imela jugoetovan«fca reprezentanca.
Proti taki elitni eoajstoriel bo Ljubljana postavila v boj svojo najboljio gardo.
Nedeljska prvenstvena borba, v katero bosta oba nasprotnika vložila vso nogometno umetnost, bo aigumo nudila našemu tportnemu občinstva velik ln nepozaben užitek.
Mottvo Ljubljane ee mora takoj v začetku za* veda ti, da je treba v laki borbi, kot je državno prvenstvo, v prvi vrati doma pobirali točke. Izven Ljubljane je to veekakor tsžjc.
Na naiem iportnem občestvu p« jc, da na dostojen način bodri svoje mottvo, proti gostom pa ae sme pasti žal beseda, ker edino ns ta načia bomo dokazali, da je tudi nate iportno občinstvo dobro vzgojeno ter da n« zaostaja za ono ostalih iportnih centrov.
Glavna tekma, ki jo bo eodil sodnik g. Po-dupskv, prične ob 16.30, predtekma Ljubljana rez. t Daiak iz Trbovelj pa ob 15.
Celfeki šport
Ob priliki iportnega doe SK Olimpa «e je vrtil v nedeljo dopoldoe v gostilni pri Jugoslovanu v Gaberju propagandni table-teoi« turnir. Sodelovali so ZSR llermes ia Ljubljane, SK Olje, SK Jugoslavija, SK Atletik In !=»K Olimp. Herme-iani so zasedli prvo, Celje pa drugo meeto. Nepričakovano co zmagali Atletiki nad .lugoslavijo t 8:1. Pokazali «o zelo lepo igro. NajboljSa ee igralca «ta Coh in Furtar. od Jugoslavije, ki «ta pa proti Fabjano io Vidmarju od Atlutikov ia-podla.
Dopoldne ao bile tudi lahkostleteke tekme junior jev, ki eo izpadle sledeče-
Nastopilo je 22 iuniorjev, 20 članov SK Olimpa in 2 od SK Jugoalavije. Rezultati:
Tek oa 100 m: 1. Gradiinik Feilor 13 tek.. 2. Soeter Gustav 13.5 »ek.. S. Skale Rafael 13.6 «ek. - vtl trije SK Olimp
Tek na 40 m: 1 Gradiinik Puhti (SK 01.) 10.3, 2. Svetel Korel (SK Jugoel.) 10.4. 3. žobar Oskar (SK OI.) 11.2.
Skok v vision: 1. Körner Walter (SK Jt>»l.) 1Л0 m. X Ciocer Josip, Zohar Oskar io Skale Gvldon. vsi SK 01. 1.46 m. io 3. Polutnik Mirko (SK Ol.) 1. 43 m.
Skok v daljino: 1. Gradiinik F. 5.96 m. i. Gradiinik D. 6.17 m, 3 Körner W 5.02 m.
Trntkok: Cineer J. 10.73 m, 2. Omdifinlk D. 10.U) m, 8. Körner W. 10.1« m.
Skok t pslieo: 1. Kerlek Rudolf 2.80 m. 2 Cincer Josik 2.25 m, 3. Jano Rado 2.20 m. Vsi trije starta li ia SK Olimp.
Ni4 kopja: 1. Cincer J. 37 6 m, 2. Boli« Stanko (SK 01.) 37.10 m. 3. Körner W 8668 m.
M«t diska (2 kg(: 1. Cincer J 2R.R m, 2. Gra dilnik D. 27 m. 3. Ker&ek R. »150 m.
Met krogle: 1. Gradiinik D. 14.® m. i Cineer J. 12-85 m, 3 Boiič St. Pi-flO m.
Pokalni turnir SK Menßsa
V nedeljo je priredil SK Mengel v Meogfu pokalni brzo-turnir, na katerem ata sodelovala SK Domžale in SK Zalog. SK Kamnik je tik pred prtčetkom turnirja odpovedal sodelovanje, ker ni mogel postaviti kompletnega moštva.
Rezultati:
SK Domžale:SK Zalo« 2:3.
SK Men(jel:SK Zolog 1:0.
SK Doiniale:SK Menge! 2:2.
Pokal ti le zatluJeno priborilo moštvo SK MengeS. kar je številno občinstvo burno pozalra-vilo. Prvi dve tekmi je sodil g Martelanc, zaidnjo pa g. MandiČ objektivno.
kogar v državi, banovini, občini, ta bo »amo za kanJidalno listo JRZ, katere ootilec je g.. Keber.
Volivci I Delavci, kmetje, obrtniki. V nedeljo, 13. t m. ob 4 pop. vsi oa velik maollestacijskl volivni ihod v društveni doa. Govore gg. minister dr. MIha Krek. mlofster dr. Kožulj, Fr. Smodej io g. Store. Vsi na thodl Naj zmaga poitenoat, red ia pravlčooat. Naj zmaga todi v oaii občini stranka natega voditelja dr. Korolca.
