KRANJ, 17. AVGUSTA 1956 FTO IX. — ST. 65 DIN 10.— Z II konference sindikalnega aktiva „Iskre Vse za večjo storilnost Organizacija dela se še da izboljšati - Povezava med člani delovnega kolektiva še ni najboljša - Ustanovljen je sklad za samopomoč NAS TURISTIČNI BISER »Vremena so se gostincem nasmehnila«. — Res, v avgustu so naša priznana letovišča Bled in Bohinj polna gostov V torek popoldan je bila v Sindikalni dvorani tovarne »Iskra« Kranj II. konferenca sindikalnega aktiva. Na zasedanju so prisotni razpravljali o delu v preteklih šestih mesecih in na podlagi ugotovljenih napak sprejeli ustrezne sklepe, ki bodo v prihodnosti marsikaj doprinesli k povečanju proizvodnosti, ki je že danes deloma zadovoljiva. Predsednik sindikalnega aktiva Jo- pravljali tudi o organizaciji dela. V ban Vehovec se je v svojem poročilu zvezi s tem je bilo v zadnjem času £*> večini zadržal ob največjih po- v podjetju precej storjenega, saj so manjkljivostih, M se še vedno pojav- imeli člani delovnega kolektiva vse Ijajo v »Iskri«, kar je bilo tudi kas- možnosti, da so lahko v raznih tečajih ^eje glavni predmet razprave. Med in seminarjih izpopolnili svoje zna-drugim je poudaril, da je bilo vpra- nje, prav tako pa izpopolnili tudi Sanje utrjevanja in razvijanja sistema svoje družbeno-politično obzorje. Pre-delavskega samoupravljanja, ene naj- cej je bilo govora tudi o prehrani in važnejših nalog v dosedanjem delu, stanovanjih članov delovnega kolek-zadovoljivo rešeno, čeprav bi se dalo tiva. Čeprav je bilo v tem pogledu že v tem pogledu še marsikaj storiti. Tu precej storjenega, pa jih čakajo v pripre predvsem za povezavo med člani hodnje še številne naloge. Zato so s Metod Rotar prisotne obširno seznanil v svojem poročilu z dogodki IV. zasedanja sindikata kovinarjev Jugoslavije, ki je bilo v Novem Sadu. Člani delovnega kolektiva so z zanimanjem sledili poročevalcu in imeli ob tem dovolj priložnosti, da so se seznanili z zadnjimi sklepi, ki se nanašajo na kolektive kovinarjev in o tem precej razpravljali. S komisijo po gostiščih v kranjski občini Nadalje so na zasedanju soglasno delavskega sveta in člani delovnega kolektiva. Sicer tega vprašanja ne smemo posplošiti, vendar ne moremo mimo primerov, da nekateri člani delovnega kolektiva večkrat z rešitvijo nekaterih vprašanj skoraj niso seznanjeni. Rezultat zadnjih volitev v delavski svet pa je pokazal sliko, ki na delovni kolektiv ne meče najlepše luči. Dejstvo namreč, da je bilo v delavski svet Izvoljenih le 11 članic, kaže, da delovni kolektiv nima zaupanja v zene-delavke, čeprav so v delovnem kolek-^ivu zastopane s precejšnjim odstotkom. Nasprotno pa je razveseljivo, da 6 mesecev. S tem v zvezi so sprejel: tem v zvezi sprejeli tudi ustrezne tudi pravilnik »Vzajemne pomoči«, ki sklepe. V naslednji točki dnevnega reda je vanjem (razpolaga že s 300.000 dinarji tajnik sindikalnega aktiva »Iskre« obratnega kapitala). B. F. Ze dlje časa dela na Javorniku pripravljalni odbor za izvedbo tedna kulture v počastitev krajevnega praznika in 20-letnice stavke gorenjskih tekstilnih delavcev. Teden kulture, v Posebna komisija, katero je imenoval Občinski ljud. odbor Kranj, je v zadnjem času pregledala poslovanje in finančno stanje gostišč na področju občine Kranj. Delo komisije ni bilo lahko, saj je morala pregledati 14 gostišč in je pri tem naletela na razne probleme, ki se pojavljajo danes v gostinstvu. • tli* V nekaterih gostiščih, odvisno od vanj a je gostišče »Pri Kovaču« na Vi-zglasovali sklep, da se v podjetju poslovodij in kolektiva, so uspešno sokem, kjer je komisija ugotovila ne-ustanovi prostovoljna organizacija čla- poslovali, drugod pa tudi ne. Ker so redno poslovanje. Rezultat takega po-nov delovnega kolektiva »Vzajemna nekatera gostišča izplačevala svojim slovanja je 399.401 din primanjkljaja, pomoč«. Ta organizacija bo nudila uslužbencem 100 odstotne plače, čeprav Poslovodja ni znal pojasniti, kako je članom pomoč predvsem v obliki teh niso dosegla, so izkazali izgubo, nastal primanjkljaj, pripravljen pa ga kratkoročnih denarnih posojil za dobo v gostilni »Zlata riba« v Kranju so je bil poravnati. To je tudi storil in do konca prvega polletja izplačali sko- položil v Komunalno banko v Kranju raj 250.000 din več plač, kot so jih celoten znesek v gotovini. Od kje po-dosegli, podobno je tudi v gostilni slovodji naenkrat toliko denarja, j? ^J^-^Lf!^*-ffi&JEte »Gaštej« na Laborah, kjer so izplačali drugo vprašanje. Podoben primer je 123.000 din več. V večini takih prime- v gostilni »Ob Savi« v Trbojah. Ker rov nastopa izguba tudi zaradi neren- poslovodkinja dnevnih iztržkov ni tabilnosti kuhinj. V gostilni »Gaštejt redno odvajala v banko, se je pokazal so ustvarili v kuhinji v prvem pol- primanjkljaj v znesku nekaj nad 66 letju 74.782 din dohodkov, za plače tisoč dinarjev. Kljub temu je v nekaj personala v kuhinji pa bi potrebovali dneh poravnala razliko. Takih in po-v istem času 126.000 din, v gostilni dobnih primerov je še več. Zato bi »Zlata riba« so v kuhinji iztržili v bilo prav, da bi o teh podjetjih vodili prvem polletju 91.460 din, za plače več računa in tudi več kontrole, saj kuhinjskega osobja pa bi potrebovali bi s tem omejili možnosti poneverb in 250.000 din. Dnevni promet kuhinje drugih nepravilnosti. lmajo člani delovnega kolektiva veliko okviru katerega se bodo vrstile števil-*aupanje do mladine, saj je v delav- ne kulturne prireditve odsekov domaČa skem svetu »Iskre« kar 17 mladincev »Svobode« ter »Svobod« Jesenice, Pod- mladink. Kot je bilo na zasedanju obširno °bravnavano delavsko samoupravljanje, prav tako so prisotni precej raz- Kadri Stroj brez človeka je bržkone prav tako brez moči, kot ptica brez kril. Brez človeka, ki zna pravilno upravljati stroje, ni moč iz njih stisniti vsega, kar se lahko da. Tega Se zavedajo v razvitih industrijskih državah in zategadelj posvečajo vzgoji ^valificirane delovne sile vso pozornost, seveda z drugim končnim ciljem *°t pri nas. Tega dejstva se zavedamo ^Udii mi, čeravno morda tu in tam še ^ v taki meri, kot bi se morali. ^a zasedanju Osrednjega DS Železarne na Jesenicah, ki je bilo pretekli ^etek, je o pomenu kadrov za naše *>°spodarstvo govoril tudi direktor jeznega zavoda za planiranje tov. ergej Kraigher. Naglasil je, da je to izmed bistvenih vprašanj dviga .elovne storilnosti v podjetjih, ki pa J? v prid razvoju našega celotnega s°spodarstva. delavski svet Železarne je na omenjeni seji razpravljal o finančnem ^°ložaju, v katerih so trenutno njihove (Metalurška industrijska šola, ^°jstrska šola, Metalurški oddelek Sr fednje tehnične šole) in ugotovil, da Njihovo stanje ni rožnato. Nekateri lami: DS so zavoljo precejšnjih izdat-*°v> katere terjajo te šole, zagovarjali ^ftenje, da je treba pač nekaj Ukre-aH šole ukiniti, ali pa oskrbeti kostna finančna sredstva za njihov nemoten pouk. i imamo pred očmi dejstvo, da je j^alifjicirana delovna sila prav tako e ne še bolj) potrebna našemu gospodstvu kot tovarne in stroji, do take /^ernative »ali — ali« med člani DS e bi smelo priti. ~e se torej zavedamo pomena vzgoje j jeznega kvalificiranega kadra, je ^ba pač sredstva za šole brezpogojno -e*je najti. To bo sicer nekoliko te- ;avn,0 ?ele: spričo položaja v katerem je sarna, vendar nič manj nujno! Vse ' uge družbene in športne organlza (čeprav te tudi potrebujejo de-^rno pomoč) bodo pač morale zavzeti > seznamu dotacij, katere jim daje i/ezarna, mesto za omenjenimi strojnimi solarni. IA nart in Primskovo, bo od 1. do 9. septembra. Pripravljajo tudi zgodovinsko razstavo Zveze borcev, ki jo bodo odprli na dan otvoritve kulturnega tedna. Dramska družina »Svobode« Javornik bo za pričetek uprizorila In bo Ansambel narodnih plesov »Svobode« Jesenice priredil celovečerni program narodnih plesov jugoslovanskih narodov. V program bodo vključeni tudi koncerti pevskega zbora ja-vorniške »Svobode« ter koncerti godbe na pihala in mladinskega orkestra z Javornika. Razen komemoracij pred znaša približno 6000 din in je izredno nizek glede na število zaposlenih. V številnih gostiščih, je po mnenju komisije, asortiman prodajnih izdelkov, predvsem pa hrane, nezadovoljiv. Kolektivi pa ne kažejo samoiniciativ- —k Izvoz iz Železarne na Jesenicah spomenikom in na grobovih talcev bodo n,osti iin večjega zanimanja za uspeh Jeseniški Železarni je v letošnjem športne prireditve ter partizanski po- podjetja. Pereče je tudi vprašanje in- prvem polletju uspelo izpolniti plan hod v kraje Javornik — Valvazor Stamare — Medji dol — Javornik. Pričetek praznovanja v počastitev kra ventarja in osnovnih sredstev, ki v največ primerih niso last podjetja temveč lastnika poslovnih prostorov. prodaje le z 84 odstotki. 100 odstotno so izpolnili le plan prodaje vzmeti in cevi. Skupno so prodali v prvem pol- griševo opereto »Tam na gorah« za Jevnega praznika in počastitev spo- Podjetja morajo za prostore plačevati letju skoraj 69.000 ton proizvodov. Da *' ' * 1 1 _ i___1 _ _ _____• _*_ • t_ A _ 1_ __•______•__ 1__A—II*___J____" „ -I — i..-* C r\ T"vl nm olnUnrt •! m JI J 1---A. „ l_ ! X _ •__ zaključek pa Cankarjevo igro »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Dramska družina »Svobode« Primskovo bo gostovala z igro »Rdeče rože« ter s še ne določenim delom tudi dramska družina »Svobode« Podnart, medtem ko mina 20-letnice stavke gorenjskih tek stilcev bodo naznanile fanfare na Stra ži, zaključek pa sirene v tovarni, s ali drugih prostorov, čimer bo dan tudi znak za začetek Razen objektivnih težav je v pod- proslav v okviru tedna 20-letnice stav- jetjih tudi dosti nepravilnosti in malo- ke na Gorenjskem. U. marnosti. Grob primer takega poslo- najemnino, lastniki pa nimajo inte- so plan slabše izpolnili kot običajno, resa in niti nočejo popravljati stavb je več objektivnih vzrokov. Ze samo sklepanje pogodb so izvršili pod posebnimi pogoji, sprememba investicijske politike, pozno sprejeti družbeni DESETLETNICA TOVARNE GLASBIL V MENGŠU Jijer se slišijo ubrane melodije plan, potem pa pomanjkanje električne energije itd., kar vse je vplivalo tudi na razmere na trgu. V izvozu pa so dosegli kar zadovoljive rezultate in so v prvih šestih mesecih izvozili 62 odstotkov predvidene letne zadolžitve. Izvažajo največ cevi, žičnike, pločevino in žico. Razen za cevi, so pri vseh ostalih izdelkih dosegli ugodno ceno. Najboljšo ceno so dosegli pri prodaji pločevine. -k-e Letos praznuje tovarna glasbil »Melodija« v Mengšu desetletnico svojega obstoja. Odprta je bila razstava desetletnega razvoja tovarne, na kateri so bile prikazane vse vrste glasbenih instrumentov in njihov proizvodni proces. Tovarna je edina te vrste v Sloveniji in je največja v Jugoslaviji. Pred osvoboditvijo smo imeli v Slo- šlo posestvo na javno dražbo. Kupil ga je Franc Dolenc, učitelj v Mengšu. Njegova hči Manija je posestvo prodala leta 1880 Nemcu Leopoldu Me- strije v opuščenem tovarniškem poslopju. Ministrstvo se je odločilo, da ustanovi tovarno glasbil v Mengšu. Adaptacijska dela so bila končana v Zaključek VI. Gorenjskega litzerju. Ta je podrl staro pritlično prvem četrtletju 1947. Tovarna je za- stavbo in na njenem mestu sezidal enonadstropno zgradbo, v kateri je začel z industrijsko izdelavo slamnikov. (Pletenje kit za slamnike je bila čela obratovati s tremi oddelki: strojno mizarski oddelek, harmonični oddelek in mehanična delavnica, malo pozneje pa še oddelek za brenkala. Zaposlovalo je najprej le tri uslužbence in dvajset delavcev. Toda število delavstva in proizvodnja sta iz leta v leto naraščala. Danes ima tovarna sedem obratov in zaposluje okoli 300 V ponedeljek zvečer so se zaprla vrata letošnjega VI. Gorenjskega sejma. Sedaj, ko je bilanca uspeha te najpomembnejše gospodarske prireditve na Gorenjskem že napravljena lahko ugotovimo, da si je ogledalo razstavišče nad 36.000 obiskovalcev, raz-stavljalci pa so prodali za več kot 620 milijonov dinarjev blaga. Ze nekajkrat smo ugotavljali, da ima Gorenjski sejem prihodnost le kot iz- delavcev. Izdeluje naslednje glasbene raziti sejem blaga za široko potrošnjo, instrumente: vse vrste harmonik in To svojo smer so razstavljale! letos,že violin, kitare (džipsonke in havajke), MENGEŠ tamburaške instrumente, tolkala in orglice. L. 1953 je ustanovila tovarna predstavništvo v Beogradu za Srbijo, Makedonijo ter za Bosno in Hercegovino. Tovarna ima tri prodajalne: v Ljubljani, na Reki in v Zagrebu. Od 1954. leta se podjetje imenuje »Melodija«, tovarna glasbenih instrumentov, Mengeš. veniji le nekaj obrtnih obratov, ki so izdelovali in popravljali glasbila v manjšem obsegu. V Mengšu je že vrsto let stalo skoraj povsem prazno veliko poslopje nekdanje tovarne slamnikov. Na tem mestu je nekdaj slala premožna kmečka hiša, rojstni dom slovenskega pisatelja Janeza Trdine. Leta 1869 je pri- v Mengšu stara domača obrt.) Po prvi svetovni vojni je podjetje nekaj let le životarilo, dokler ni povsem prenehalo. Od leta 1936 je bilo poslopje prazno. Takoj po osvoboditvi se je tedanji Krajevni ljudski odbor potegoval na Ministrstvu za industrijo in rudarstvo za namestitev kakršnekoli večje indu- nakazali. V tem je tudi poglavitni uspeh VI. Gorenjskega sejma, ki Je torej tudi v moralnem pogledu popolnoma uspel. Mladina Gorenjske na delovnih akcijah V sredo sta se vrnili z dela mladinski delovni brigadi Mihe Marinka, ki je delala na Gorjušah in brigada Fran-Na našem tržišču povpraševanje po četa Prešerna, ki je na otoku Stenjaku glasbilih stalno raste. Proizvodnja pripravljala mesto za letovanje go-glasbil mengeške tovarne se je dvig- renjske mladine. Za delo na omenje-nila na tisto raven, da lahko krije nih deloviščih pa sta prijeli brigadi z ostalimi obrtnimi delavnicami 90% Franceta Perovška, ki je že v torek povpraševanja. Njeni izdelki so kva- popoldne odpotovala na otok Stenjak litetno enaki inozemskim. 20% svoje in pa X. brigada, ki jo sestavljajo bri-proizvodnje izvaža v šterlinško pod- gadirji jeseniške gimnazije in vajenci ročje, pa ni dobila še nobene rekla- z Bleda in Tržiča. Tako je letos iz macije. Zlasti upoštevajo na tujem kranjskega okraja sodelovalo na ra-tržišču kitare. znih akcijah 11 mladinskih delovnih A. Gorjup brigad z nekaj nad 900 brigadirji. NG lip pri nas m o nas Nekaj vtisov, mnenj in »apaianj Vse bo pripravljeno SREČEVAL SEM JIH slučajno, v mnogo zanimivih stvari. Od vseh pi- pač sprijaznil vsi, ki prihajajo k nam, najrazličnejših krajih naše domovine, jač, kar sta jih poskušala v naših lo- pa naj jim je to všeč ali ne. Z vseh vetrov so prišli, da bi videli, kalih — v stanjol zavite buteljke so AVSTRIJEC, ki sem z njim govoril, kaj imamo lepega, in si ustvarili svojo bile tudi za njun žep predrage — jima je mislil drugače. Poznal je našo Go- y sredo opoldan je imel sejo Pri- V delavskih centrih: Kranju, na JN! sodbo o tem. Nekaj jih je bilo vmes, je na koncu potovanja ostala še naj- renjsko že pred vojno in jo primerjal pravljalni odbor. Iz poročil predsed- senicah, v Loki in v Tržiču bodo ki že polnih enajst let mislijo o nas bolj všeč — turška kava . . . Namesto z današnjo. Industrije je več, mesta so ni ko v posameznih komisij je bilo raz- organizirane v dneh proslave razstave, najslabše in so prišli le zato, da bi prtyjL sta rekla, lahko prav uspešno lepša, ceste trpežne, hidrocentrale so vidno, da priprave potekajo v najlep- ki bodo prikazale revolucionarni boj na mestu ugotovili, kako je pri nas pileta odlično gorenjsko vodo, špirit &a navdušile, ljudje so samozavestne]- Som redu in da bo do 16. septembra delavskega razreda za svoje pravice, vse zanič in kakšnemu nasilju je pod- -e prehud čeprav je vanj namešano ši- p°Šrešal je žičnice, solidno postrež- vse pripravljeno, da Kranj v sloves- Vse razstave bo uredil Klub likovnih vrženo ljudstvo. Razočaranje, ki so ga nekaj sadjevca (mešanico prodajajo bo ,in zn<)snt> 1 vne- &° sem pozneje nem razpoloženju sprejme delovne delavcev Gorenjske in bodo zajele pri nas'kot xžgan je«.), vina pa nista sam Premišljeval najin razgovor, sem ljudi, ki bodo iz vse Slovenije pohiteli najvažnejše dokumentarno gradivo i* mu v mislih pritrjeval. na veliko delavsko zborovanje. predvojnega revolucionarnega boja Ul VTISE ANGLEŽEV, ki so pripoto- Zgodovinska komisija bo razen iz povojne graditve novih, socialistiČ- sto tekočino za »vino« Trdila sta da vali k nam iz Chamonixa skozi Švico Zbornika, sporazumno s sindikalnimi nih odnosov med ljudmi. Poseben od- ga ni boljšega'sredstva za povzročanje :in Dolomite, mi je posredoval znanec, podružnicami! po tovarnah, kjer je bila delek bo na razstavi odrejen za pred- glavobola (Da je bila to naša slavna ki J»h Je vodil. Študentko, nadvse ve- v 19?6. letu stavka, organizirala od- mete, ki so jih delavci uporabljali v »Šiška« sem obdržal zase) sel° dekle, je ob pogledu na Savico kritje spominskih plošč. Sklenjeno je času stavke. Zato Pripravljalni odbor * ' ' »»»p TTr t- zgrabila poetična žilica, na Bledu pa bilo tudi, da bo Zbornik izšel v 4000 apelira na vse delavce, ki hranijo do- NEMEC ME JE ustavil na cesti, Kjer M v&. ^ skupine od navdušenja kar izvodih in da bo cena enemu izvodu ma kakršenkoli spomin, naj ga prof- napolnila notranjost, ko si je ogledal -je f ^r^ira* SV?J ^vi »Mercedes«, da