Grafika: Reka
V	soboto 12. in v nedeljo 13. t. m ae bo odločilo, kateri od teb dveh kluberr bo igral bodoč« sezono v podssvezni logi. Tak jc namreč sklep podsavezne skupičin«, da se kvalificira v prvi rarred ono mo4teo. ki doeeže v teh dveh tskmah bolj» rezultat Reka, kakor tudi Gra lik a igrata lep kombinsetjski nogomet, ter je izid vnaprej težko prerokovati. Dosedanja srečanja so prinesla vedno tesne recutteie v prid tega ali onega kluba. Zet« ss nam obetajo lepe ia razumi v« borbe ia sicer:
V	soboto. 12. t. m ob 16. 30 'os igrMča Hermese v Sliki.
V	nedeljo. 13. t m. ob 10. dopoldne na igriičti Reke na Viču.
Prijatelji obeh kiubo>v m Ijubstelji nogometa vabljeni.
O
Ш Šolske potrebščine
knpite najccnejc v trgovini
H. NIČMAN
LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 2
Nenadoma na« je zapustil ob tri-Mrt na ttiri zjutraj nai nepozabni, nenadomestljivi, predobri soprog oziroma papa, brat, taat, «trle, gospod
Fabjan Anton
viiji ilavčol upravitelj v pekojo
Spremili ga bomo v nedeljo, dne 13. septembra ob Štirih popoldne ir. mrtvašnice na mestno pokopaliWe.
Maribor, 11. septembra 1036.
Žalujoče rodbine:
F.ihjan, Jetovlek, OroSelj. tlanke.
Kraaje in ostalo sorodstvo.
Poravnajte
naročnino
za
„Slovenca"
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem «porofamo, da je umrl nai predragi brat tn stric, gospod
Andrej Poderžaj
Pogreb pokojnega bo dne 13. septembra ob treh Iz ZavetIMa av. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. septembra 1936.	Z a I a j o ž I e 11 a 11.
Nemška knjiga o koroških Slovencih
(Konec.)
Toda v resnici je potekal obisk kanclerja veliko bolj neugodno za Slovence, kakor bi mogli sklepati po knjigi Veiterjn. Prolnja Prosvetne zveze, da bodi njen zastopnik v spremstvu kanclerja. ]e bila odklonjena. Obisk kanclerja, ki je vendar hotel tudi slovensko ljudstvo videti, je bil omejen na nekaj nemikiitnrokih vasi In trgov (Bistrica, Borovi je, Vcllkovec Itd.). Okrajni glavarji In iupani so »kuSoli preprečiti «prejem slovaških deputarij v Bistrici in drugod, le z največjo silo ee je («osrečilo slovenskim deputaeijnm dobiti ponekod dostop. V Dohrlivesi je kordon >Heimat«chut7.A< In orožnikov Slovencem onemogočil dostop do kanclerja. Obisk kanclerja v tuj obliki ]e bil neke vrsle plebiscit in znova ao t« razplamtele vse nacionalne strasti. Nemci «o ves javni, uradni, orožniSkl, ufllelj»kl aparat razvili, da bi vsestransko okupirali kanclerja, ki je žall-boR videl predvsem vso parado nemikutantva. no pa pravo, slovensko ljudstvo. Slovenske deputacije «o «e morale na vse nafine urivali in vsiljevati, da »o prille do besede. Vsekako je s tako umetno
Earndo kancler nehote pripomogel nemSkutorstvu.
I je večinoma na tem ozemlju Istovetno z nacionalnim socializmom in navduieno za veliko Uer manijo. do nepotrebnega triumfa, Slovencem pa povzročil prav tako nepotrebno ponižanje in za »mehova ti je: tam ve« sijaj obla«ti, naslovov, avto ritete. tzobraženstva, knpilala, uniforma, Iu do smrti utrujena, uboga, pohlevn«. iv.e ozgana kniet ska slovennka raja.
Obisk je bil absolutno pogresena poteza in vemo točno, da «o narodno zavedni Slovenci bridko občutili to nepotrebno paradno ponižanje.
V VIII. poglavju (etr. 156) obravnava avtor izglede za bodočno«t. Da hoče pri relit vi spornega vprašanja tako zvane nacionalne dvoživke (»nemäkttlarjet) Izključili, je hvalevredno. Ker po mnenju avtorja na KoroSkent nI ne ined Slovenci ne med Nemci o**)hno«ti, ki hi ne hila enostransko prejudicirana v danem vpralanju. predlaga avtor, dn bi »e imenoval komisar, ki je izven Koroške ln vendar pozna problem Iti ki naj slavi vladi primerne predloge glede ureditve lolskega rpralanja In enakopravnosti slovenščine v javnem življenju; vaaj za neset let naj «e da korolkim Slovencem možnost razvoja. Če bi naravna germanizacija I« napredovala, potem bi ne Imelo Mitisla, dajati Slovencem kulturno avtonomijo in jih proti litslni volji relevati.