zdihovali Trento so proglasili za biser le 100 dinarjev. Prav tako bodo že v vrnitvi oddajo v informativni pisarni Postojnsko jamo in se povzpel na vrh ^ lahko občudoval nase Julijce. Samo A]p^ Qb izVii,ru Soce pa &Q y tg-iai pre_ naslednjih dneh, najpozneje pa v po- Pripravljalnega odbora, v Krnaju na našega očaka. »Saj ne veste, v kako ob sebl umevno se mu je zdelo, da sede(li c0le ure Trdili SO; da je naša nedeljek 20. avgusta že v prodaji spo- Koroški cesti (ob Putniku) ali pa Ob- lepi deželi živite. Ne verjamem, da sva se razgovarjala nerusko. »Ein wun- dežela pravi eldorado za turista- cd'- minske značke, njihova cena bo prav činskemu pripravljalnemu odboru na ar, IHp na svetu ImiSp stvari, kakor dersehones Land, VVirkhch«, je ponav- „_ „ - L. 71 ' um. «l,l,o _ da jHii^au svmpm ^hmočin —k doživeli, je bilo bridko DVAJSETLETNEGA MATURANTA ^ enkrat s Hrvaškega sem zmotil, ko je z vrha . na rumenka Triglava občudoval impozantno Jelov-čevo silhueto. Da je preromal vso Dalmacijo, mi je pripovedoval, in si ogledal vse zgodovinske spomenike, ki jih je ta dežela prepolna. Vendar pa se vse skrije ob doživetjih, ki so mu so kje na svetu lepše stvari, kakor sem jih videl v vaši domovini«, je ljal Le ljudje so se mu zamerili. Dva- krvavordece parole, s katerimi je Ta-zaključil razgovor, ob katerem ini je krat je ze ustavil avto in vprašal za borniška gorska straža »premalain« na-igralo srce. pojasnilo, pa so mu ljudje odgovarjali h mogli razumeti, če- DRUGA DVA STA bila Francoza, v jeziku, ki ga m razumel. In vendar mu yrh Tri laya s j ^ Sedela sta ob črni kavi in se z nata- J«"«la ta dežela nemška! Bila? Kdaj? kimi ^.^ ^ » karico nista mogla sporazumeti za ra- faj m priznal, da m bila nikoli, in vem}ar h ^tinlm planincem čun. Zastonj jima je s prstom pisala kar hitro se mu je začelo nekam straš- pQ naših ah * vsoto na mizo (dokaz, da pri nas manj- no muditi. Celo na obvezni »Trink- ^ q j^^j oblskoyalcey ka svinčnikov in papirja?) in tudi go- geld« Je pozabil. Napisi, ki jih zdaj srečuješ na vsakem vorica nemih ni pomagala. Prevedel Gledal sem za njim in se spomnil koraku v planinah, pa delajo vtis ka-sem vsoto in v zameno zaslišal lep Cankarjevih besed: »Za hlapce rojeni, koT da so nagj ljudje pravi barbari, slovenski: »Hvala!« In — prosim, to za hlapce vzgojeni...« Da, to je bilo »Taborniška gorska straža je naredila sko£a razreda čimbolje uspela. n koio: 31 avgusta ob 16. uri bodtf je vredno omeniti — črko »h« sta prav davno. Iz naroda hlapcev je zrasel na- slovenskim planincem prav medvedjo Zategadelj je Občinski sindikalni igrali zmagovalci iz tekme odigrane lepo izgovorila! Potem sem zvedel rod gospodarjev. S tem se bodo moral: uslugo«, — tako je bilo njihovo mne- svet sklenil organizirati fizkulturno 22- in 23. avgusta. nJe- n-o-j tekmovanje med sindikalnimi podruž- 5. septembra bo igral zmagovalec 1* nicami. To predvsem zaradi tega, da tekme 29. avgusta z moštvom IskrC-poživi to vrsto dejavnosti v sindikal- Tako je odločil žreb. nih organizacijah. III. kolo: finale 9. septembra. V6* Sindikalne podružnice so se razpisu tekme bodo na igrišču NK »Triglav« zelo razveseljivo odzvale. Tako so se ^r«an-1 pomerile v namiznem tenisu 14. in 15. no, nad čemer so se zgražali, so bile tako nizka — 20 dinarjev. svojem območju. Čez mesec dni bodo slovenski Tiskanina 22. avgusta ob 16. uri, Eleft* tekstilci proslavljali obletnico po- trarna Sava in Elektro — Planika 24. membnih zgodovinskih dogodkov. Ob- avgusta ob 16. url, Elektrotehnično činski sindikalni svet v Kranju si pri- podjetje' — Brivci in frizerji 29. avgu~ zadeva, da bi ta manifestacija delav- sta ob 16. uri. Smrt v skalovju Starega grada (800 parov čevljev dnevno Delovni kolektiv tovarne »Univer- mači se sprva niso vznemirjali zaradi zale« iz Domžal je odšel 14. julija na gospodarjeve odsotnosti, ker je včasih izlet na Stari grad nad Kamnikom, po več dni brez razloga izostal. Ko so Med njimi je bil tudi 70-letni krojač ga pa tudi na delu v tovarni pogre- V tovarni obutve »Planika« v Kra- avSusta sindikalno podružnice Plani- Vekoslav Jesenšek iz Vira, ki je bil šili že več dni, so obvestili postajo LM nju proizvajajo dnevno že do 1800 pa- ka' Sava> Iskra, Standard, Uprava za zaposlen v tovarni »Univerzale«. Na v Kamniku. Vsa poizvedovanja so osta- rov razne obutve, medtem ko so je gozdarstvo, Puškama, Inteks, Projekt, Starem gradu se je vesela družba za- la brez uspeha. Sele po štirih tednih lani proizvedli ob istih pogojih 1600 Ključavničarstvo in Elektrotehnično stvo^Krapj, upruva^gozdarstvo • držala do odhoda popoldanskega vlaka ao našli Jesenska mrtvega v skalah do 1700 parov v osmih urah. Večino 1 iz Kamnika ob 17. uri, nekateri pa so Starega grada. Neki stanovalec Nove- obutve proizvajajo za domači trg in jo se vračali s kolesi. Seveda zabava ni ga trga je našel na tleh pod skalami razpečavajo preko 43 svojih posloval Šahisti: Tekmovanje pred šahov skim moštvenim turnirjem bo v prO' štorih Restavracije Kranj, in sicer: 2. septembra Iskra I: Ključavničar' podjetje. Posebno razveseljivo je, da je izredno veliko zanimanje med sindikal- minila brez prepira in gostje so odha- kapo in čevelj, višje v skalah pa je nic, ki jih imajo po vsej državi. Last- niirn članstvom za streljanje. Na spo-jali v dolino v manjših skupinah. Nih- zagledal truplo. Reševalci kamniškega ne poslovalnice so odprli v vseh več- redu je vrsta tekmovanj: Planika, Inče ni opazil, kdaj je odšel iz koče stari planinskega društva so po vrveh spu- jih krajih države. Zadnji dve leti pa teks in Standard tekmujejo 17. avgu-Jesenšek. Domov se ni več vrnil. Do- stili ponesrečenca s skalovja. Prepe- je kolektivu uspelo navezati stike tu- sta OD l6- uri> Puškama in Iskra 20. Ijali so ga domov in pokopali v Dobu di s tujimi trgovci. Predvsem so našli avgusta ob 16. uri ter Iskra in Kovi- pri Domžalah. ugodno tržišče na Poljskem in v Sov- nar 21. avgusta ob 16. uri. Tekmovanje „ . , . . ., , ietski zvezi. Lani so izvozili v orne- °o na strelišču v Cirčah. Preiskava je ugotovila, da je pon««- 1 srečeni Jesenšek in zaradi nepoznavanj TE DNI PO SVETUJ TUDI TA TEDEN je bilo v ospredju celotne svetovne javnosti in tiska še vedno »sueško vprašanje.« Medtem ko večina svetovne javnosti odobrava sklep predsednika egiptovske republike Naserja o nacionalizaciji te brez dvoma najpomembnejše pomorske prometne žile, pa zlasti Velika Britanija in Francija še kar naprej ostro grajata ukrep egiptovske vlade in po tiho rožljata z orožjem. Oči vseh narodov pa so uprte te dni v londonsko konferenco, katero sta sklicali britanska in francoska vlada, ki naj bi »rešila kar se rešiti da«, se pravi, sprejela sklep o internacionali-zaoiji Sueškega prekopa. Mnenja delegacij na konferenco povabljenih držav, ki so včeraj in predvčerajšnjim prispele v London, pa so na eni strani zmerna, na drugi pa izražajo mnenje, da je treba vprašanje Sueškega prekopa rešiti vsekakor na miren način. Večina držav, ki bodo sodelovale na tej konferenci, se zavzema predvsem za svobodno plovbo skozi Sueški prekop, katero pa je predsednik egiptovske republike Na-ser z dosedanjo prakso, kljub nacionalizaciji/popolnoma zajaimčil in se v praksi tudi izvaja. Medtem ko je mnenje večine držav pomirjevalno, pa so značilne izjave zunanjega ministra francoske vlade Pineauja, ki je izjavil po seji, katero je imela predvčerajšnjim francoska vlada, da bo francoska delegacija na londonski konferenci zavzela »odločno stališče«. Britanski zunanji minister Llovd je izjavil, da bo Britanija zastavila vse sile za rešitev sueškega problema na miren način, vendar mora ta rešitev vsebovati nekakšno obliko med narod nega nadzorstva nad to pomembno morsko potjo. Velika Britanija hkrati želi, da bt v polni meri upoštevali »legitimne egiptovske zahteve«. Llovd je hkrati obžaloval, da Egipt ni sprejel povabila na konferenco, katere osnovni namen je »izraziti mnenje o predlogih zahodnih sl'1 za mednarodno upravo nad Sueškim prekopom.« IZ BEOGRADA POROČAJO, da bo na povabilo predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita prispel sredi septembra na obisk v našo državo predsednik republike Indonezije dr. Ahmed Sukar-no. Na obisku v Jugoslaviji bo ostal 5 dni. V BELGIJSKEM PREMOGOVNIKU, kjer je zakopanih in obdanih z ognjem več kot 260 rudarjev, ni ver upanja za rešitev ponesrečencev. Sedanja bilanca je porazna: 92 mrtvih so našli, 179 jih je izginilo, ranjenih pa je 6 rudarjev, medtem ko so v vzporednih hodnikih našli še 40 trupel. 3. septembra Okrajna pošta : Pla~ pika I, Sava : Zdravilišče Golnik, Inteks : Tiskanina. 5. septembra finale, v katerem boc# igrali zmagovalci iz tekmovanja 2. in 3. septembra. Vrstni red bo določil0 naknadno žrebanje. Predvidena so še tekmovanja v od' bojki, lahki atletiki in plavanju. točnem datumu teh tekmovanj bodo pod vplivom pijače "ieni državi in na Finsko 35 000 parov Na strelišču v Struževem bodo tek- sindikalne podružnice še pravočasno •vanja poti zašel in ramih čevljev. Letos so zaključrli po- mpvale Elektrarna Sava, Elektro in obveščene. strmoglavil 40 m globoko čez previs godbe s Polisko in Sovjetsko zvezo za Zdravilišče Golnik 28. avgusta ob 15. nad Novim trgom. Ostal je na mestu 52000 parov obutve- Raz-govarjajo pa uri, Ključavničarstvo, Sava in Tiska- mrtev, ker je imel hudo razbito loba- se tudl s Predstavniki Velike Britanije nina ter Uprava za gozdarstvo pa 21. njo. Ura, ki so jo našli v žepu, se je m nekaterimi drugimi državama. avgusta ob 16. uri. ustavila ob pol 17. uri, kar bi točno Organi delavskega upravljanja in Z zračno puško bodo tekmovale ustrezalo času, ko je hitel na vlak. V ostale organizacije v podjetju si moč- ekipe Tiskanine, Okrajne pošte, Iskre listnici je imel še nekaj denarja. — ™ prizadevajo, da bi čimbolj izpo- in Zdravilišča Golnik 22. avgusta ob Ce bi se držal družbe, bi ne prišlo do ■polnili proizvodni postopek in temu 16. uri na dvorišču Okrajne pošte. nesreče. primemo uredili tudi nagrajevanje. -R-e Tudi nogometaši nočejo zaostajati Tekmovali bodo: I. kelo: Puškama — LJUDJE IN DOGODKI Še ved no: SUEZ Čeprav se je vihar okrog Sueza že ime je vezano na prvi poizkus posega pa je imel v resnici povsem druge nekoliko polegel in so tudi naj- v »svete pravice« privatnega kapitala namene: zagotoviti lastninske pravice večji prenapeteži na Zahodu za — po večini angleškega — na Bliž- britanskim naftnim kompanijam n? nekaj oktav znižali svoj vik in krik, njem Vzhodu. On je bil tisti, ki je Bližnjem Vzhodu. Danes je obdobje je vendarle Suez še vedno interesent- izdal odlok o nacionalizaciji Abadan- hladne vojne že za nami, a vendar na tema, ki slej ko prej polni stolpce skih rafinerij nafte. On je sprožil gi- Bagdadski pakt še obstoja, čeprav ne vsega svetovnega časopisja. Toliko bolj zato, ker se je pretekli četrtek začela v Londonu tako imenovana konferenca o Suezu, za katero so dale pobudo zahodne sile, na kateri pa bodo kot kaže, imeli prvo besedo tisti, ki so za zmernejše in pravičnejše obravnavanje tega problema. Nedvomno je eden od vzrokov za tako naglo in hrupno reagiranje angleške in francoske vlade dejstvo, da bodo dosedanji delničarji sueške družbe — po večini so bili to Angleži in Francozi — prikrajšani za približno 10 milijonov funtov šterlingov letnih dohodkov. Zato so baje trije zunanji ministri v Londonu, neposredno po egiptovski odločitvi o nacionalizaciji sueškega prekopa, sklenili, da bodo »priznali Egiptu pravico do deleža v dohodkih^ sueške družbe«. To se pravi, odstopili bodo le del profita, ki je doslej dotekal v angleško in francosko državno blagajno. Toda bili bi kratkovidni, če bi računali, da samo borih 6 milijonov funtšterlingov letnega dohodka — kolikor ga je dobila Velika Britanija — in dobrih 3 milijone funtšterlingov, kolikor so jih dobili francoski delničarji, lahko privede zgoraj imenovani banje za dejansko nacionalno psvobo- GAMAL ABDEL NASER moremo trditi,, da ga ne razkrajajo novi, sveži tokovi v mednarodnem političnem življenju. Prav o sueškem vprašanju je Irak, kot zvesti član pakta, zavzel popolnoma drugačno stališče od Velike Britanije. Nacionalizacija družbe sueškega prekopa predstavlja nov »nevaren« korak v smeri uveljavljanja suverenih pravic arabskega sveta. Simpatije, s katerimi so vse arabske dežele sprejele ta korak, kažejo, da so tujemu gospodarstvu v tem delu sveta šteti dnevi Prav zato je Velika Britanija s tako ihto reagirala na sklep egiptovske vlade. Francija ima nekoliko drugačne probleme. V Severni Afriki še vedno nima poravnanih vseh računov. V Alžiru se še vedno bije oborožen boj, v Tuniziji in v Maroku pa je, kljub priznan1 neodvisnosti, še vedno investiranega precej francoskega kapitala. Nevaren zgled, ki ga je dal Egipt z nacionalizacijo •sueške družbe in ki ga daje nasploh z uveljavljanjem svoje popoi-noma neodvisne notranje in zunanje politike, lahko v mnogočem škoduje Franciji pri uveljavljanju »svojih pravic« v Severni Afriki. Osnova za alarm torej niso samo vladi do tako ekstremnih stališč, da ditev arabskih dežel, ki odslej ne vi- funtšterlingi, niti bojazen, da bo od sta začeli organizirati že pravi prav- dijo več svoje neodvisnosti zgolj v slej samo ena sila kontrolirala tako eati križarski pohod proti Suezu. neki papirnati proklamaciji, marveč v važen mednarodni prekop. Saj, mimo- Prav v teh dneh se je pripetil v tem, da so oni dejanski gospodar v grede rečeno., tudi ZDA že dobrih "-0 Perziji na videz in dejansko dokaj svoji deželi. let kontrolirajo panamski prekop, ne nepomemben dogodek. Po treh letih To je bil nevaren zgled in Velika da bi komurkoli prišlo na misel, da bi /;i;:i>ra, so izpustili na svobodo bi v- Britanija je pohitela, da pod plaščem zaradi tega proti •tiral. Egipt je povrhu šega ministrskega predsednika in pre- vojne nevarnosti, ki baje grozi arab- doslej v besedi in v dejanju dokazal, vratnika Mosadeka. On je danes ne- skemu svetu s strani sovjetskega eks- da bo spoštoval načelo prostega pre- pomemben človek, katerega ime pri- panzionizma (bilo je to že za hladne hoda skozi prekop za vse ladje, pada več aH manj zgodovini. Njegovo vojne), ustanovi Bagdadski pakt, ki —ik Zmagovalci posameznih ekip bodo prejeli od Občinskega sindikalnega sveta prehodne pokale, ker se bo tek' movanje ponavljalo vsako leto. Jože BenčiS Beležka Čudni polmi dobravske učiteljice V predzadnji, to je 03. števili ♦Glasa Gorenjske«, se je naš bodica1" ^podtaknil ob čudne razmere, ki so na osnovni šoli na Sr. Dobravi pri Krop1-Tamošnja učiteljica Pavlina K1?.nčri'.k ie namreč po izjavi vaščanov ;zk<>r»' ščala šolske otroke za vsa mogoča hiš' na delo, in to med šolskim poukom-Takoj po objavi smo dobili od KlatiĆ' nikove obširno pojasnilo o tej zade>n» ki ga v izvlečku dobesedno priobČU' jemo: »Pisec (glavo stavim, da se piše &0' lar) članka o učiteljici na Srednji V0' bravi Klančnik Pavlini, češ da izkor1' šča otroke za delo, je namenoma P0' zabil navesti, kako je bila učitelji* bolna nad 4 mesece (hripa, revmat»* zem itd.) zaradi hude zime in slabcfi3 stanovanja. Sola je namreč v barak1' ki ima samo šolsko sobo in pisarn0 ometano, stanovanjska soba s IciuhipJ vred ni ometana in piha vanjo °^ vseh strani. V veži je stalen prepih Kljub hudi zimi in bolezni je vztr^' jala in prihajala v šolo, čeprav ie komaj govorila zaradi bolečin v in na levi strani. Ali nismo v socia''' stični državi? Zakaj ne bi smeli otrocJ pomagati pri delu? Ali jim je k3^ škodovalo? Ali bi morala učitelj:*''1' težko bolna čakati na smrt od lakot6' ker so tisti, ki vedno čepe v cerkv'1' 'it tako nesocialni in zlobni. Toliko * zasluži, da bi lahko imela služkinj0' Pa kdo je tako nespameten, da samo za kuho in pospravljanje noJe mal služkinjo? Sicer pa malo gosp0' dinjstva, telovadbe (ko so tekli v *f govino) in računstva (ko so računa v trgovini) ni otrokom škodovalo, z^ sli sedaj ne. ko je reforma šolstva 1 mora biti pouk praktičen, ne te'9*V-ski.« Komentar res ni potreben. NisI^ mislili, da so še prosvetni delav imajo take pojme o šolski reform1- sil* K) 2 «M ST. 65 / 17. AVGUSTA 1956 253407 KZ Komenda le naitsaSiša JSKI -ZZZZZZZZZ7 Pregled zaključnih računov vseh KZ v kamniški občini je pokazal, da je najboljša zadruga v Komendi. Kmetijska zadruga v Kamniški Bistrici ne .■ ■ • • »a a ~m ■ izkazuje niti dobička, niti izgube. Ko- \ gomjl SaVSKl CloIlDll SC je pojavil ta SKOtlljlVeC T TellKCUl ODSCgU misija, ki je pregledala poslovanje je ugotovila, da zadruge ne posvečajo dovolj pozornosti odkupom. Proti ugotovitvam komisije o pregledu zaključnih računov je vložila pritožbo ie KZ Kamnik, češ da ob prevzemu KZ Go-dič nI bila izvršena revizija in tudi revizorji, ki so pregledovali poslovanje, niso ugotovili skritih osnovnih sredstev. Z. Marsikdo je že postal pozoren na roje metuljev kapusovega belina, ki obletavajo polja in vrtove na celotnem področju jeseniške občine. Izredno veliko število metuljev drugega rodu nam potrjuje, da je ta škodljivec v stanju prerazmnožitve, ki se pojavlja v nekaterih letih ob izredno ugodnih življenjskih pogojih. VESTI LETOŠNJA SADNA LETINA V JUGOSLAVIJI Kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da bo od vseh vrst sadja na področju naše države v letošnjem letu imela dober pridelek samo vinska trta in jablane. Pridelek grozdja bo v letošnjem letu verjetno nekoliko večji od lanskoletnega, ki je dosegel 150.000 ton, vendar pa so v zadnjem času vremenske neprilike slabo vplivale na nadaljnji razvoj grozdja. Pridelek jabolk bo verjetno enak lanskoletnemu, to je okrog 250.000 ton, medtem ko bo letošnji pridelek hrušk manjši kot v 1. 