Avtor je Izdelal za nndnljna pogajanja pose. ben zakonski predlog glede šolstva (str. 160). po katerem hI država ustanovila javne slovenske loja. akn lo kjer starši tO otrok to lalitevujo. Slovenci bi tvorili krojne in okrnjne šolske okoliše, ki bi tudi volili iz «voje srede slovensko sekcijo deielncg a lolskega sveta. Za »lovenske Sole hI vlada imenovala lastnega deželnega lol-skega nadzornika. event, tudi okrajne šolske nadzornike. Dosedanje nemške in utrakvisllčne šole bi obstojale naprej, dokler hI nn vuled novih «lovenskih šol poslale brezpredmetne. Za vzgojo slov. učiteljev naj se na celovškem učiteljišču ustanov« «lov-«pnredriiee za v«r razrede. Na srednjih lolah no) Im, »loveniu'iiia obvozen predmet za Slovenes, nn dunajski In urniki univerzi naj bodo posebni lektorati za slovenščino.
V notranji sluthi imajo občine In avtonomne oblasti pravico posluževati se slovenščine, tudi v medsebojnem občevanju in v občevanju « strankami. Z državnimi in deželnimi oblastmi naj občujejo netnlko. Posamezne «tränke smejo vloge na deželne in zvezne oblasti naeloviti v slovenščini in zahtevati slovensko relitev.
Uredništvo dvojezičnega ozemlja naj bi hllo velče obeh deželnih jezikov. Kot dvojezičen velja okraj ali občina, če je vsaj 10*6 pre-bivnleev Slovencev. Za ugotovitev sloveribkc ali nemške pripadnosti je lastna izpoved nierodajnn. po tudi oticovatni in maternl jezik. Slovenci Iii smell, ako «e flb javi 30(10. razpisati posebne do-klade na svoje »rojake« (Volksgenossen).
Tndi v stanovskih zastop«!vih noj bo slovenska ljudska skupina primerno zastopana. Po uzakonitvi teh predlogov naj bi vlada tinenovaln za 3 mesecev Nemca, ki dobro pozna razmere, zo komisarja. ki hI posredoval med slovensko skupino in nemško vlado.
Končna noša «odbo bi bila: knjig* znsltižl vso pozornost narodnih politikov, teoretikov, ki se |ie čajo X manjšinskimi problemi, pozornost vse slo venske Inteligence, ki bo I* nje »poznala vso vnž nosi koroškega sloven, problema. Dokumentacija knjige je res boguto. Avtorju moramo priznati po leg strokovnosti lildi rn*no etično in pravilu usiner jenost. Mnogim nemškim krogom bo odprla nove. nenavadne |*>gler|e na knroljti problem,
Nn na* Slovence pa napravi knjiga mučen vtis razvija pred našimi očmi vso tragiko koroških Slovencev. Ne moremo pritegniti avtorju (st. 1KI da je problem slovenske manjšine na Koroškem relativno manjše važnosti kot drugi maullitiski
problemi. Za nas, Slovence, jo ta problem živ-ijciijske vnžnosli, ker smo majhen narod, vsekako veliko večje važnosti kot za Nemce problem njihovih narodnih manjšin v Kočevju ali Bukovini.
Ce nadalje vidimo Iz kn|tge. koliko obljub «o tnerodnjne osebnosti ie dajali ob raznih prilikah korolkim Slovencem, koliko odlokov so že izdali, koliko člankov, brošur, knjig so napisali Nemci v tej zadevi v svoj prilog, potem si moramo zakriti obraz in nehote vzklikniti: »Pustite vse upanje, vi, ki «te pod njimi I« Nemci «e igrajo s koroškimi Slovenci, kakor mačka z miško. OČividrto mislijo mnogi, da pride kmalu Ca«, ko bo mačka to miško snedla,
Najbolfši dn!<«z temu domnevanju je l|ttd«ko štetje Uradno štetje je na tedanjem koroškem ozemlju ugotovilo I. 19114 samo ie 26.700 Sloven cev, leta l9-»3: 37.224; na i«tem ozemlju I. 1910 le 66.224. Minljivo Je to padanje, če beremo okrožnico deželne koroške viade r. dne 23. lehr. 1934 na okrajna glavarstva, ki odreja, da je od-loi'llen kriterij za označbo »sprachliche Zugehörigkeit«, kulturni krog, kaleremo hoče pripadati posameznik. ne pa kriterij potomstva ali dejanakega inateriiega, ozir občevalriega jezika. .la«no je, da je xa ubogo slovenako rajo naravnost horolzem javno Izjaviti da hoče pripadati sloveuskeniu kulturnemu krogu: kajti podtalno, podzavestno »e to lilmučl kot dilemn med avstrijskim in jogsslo-vanskim kulturnim krngom. Mnogi vodilni Nemci nii-lljo. pri bodočih ljudskih Itetjih «e bo ta pri padnost k slovenskemu kulturnemu krogu »krčila na 15.000. nn 10.000 in končno na nekaj stotin! Tedaj bodo Nemci zaprli kn|lgo «lov, manfšlne in vprašanje hi bilo rclcno. če.., če.,. — ne bodo posegli vine* in «tint atrijski krogi.
'	Meceanik.