1955. O letošnji letini sliv so med strokovnjaki deljena mišljenja, zato je zveza trgovinskih zbornic poslala specialne komisije, ki bodo proučile stanje tega sadja, Prevladuje pa mnenje, da celotni letošnji pridelek sliv ne bo dosegel niti četrtino lanskoletnega, ki je dosegel 900.000 ton. Pridelek orehov, ki je lani dosegel 36.?00 ton in marelic (2400 ton) bo v letošnjem letu mnogo nižji, razen v D_R_0_B_I_Ž AKTIVNOST JESENIŠKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Društvo upokojencev na Jesenicah, ki ima blizu 1000 članov, se vseboij uveljavlja. Organizira razne prireditve za svoje člane in prireja razvedrilne in poučne izlete. Razen tega ima svoj pevski zbor in orkester. Zadnjo soboto so priredili izlet na VI. Gorenjski sejem v Kranj. Obiskali so tudi gostinski lokal kranjskih upokojencev in se odločili, da bodo uredili podoben lokal tudi na Jesenicah. U. OBISKALI SO BOLNIKE NA GOLNIKU Občinski odbor Rdečega križa Jesenice je ob podpori občinskega sindikalnega sveta Jesenice in sindikalne Podružnice Železarne Jesenice izvedel dne 12. 8. obisk bolnikom na Golniku. Po prihodu na Golnik je bil 32 bolnikom z jeseniške občine prirejen sprejem in skromno obdarovanje. Po sprejemu je bil vsem bolnikom prirejen kulturno-prosvetni program. S-č LJUBLJANSKI AKADEMSKI PLESNI ORKESTER NA JESENICAH Na Jesenicah že dlje časa ni bilo Primernegai nstrumentalnega koncerta, ki naj bi imel namen razvedriti Jeseniško delavstvo in ostalo prebivalstvo. Daljši odmor bodo prekinili ljubljanski akademiki s koncertom moderne plesne in zabaVne glasbe domačih ter tujih avtorjev, ki bo v ponedeljek zvečer v Mestnem gledališču. Morda ne bi bilo odveč prirediti podobna gostovanja večkrat, predvsem pa bi morali obnoviti in finančno podpreti Jeseniško zastopstvo koncertne poslovalnice. _ U- PRAVNI NASVETI B. M. Vprašanje: Kakor je razvidno iz Vašega dopisa vprašujete, kaj mo-rate napraviti, da dokažete pravico d,° zdravniške pomoči, ker imate kot uPo:kojenec trenutno le odločbo o pokojnini, ni pa Vam bila pokojnina še Ukazana? Kot dokaz pa je potreben xadnji odrezek čeka o prejeti pokojnini. Odgovor: Za uživalce pokojnine in njihove družinske člane izpolnjuje Nravstvene izkaznice Društvo upokojencev na podlagi javnih listin, to je v tem primeru na podlagi odločbe o Pokojnini. Drži, da imetniki izkaznic ^ uživalci invalidnine ali pokojnine ter njhovi družinski člani dokažejo Pravico do zdravstvenega varstva z badnjim odrezkom čeka o prejeti pokojnini. V Vašem primeru pa dokažete pravico do zdravstvenega var-ftva na podlagi posebnega potrdila, Vam ga izda Okrajni zavod za so-Clalno zavarovanje — pokoj ninski oddelek, katerega potem priložite zdrav-stveni izkaznici. Makedoniji, kjer se pričakuje dobra letina. Pridelek breskev (1955 — 14.900 ton) je v letošnjem letu nekoliko višji, samo na področju Slovenije, in bo v celoti dosegel komaj polovico lanskoletnega. Tudi v oljčnih nasadih bo letošnji pridelek oliv mnogo nižji od lanskega, RAZDELITEV ZVEZNEGA FONDA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Iz zveznega fonda za dvig kmetijstva, se bo za akcije, ki jih letos organizira Zveza kmetijskih zbornic FLRJ porabilo 1.230,000.000 din. Največ sredstev v višini 739,000.000 dinarjev se predvideva za napredek pri proizvodnji žit in sicer za premije proizvajalcem semena pšenice, rži, riža in soje. Znesek cca 256,000.000 din bo dodeljen proizvajalcem hibridne koruze. Za zaščito rastlin se bo porabilo cca 130,000.000 din. Iz zveznega fonda za dvig proizvodnje bo do konca leta 1956 porabljeno še okrog milijardo dinarjev. Koristniki teh sredstev pa morajo obvezno vložiti določen procent lastnih sredstev. KNJIŽNI PROGRAM ZALOŽBE »KMEČKA KNJIGA« ZA LETO 1956 Ob vsestranskem prizadevanju po izboljšanju našega kmetijstva in gozdarstva raste potreba po kakovostnih priročnikih za strokovno in praktično uporabo pri kmetijskih proizvajalcih. Obenem se veča tudi potreba po knjigah za razširitev duševnega obzorja in poglobitev socialistične zavesti kmečkega človeka. Založba »Kmečka knjiga želi pri tem čim bolj sodelovati. Zaradi tega bo knj\žni program za leto 1956, v primeri z lanskim razširjen še na nova področja zanimanja kmečkega človeka. Letošnji, knjižni program je razdeljen na 7 zbirk, tako da bo vsakdo, ki dela v kateri koli kmetijski panogi, mogel najti ono, kar ga najbolj zanima. Zbirke bodo te-le: 1. Knjižna zbirka za leto 1957 2. Strokovne kmetijske knjige iz a) kmetijstva b) gozdarstva c) veterinarstva 3. Agrar no-politična knjižnica 4. Učbeniki 5. Leposlovna dela 6. Poučna knjižnica 7. Knjižnica Zveze zadružnic LRS. Cen za zbirke knjig in tudi za posamezne knjige iz tehničnih razlogov še ni moč dolo&iti, vsekakor pa si bo založba prizadevala, da bodo čim cenejše. Pravzaprav smo že v lanski jeseni opazili, da so se pojavile gosenice drugega rodu v izredno velikem številu. Tudi škoda, ki so jo povzročile le-te je bila zlasti na zeljnikih občutna. Gosenic, ki so v oktobru in novembru odhajale na zabubljenje, je bilo povsod dosti. To nam je dalo že tedaj slutiti, da nam tudi letos gosenice ne bodo prizanesle. In res, že prvi rod metuljev v letošnjem letu, ki spomladi odlaga jajčeca na divje križnice (zaradi česar gosenice prvega rodu ne napravijo škode), je bil izredno številen. V še večjem številu pa se je pojavil drugi rod metuljev, ki leta že skoraj mesec dni. Samo ob sebi je razumljivo, da to ogromno število metuljev pušča za seboj tudi ogromno zalego jajčec iz katerih se že izlegajo gosenice. Neredko lahko najdemo na eni sadiki do 5 kupčkov jajčec, kar pomeni 200—300 gosenic. To število •brez težave zadostuje, da rastlino ob-žro do reber. Redke so rastline, na katerih, ni najti zalege. Kmetovalci na omenjenem področju pridelujejo zlasti precej poznega zelja, kar potrjuje, da so v precejšnji meri navezani nanj. Zaradi tega smo prepričani, da bo vsakdo skušal očuvati svoje zelnike in vrtove pred požrešnimi gosenicami. Ali poznamo škodljivca in njegovo zalego? Metulje prav dobro poznamo, jajčeca pa so rumena, podolgovata in leže v kupčkih na zgornji in spodnji strani listov. Takšna kaj hitro opazimo pri pregledovanju. Predno se iz njih Izležejo gosenice rahlo porjav.ijo. Gosenice nekaj časa žive skupaj, v bližini kjer so se izlegle, kmalu pa se razlezejo in začno obžirati listje. Odrasle so 2—4 centimetrov dolge rumeno-zelene barve s črnimi marogami. Uničevanje je najenostavnejše, če redno pregledujemo zelnike in vrtove ter obiramo jajčeca in gosenice, dokler se še te niso razlezle. Pregledovanje vršimo vsaj 3 krat tedensko, ker samice kar naprej odlagajo jajčeca. Če pa delo zanemarimo, nam ostane le še zapraševanje ali škropljenje s kemičnimi pripravki. Vsa sredstva, ki smo jih navajeni uporabljati za zatiranje koloradskega hrošča ali listnih uši, so primerna tudi za uničevanje gosenic kapusovega belina. Od HCH preparatov pa bomo uporabljali raje Lindane preparate, ker nimajo duha po plesni. Na zeljnikih in vrtovih bo v vsakem primeru enostavneje zapraševanje. Zaradi prerazmnožitve in velike gospodarske škode, ki nam jo ta škodljivec lahko napravi, ne bi bilo odveč, če >bi ObLO Jesenice odredil obvezno zatiranje. Le na ta način lahko preprečimo, da nam ta škodljivec še naslednje leto ne bo delal škodo. Kmetovalci in vrtičkarji pregledujte svoje zelnike in vrtove, uničujte zalego kapusovega belina. Kdor računa na pridelek zelja in drugih kapusnic, naj upošteva navodilo in z zatiranjem takoj prične! Ing. V. 2. V*. Kratke z Dneva kmečke mladine v Cerkljah Kmetijska razstava mladih zadružnikov je bila zelo pestra. Razstavljeni so bili poljski pridelki, vrtnine, zgodno sadje in cvetje mnogih pridelovalcev. Če bi bila razstava mesec dni kasneje, bi bilo moč zajeti še številne jesenske pridelke. —o— V počastitev praznika so priredili tudi kmečko' parado. V dolgem in pestrem sprevodu so se zvrstili jezdeci, kolesarji, pionirji, gasilci, pripadniki pred-vojaške vzgoje in končno številni okrašeni vozovi, na katerih je mladina nazorno prikazala razna vsakodnevna opravila. —o— Obiskovalci iz bližnje in daljnje okolice — bilo jih je preko 2000 — so imeli priliko videti tudi veliki »Kombajn«, last KZ Cerklje. —o— Mladim zadružnikom je bilo vreme dokaj naklonjeno, žal pa jim je dež skalil vesela pričakovanja vrtne veselice po končanem zborovanju. Vzgoja sadnega drevja z deblotvorci Nekatere sorte delajo tanka, slaba, kriva debla, ali pa neodporna, občutljiva za mraz, pripeko in bolezni, če so cepljene pri zemlji, zato se vzgajajo z dvakratnim cepljenjem s primernimi deblotvorci. V ta namen se okulirajo divjaki neposredno nad zemljo s takimi sortami, ki naglo rastejo in delajo krepka ravna debla. Jablanove sorte, ki delajo slaba ali neodporna debla so: jonatan, boskopski kosmač, koxova oranžna renata, on-tario, krivopecelj, zlata parmena in druge. Od dobrega deblotvorca moramo zahtevati, da ima ravno, močno, lepo rastoče, koničasto deblo z dobro porazdeljenimi vejami, debel lub, ki je za točo in mehanične poškodbe odporen. Imeti mora dobro skladnost — srodnost s čim večjim številom sort, ugodno mora vplivati na množino in kakovost pridelkov. Sm m tja pa Kamniku GRADBENA SEZONA je v poletnem času v Kamniku v polnem razmahu. Mnogo se zida tudi v vaseh na mejah nove, velike kamniške okolice. Pri tem pa lahko ugotovimo, da je reševanje dovoljenj za zidavo, zlasti pa za popravila in prezidave hiš dostikrat prepočasno in neživljenjsko. Enako gledanje na zidavo v mestu ali pa v hribovskih vaseh Tuhinjske doline, Palovič ali Tunjic, je preveč birokratsko. To so ugotovili tudi na seji Občinskega ljudskega odbora Kamnik in našteli več primerov, iz katerih se vidi, da je stališče komisije za zazid-ljivost Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana drugačno, kot pa to sodi po poznavanju razmer komisije ObLO Kamnik. Če bi pri OLO manj ozko-srčno reševali prošnje za gradbena dovoljenja, bi šlo marsikaj hitreje od rok ... OBRAČUNI BIVŠIH OBČIN, ki so zdaj vključene v veliko kamniško občino, kažejo za leto 1955 14 milijonov presežkov, ki dajo skupno s 7 milijoni presežka od bivšega Ljudskega odbora mestne občine Kamnik 21 milijonov. Ta denar leži deponiran, novi ljudski občinski odbor pa ga ne more uporabiti, čeprav bi ga zelo potreboval. Ča- kati mora namreč na navodila o uporabi tega denarja, ki jih bo izdal Zvezni izvršni svet. Nova občina je zaradi teh 21 milijonov, ki jih ne more izkoristiti, tem bolj prizadeta, ker je vse dolgove za bivšimi občinami v redu poravnala . . . STAVBA NOVE ČITALNICE, v kateri je zdaj kavarna, bo po sklepu ObLO Kamnik prišla v last Delavskega prosvetnega društva »Solidarnost:<, ki že uporablja zgornje prostore za knjižnico in pevske vaje. »Solidarnost« je edini dedič stavbe, ki je pred vojno bila last kulturnega društva. Kavarna bo poslej samo najemnik prostorov. DIMNIKARSKA TARIFA na ozemlju ljubljanskega okraja je postala enotna. Tudi v Kamniku bo poslej v veljavi odlok o najvišji dimnikarski tarifi. Za gospodinjstva je ugodnejša, ker dimnikarji od maja do oktobra ne morejo več pavšalno zaračunati pregledov, ki jih niso izvršili v onih gospodinjstvih, kjer v tem času uporabljajo električno energijo za kuho. ZGRADBA SLP št. 22 na Sutni, stara Krištofova hiša, v kateri so zdaj tudi pisarne Živilske industrije in en razred osnovne šole, bo dodeljena KZ S poskusi je dokazano, da sta najprimernejši domači sorti za deblotvorca gorenjska voščenka in carjevič, nadalje krončelsko, trijerski moštnlk, zeleni štetinec ter nekatere ruske sorte. Najboljši uspeh je bil dosežen z gorenjsko voščenko, ki daje krepka, popolnoma ravna, enakomerno razvita, ko^iičaslta debla, odporna za zimo, škrlup in jablanovo plesen. Dobro skladnost kaže s številnimi sortami. Zlasti dobro uspevajo na njej: onta-rio, mošancelj, boskop, krivopecelj, kanadka, blenhajmska reneta, zlata parmena; zadovoljivo: rumeni belle-fler, grafenštajne in jonatan; slabo pa bobovec. Na drugo mesto uvrščamo carjeviča, ki dela vitka, srednje močna, ravna in gladka koničasta debla, odporen je za jablanovo plesen, tudi škrlup mu ne povzroča posebne škode. Izredno krepko rast razvije na njem zlata parmena; prav dobro se ponašajo jonatan, kanadka, boskop i. dr. Priporoča se za srednje močne in bujne sorte. Deblotvorce lahko uporabimo tudi kot kronotvorce. Kronotvorce pustimo rasti na stalnem mestu 4—5 let, da se veje primerno ojačaj o. Nato pre-cepimo veje v razdalji 30—50 em od debla z ustrezno žlahtno sorto ter vzgojimo krono. Kronotvorec ima to prednost, da ostane ogrodje spodnjih vej pri življenju tudi, če bi ostali del krone občutljive sorte popolnoma po-zebel. Letošnja ostra zima, ki je povzročila našemu sadjarstvu precejšnjo gospodarsko škodo, ko so na mnogih mestih pozeble za mraz občutljive sorte kot n. pr. ontario, baumanova reneta, landsberška reneta in druge, nas opozarja, da je odpornost za mraz ena izmed najvažnejših lastnosti, ki jo mora imeti dober deblotvorce. Fr. Cijan Kamnik pod pogojem, da odkupi od bila. Eden je star in popolnoma zrab- živilske industrije tudi vse ostale ob- Ijen in po splošnem mnenju ni več jekte, ki kot celota spadajo k hiši. za uporabo, drugi pa je po prevoženih Kmetijska zadruga bo prostore pre- 80.00ft.km potreben generalnega popra- uredila v pisarne in. poslovne prostore vila. Akcija pri kamniških podjetjih ter skladišča. za prispevke za nabavo novega avto- Drevesnica v Cerkljah Pogled na Kamnik AVTOPARK REŠEVALNE POSTAJE v Kamniku je slab in ne ustreza več potrebam industrijskega mesta. Število nesreč v obratih je sorazmerno veliko, zato je tudi nujno potrebna hitra in zanesljiva zveza z Ljubljano. Reševalna postaja ima dva avtomb- mobila je kaj slabo uspela. Tako malo razumevanja menda v Kamniku še niso pokazali za nobeno zbirko. Niti 50.000 din ni bilo nakazanih v ta namen. Položaj je rešil ObLO Kamnik, ki je dal garancijo za najem posojila za novi rešilni ivtomobil. Z. ST. 65 / 17. AVGUSTA 1956 ^a'6«ftijtke 5 3DC Sindikat tovarne „Iskra" na pravi poti Izobraževanje delavskega razreda je najvažnejša naloga, ki jo mora izpolniti sindikat V »nebotičniku« tovarne sem obiskal tovariša Slavca, nameščenca v prodajnem oddelku, ki opravlja pri Izvršnem odboru sindikata funkcijo kulturnega referenta. Prosil sem ga, naj mi kaj pove o kulturnem delu med delavstvom. Prijazno mi je odgovoril: »Že nekaj let skrbim za kulturno »hrano«, kar pa ni lahko. Seveda — nisem sam, pač pa imam -precej sodelavcev, ki mi radi pomagajo, hkrati pa moram dati priznanje tudi članom Izvršnega odbora predsedniku J. Ve-hovcu, tajniku M. Rotarju in blagajniku tovarišu Deteli.« DOBRA PROPAGANDA — POL USPEHA »Z dobro propagando nam je do sedaj uspelo organizirati v Prešernovem gledališču skupinski obisk predstav. V letošnji gledališki sezoni smo si ogledali: »Celjske grofe«, »Piknik«, »Othe-la«, »Tretje ležišče«, »Janka in Metko«, »Se bo sijalo sonce«, »Veliko besedo«, »Bratovščino Sinjega galeba«, »Pohujšanje« in »Lažnlka«. Obisk je bil manjši kakor lansko leto, kar pa gre bolj na račun programske politike, ki ni bila za naše pojme posrečeno izbrana; še večja krivda pa leži v tem, da Prešernovo gledališče nima dvignjenega zadnjega dela avditorija, tako da obiskovalci zavoljo slabe vidljivosti le neradi jemljejo zadnje vrste.« PUBLIKA IZ »ISKRE« — PRIJATELJ GLEDALIŠKIH IGRALCEV Na vprašanje, kako sprejemajo gledalci različna dela, mi je tovariš Slavec dejal: »To vprašanje je tudi nas — zlasti mene — zanimalo, zato je član našega kolektiva obiskal igralce PG, da bi zvedel njihovo mnenje o tovarniški publiki. Našel je tovariša Tref alta, ki mu je dal sledečo izjavo: »Za Iskrane vedno radi igramo, ker dobro sprejemajo tudi zahtevnejša dela. Mi gledališčniki se sicer zavedamo, da bi vaši ljudje želeli več razvedrila, in temu bo naše gledališko vodstvo skušalo ustreči, v kolikor bo mogoče. Seveda — naloga gledališča je tudi vzgoja, zato je treba poleg vedrih del vnesti v program tudi težja dela. Lahko rečemo, da se naše umetniško vodstvo na moč prizadeva, da bi »pogrun-tali« pravo mešanico, ki bo vsem ugajala. Želimo, da bi vaš vzgled naišel posnemalce tudi po ostalih kranjskih tovarnah.« ČLANI SINDIKATA SODELUJEJO POVSOD Povsod jih dobiš: nekatere kot igralce, režiserje, organizatorje, nad 20 pa jih prepeva v Prešernovem zboru. Tudi samo prirejamo vsako leto na državni praznik lepe akademije. Za 10. obletnico »Iskre« smo organizirali edinstveno proslavo v čast obletnice smrti pesnika dr. Prešerna. — Še danes se rad spominjam te proslave. Sneg je tako sanjavo naleta val, ko smo se v mrzlem februarju pripeljali z avtobusi v Vrbo, da se poklonimo njemu — velikanu med pesniki. Popoldne smo v Breznici prikazali (z igralci PG in člani Svobode) domačinom »Njega« — zato, da ga še bolj in prav spoznajo. Prav smo storili, kajti ljudl-domačine je prireditev očarala in jih navdahnila s spoštovanjem do svojega rojaka. KNJIGE IN ČASOPISI Brez knjig in časopisov ni vzgoje, ni uspehov, zategadelj v naši tovarni organiziramo vsako leto tudi prodajo različnih knjig in časopisov. Imamo že kar lepo število članov Prešernove družbe (okoli 350), nad 150 je naročenih na Obzornik, nad 500 je naročnikov »Naše žene«, mnogi naročajo razne dnevnike, med njimi bere nad 700 ljudi »Glas Gorenjske«, medtem ko za »Delavsko enotnost« (ne vem zakaj) ni pravega zanimanja. DELAVSKA ŠOLA V »ISKRI« — NOVA OBLIKA IZOBRAŽEVANJA Izobraževanje delavskega razreda je bistvena naloga, ki jo mora izpolniti sindikat skupno z vsemi prosvetnimi ustanovami, kajti izobrazba in vzgoja sta neobhodno potrebni, če hočemo uspešno izvrševati družbene funkcije — če hočemo, da bo delavski razred vodilna sila. Naš Izvršni odbor se je v letošnjem letu resno zavzel za široko akcijo izobraževanja ob sodelovanju organov upravljanja in vsedružbenih organizacij v podjetju. Delavsko izobraževanje in vzgoja predstavljata obširno torišče političnega, ideološkega, splošnega in strokovnega, tehniškega, ekonomskega, kulturno-umetniiškega in fizičnega izobraževanja. Naš, v ta namen izvoljeni odbor, je sestavil seznam predavanj, potrebnih za dosego* temeljnega znanja, s katerim bi napravil solidno pod-lagO' za kasnejše šolanje in izobraževanje. Program je obsegal 14 predavanj, s katerimi je bil seznanjen komite CK, DS lin UO ter vodstvo Mladih proizvajalcev. V jeseni bomo organizirali nov ciklus 4—6 predavanj, ki bodo vsebovala snov, ki se bo med seboj povezovala. DELAVSKA ŠOLA V »ISKRI« JE DOSEGLA SVOJ NAMEN Prepričan sem, da so tudi drugi istega mnenja, da je organizacija delavske šole velik uspeh sindikalne podružnice v »Iskri«. BODOČE PERSPEKTIVE Večinoma ostane, kakor je bilo prejšnja leta. Se vedno bomo organizirali gledališke predstave, tako v PG kakor pri Svobodi. Nadaljevali bomo tudi z Internimi proslavami in se dostojno pripravili na 20-letnico tekstilne stavke v Kranju. V tej sezoni bomo organizirali tudi skupinski ogled dveh predstav v ljubljanski Operi. »Mislim, da sem povedal vse, kar je zanimivega, samo to želim, da bi »Glas Gorenjske«, ki je zelo cenjen tasopis med našim kolektivom, večkrat poročal kaj iz naših tovarn.« Zahvalil sem se za zanimiv pogovor. Različne misli so se mi prepletale ob odhodu, toda nobena ni mogla zabrisati dejstva: da je kulturno polje v »Iskri« široko in plodovi to! S-A ŠPORT Koncert opernih arij in umetnih pesmi Član osiješke opere, bas-baritonist Franci Leskovšek, se je odzval vabilu številnih Kranjčanov — ljubiteljev opernih arij in sklenil v prihodnjem tednu prirediti pevski koncert. Vabilu se je odzval toliko rajši, ker mu je — kakor sam pravi — prvo pot k pevskemu udejstvovanju začrtal pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Moji želji, naj mi na kratko pove kaj o svojem glasbenem študiju in poznejših pevskih nastopih, je tovariš Leskovšek prav rad ugodil. Med vojno prekinjene glasbene študije je nadaljeval po osvoboditvi na Glasbeni akademiji v Ljubljani in diplomiral leta 19-53. Po diplomi je podpisal angažma v osiješki operi, kjer je deloval 3 sezone. V tej dobi je dosegel vrsto zavidljivih pevskih u-spehov v vrhunskih bas-baritonskih vlogah, zlasti v Tosci in Holandcu. Za prihodnjo sezono je podpisal pogodbo s Sarajevsko opero. Z uspešno avdicijo na Dunaju, si je zagotovil tudi operna gostovanja v inozemstvu in koncertne nastope v Grčiji in Romuniji. Na svojem koncertu v Kranju bo izvajal poleg skladb jugoslovanskih avtorjev tudi Chopina in Schuberta, ter arije iz oper: Gounod »Faust■<, »Verdi« »Simon Boccanegra«, »Travi-ata« in Borodin »Knez Igor«. Koncer-tanta bo spremljal na klavirju pianist Leon Engelman. Koncert bo v četrtek, 22. avgusta ob 20. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma. Uredništvo in bralci Ali ga bomo tako zgodaj posabili? Med mnogimi, ki so dali svoje življenje za svobodo slovenskega naroda, je bil tudi proletarski književnik Tone Čufar z Jesenic, ki je padel 10. avgusta 1942 v Podgori pri St. Vidu. Minilo je komaj 14 let, pa je že nevarnost, da bo šel jeseniški delavski književnik prezgodaj v pozabljen je. Da se to ne bo zgodilo, se je odločila »Svoboda-Jesenice nositi njegovo ime in prire dlti vsako leto v počastitev rojstva Toneta Čufar j a primerno kulturno prireditev. Letos bodo priredili prvo prireditev v spomin 51 letnice rojstva pisatelja številnih proletarskih del, na katero se jeseniški »svobodaši« že pripravljajo. Prireditev, na kateri bo do izvajali pretežno Čufar jeva dela, bo na večer pred dnevom njegovega rojstva, t. j. 13. novembra v Delavskem domu, kjer je dobil Čufar prve sodelavce in kjer je pozneje učil jeseniške delavce v naprednem, t. j. komunističnem duhu. Da bi spomin na Čufar j a prezgodaj ne obledel, se je odločil tudi Svet Svobod in prosvetnih društev za Čufarjevo nagrado, ki bi jo podeljevali zaslužnim kulturnim in prosvetnim delavcem z Jesenic in zaslužnim društvom. Če se je doslej na prezgodaj preminulega jeseniškega književnika vse prerado pozabilo, se v prihodnje ne bo. Za to bodo poskrbeli jeseniški svobodaši. Op. ur.: Proletarski, književnik Tone Čufar ne bo pozabljen! Saj je imel Radio Ljubljana 19. julija letos oddajo »Iz literarne zapuščine Toneta Cufar-ja«. Razen tega njegova odrska dela še uprizarjajo. Tako je naštudirala igralska družina z Vodic aprila 1955 njegovo komdeijo Ameriška tatvina (Glas Gorenjske 1955). Prizor iz »Aide«. fayette Franci Leskovšek kot kralj. — Soigralka je črnka La-— sopranistka Konwent — Gardena iz Londona »Svoboda« Blejska Dobrava se pripravlja na praznik 30-letnice kulturne dejavnosti DPD Svoboda na Blejski Dobravi se lepo pripravlja na počistite v 30-letnice kulturno-prosvetnega dela v svoji vasi. Posamezni odseki pridno vadijo za prireditve, ki bodo 24., 25. in 26. t. m. V počastitev 30-letnice kulturnega dela na Blejski Dobravi bo »Svoboda« razvila svoj prapor. Pred 30. leti začeto organizirano kulturno-prosvetno delo bodo nadaljevali in stopnjevali. U. Gorenjski pionirji so letovali v Avstriji Veliki duhovi vseh narodov so si že vse čase prizadevali, da bi ustvarili znosne in prijateljske odnose med vsemi narodi pod soncem', da bi zavladalo med narodi sporazumno sožitje, trajen mir ter da bi izločili pretirani šovinistični nacionalizem. Take velike ideje pa je treba gojiti in utrjevati že v najmlajših, za vse dobro in lepo dovzetnih otroških srcih. Temu cilju so namenjene pionirske kolonije, kjer se naraščaj narodov med seboj spoznava, vzljubi in sklepa prijateljske vezi za vse poznejše življenje. Svet za socialno skrbstvo je že pred nekaj leti sklenil z Avstrijo pogodbo, da hodijo avstrijske počitniške kolonije vsako leto k nam na morje, naši otroci pa v zameno v Avstrijo. — Gorenjski pionirji so letos 'letovali v Seebodenu ob Milistattskem jezeru. Kar 194 pionirjev se je zbralo1 v tem lepem letovišču pod Visokimi Turami. Prišli so iz daljnega Prekmurja, Maribora in Ptuja, bele Ljubljane, s Krasa in s Primorja, pa Gorenjci iz Kranja. Bohinja in Martuljka, Dov-jega in Mojstrane ter z Jesenic. Nekaterim je bilo letovanje nagrada za odličen šolski uspeh, večini — otrokom padlih borcev — pa nov dokaz skrbi ljudske oblasti za one, ki so žrtvovali za našo svobodo svoje najdražje — svoje starše. PREŽIVIMO DAN V KOLONIJI! Jutranja megla leži nad 12 km dolgim jezerom, katerega največja glo-binai je 140 m. Miir in tišina vsepovsod, le po cesti ob jezeru že drvi prvi jutranji avtobus iz bližnjega Spitala. Vozilo se ustavi tik ob prijetno urejenem »Paulihofu« — domu avstrijskega društva Prijateljev mladine. Dom tvorita dve lepi stavbi — prvo večjo z razgledom proti jezeru in drugo obrnjeno proti MiillstJittskim Alpam. Ob 7. uri zjutraj je vstajanje. Lično majhne umivalnice in kopalnice so polne pionirjev, ki pričakujejo radostnih src novi dan v koloniji. Po dobrem zajtrku se odpravimo k jezeru, kajti sonce pripeka z vso močjo. Kratka pot nas mimo letoviških vil in hotelov ter prenapolnjenega »campin-ga« popelje do koloni jskega kopališča. Tu se naši pionirji žogajo in igrajo, pa plavajo in skačejo v vodo. Nobenega neplavača ni več med njimi. Toda, kje so ostali? Na kopališču ni vseh pionirjev, seveda ne najbolj utrjeni — to so bili kar vsi Gorenjci — so se pod vodstvom prosvetnega inšpektorja Vidica podali na Millstattske Alpe. Tovariš inšpektor, ki je -bil med vojno interniran v teh krajih, je kot gozdni delavec obhodil in spoznal vse tukajšnje gore in vrhove. Pokazali je pionirjem mogočni Veliki Klek, pa domačega očaka Triglava onstran Karavank. Tudi na še višji Goldech (2137 m) Oinstran Spitala se bodo še povzpeli. Tako so gorenjski pionirji spoznali ves ta lepi gorski svet, koder so nekoč bivali Slovenci. Ure hitro teko, že je poldan. Domov moramo h kosilu. Po kosilu pa zavlada v domu popolen mir — vsi otroci morajo počivati. Kam pa po počitku? Nekateri se odpravijo v bližnji Spital, drugi po* borovnice, tretji pa v lep letoviški kraj Mlllstatt. Ko se vračamo in pojemo pesem o našem Bledu, delavci ob cesti prenehajo z delom in nas poslušajo. Ko prispemo v dom, nas že čaka večerja in potem veselo rajanje na trati. Seveda še prej radostno sprejmemo naše »veleturiste«, ki nas pozdravljajo z lepimi šopki planinskega cvetja. Ko pa se stemni, je lepega dne konec. Otroci zaspe, vzgojitelji pa se s tovarišico upravnico Hermanovo posvetujejo, kako naj poteče prihodnji dan v koloniji. Seveda pa niso vsi dnevi potekali po enakem dnevnem redu — n. pr. oni, ko smo z avtobusi obiskali vso lepo Koroško zemljo — tja preko Beljaka in Celovca do sivega Ostrovškega gradu. Ustavili smo se tudi ob voj vedskem prestolu na Go-sposvetskem polju — davno pričo nekdanje slovenske svobode na Koroškem Eden najlepših doživetij pa je bil oni izmed zadnjih dni, ko nas je obiskala s Sveta za socialno skrbstvo LRS tovarišica Nika Arko in v njeni družbi tudi predsednica društva progresivnih Slovenk v Ameriki tov. Zakraj-škova. Mladi avstrijski godci in šolski otroci iz Seebodna ter Spitala pa so nam godil in plesali planinske plese. No, tudi Gorenjci niso zaostajali za njimi ter so se zelo postavili s svojo gorenjsko polko. Pismeno nam je sporočil pozdrave vseh koroških slovenskih otrok urednik slovenskega koroškega mladinskega lista tov. Franz Eicholzer ter poslal vsem našim pionirjem vabilo, da postanejo sodelavci »Mladega roda«. Kranjske pionirke so bile prve, k j so se odzvale in v septembru bo koroška mladina že brala njihove prispevke. Kateri izmed gorenjskih pionirjev želi še sodelovati, naj kar piše in pošlje na naslov: »Mladi rod«, Celovec, Vik-tringer Ring 26. Tovariš urednik je obljubil, da bo vsak dober prispevek ali pismo nagradil. Torej, gorenjski pionirji in zlasti tisti, ki ste bili v koloniji, na delo! Težko je bilo slovo, ko je toplega julijskega večera zapeljal vlak skozi karavanški predor na jeseniški kolodvor.. Prva skupina gorenjskih pionirjev se je poslovila, druga pa nas je zapustila v Kranju, Tihi in osameli so ljubljanski, štajerski in primorski pionirji nadaljevali vožnjo, kajti spletla so se mnoga prijateljstva in neizbrisen bo v mladih srcih spomin na lepe dni pod Visokimi Turami. Prof." Miljeva Tome ..Triglav" osvoili prvenstvo s trinaistimi pokali V nadaljevanju slovenskega mladinskega prvenstva v plavanju je Triglav skorajda podvojil razliko v točkah, ki si jo je pridobil v prvih dveh dneh tekmovanja. Slavil je zmago še v štirih disciplinah, in sicer: 100 m prosto in štafeta 4 krat 200 prosto za moške in 100 hrbtno ter 4 krat 100 m mešano za ženske. S tem si je priboril še 74 točk in zmagal pred Ljubljano s takim naskokom, kar se do sedaj v zgodovini slovenskega plavanja še ni zgodilo. Ekipa se je vrnila v Kranj s 13 osvojenimi pokali, ki so jih osvojili tekmovalci v posameznih disciplinah, prav tako pa je osvojil tudi pokal^ ekipnega prvaka za ženske, za moške in za celotno prvenstvo. Rezultati: Mladinke — 50 prosto: Horvat (ZPK) 34,3, 100 m hrbtno: Kon-cilja 1:33,5 — Štafeta 4 krat 100 m mešano: Triglav (Čolnar, VukiČ, Koncilja, Marn) 6:12,4. Mladinci: 100 m prosto: Košnik 1.06,1, 200 m prsno: Pikelj (P) 3:04,6, štafeta 4 krat 200 m prosto: Triglav (Brinovec I, Brinovec II, Čolnar A., Košnik) 11:07,5. Končno stanje točk: Triglav 293, Ljubljana 136, Prešeren 87, Branik 55, Ilirija 45, Celuloza 20 in Kamnik 4. Ekipa Kamnika je nastopila samo prvi dan tekmovanja, ker je morala nadaljnje nastope na tem prvenstvu opustiti zaradi finančnih težav. Pionirji „Triglava" drugi V Domžalah so se pomerili finalisti conskih tekmovanj za pionirsko prvenstvo Slovenije v plavanju. Favorita sta bila »Celuloza« iz Krškega in »Triglav« iz Kranja, ki pa je na to tekmovanje odšel precej okrnjen, saj sta manjkali kar dve tekmovalki, ki bi verjetno spremenili končni vrstni red. Ne glede na to pa je ekipa »Celuloze« popolnoma zasluženo osvojila I. mesto. Od Kranjčanov pa je bila zlasti uspešna Anka Čolnarjeva z novima slovenskima pionirskima rekordoma na 50 m prosto in 50 m hrbtno. Boljše od starega rekorda je plavala tudi kranjska mešana Štafeta pionirk, nova rekorda pa sta postavili še pionirski štafeti. V waterpoolu pa je kranjski »Triglav« z zmagama nad »Partizanom« iz Konjic s 6:0 (3:0) in ZPK »Ljubljana« 8:1 (3:1), osvojil naslov republiškega pionirskega prvaka in prehodni pokal PZS. Mladinci iz Kranja odpotovali v Zagreb V sredo popoldne je mladinska ekipa »Triglava« odpotovala na državno mladinsko prvenstvo. Ekipo sestavljajo: mladinca Košnik in Brinovec ter mladinke Vukičeva, Koncilje-va, Purgerjeva, Čolnarjeva in Marno-va. Največ pričakujemo od Vukičeve in Konciljeve, lahko pa se zgodi, da bo ugodno presenetil tudi Brinovec na 1500 crawl, saj je na mladinskem prvenstvu v Ljubljani zboljšal kranjski rekord kar za minuto in 30 sekund. „VII. GramatCikov-Jankovičev memorial" NTK »Triglav« bo priredil v soboto in v nedeljo 18. in 19. avgusta v Kranju že sedmič spominski namlznoteni-ški turnir »Gramatčikov - Jankovičev memoria«l. Dosedaj so se prijavili razen Odreda, Ljubljane, Maribora in Tesle z Reke še Fužinar, Storžič in Skofja Loka, pričakujejo pa še prijavč Jesenic, Kočevja, Opatije in zagrebških klubov. Kot vsako leto, tako bodo tudi letos zmagovalci prejeli lepe pokale in praktična darila, ki jih je poklonil pokrovitelj turnirja - tovarn3 »Tiskanina« iz Kranja. Pričetek turnirja bo v soboto ob 8. uri zjutraj v telovadnici I. gimnazije in v zgornji dvorani Sindikalnega doma. Finalns igre pa bodo v nedeljo ob 10. uri dopoldne. R. Skrb jeseniških strelcev za nalmlaise V ponedeljek 6. avgusta je odšlo 30 pionirjev - strelcev v Staro Fužino pri Bohinju na letovanje. Tam bodo ostali 14 dni in imeli strelske vaje in tekmovanja. Za izvedbo tega letovanja gre zahvala tudi socialnemu zavarovanju, ki je družini v ta namen prispevalo 100.000 dinarjev. Uspeh strelske družine „lvo Slavec-Jokl" s Hui Uspehi strelcev s Huj so vidni zla' sti v zadnjem času. Nedvomno gre tU zasluga političnim organizacijam na terenu, zlasti organizaciji ZB. Da b1 delo čim bolj poživili in se med seboj zbližali, so prejšnjo nedeljo orga~ nizi rali za 40 članov izlet v Slovensko Primorje. Ogledali so si bolnišni' co Franjo, Škocjansko in Postojnsk0 jamo ter Lipico. Vsekakor pohvale vredna in koristna zamisel. ■ Gorenjske ST. 65 / 17. AVGUSTA 1956 CB fttf ima m sftćtedu Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 19.30 in 22.00 uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so °b 6.05, ves M o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. url zvečer. Oddajo »Želeli ste, poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 14.15 uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12..30 uri. PETEK, 17. AVGUSTA 8.00 V pesmd in plesu po Jugoslaviji. 8.30 Radijski roman — Jan de Har- tog: Thalassa — XX. 9. 30 Literarna oddaja: Jaz in ti (slovenska ljubezenska lirika). 11.50 Za dom in žene: Dieta za Črevesne bolezni. 14.30 Oddaja za rihiče. 16.00 Utrinki iz literature — Jorge Amado: Dežela na koncu sveta. 18.00 Novi filmi. 18.10 Odlomki iz francoskih oper. 18.50 Družinski pogovori — Eva Pau- lin: Kaj pa če je na počitnicah dež? 20.00 Constantin Brailoiou: Glasba narodov sveta — XXIII. Bolgari. *).30 Tedenski zunanje - politični pregled. 22.30 Mednarodna radijska univerza —• a) miroljubna uporaba atomske energije — M. Becq: Zaščita pred žarčenjem v bližini reaktorjev — b) Univerza v Krakovu SOBOTA, 18. AVGUSTA 11.45 Pionirski kotiček. 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13.35 Slavni pevci pojo operne arije. 14.30 Tedenski športni pregled. 15.35 M. de Falla: Trirogeljnik. R. Wagner: Preludij iz opere »Mojstri pevci«. 16.00 Utrinki iz literature — Elizabeta Bagrjana: Pesmi. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.15 Pojo ženski vokalni kvartet in pevski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.45 Okno v svet: Vloga Libanona na bližnjem Vzhodu. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 19. AVGUSTA 8.00 Otroška predstava — A. E. Vie-de: Sončna ura (radijska igra — ponovitev) 9.30 Se pomnite, tovariši — Partizan Janko: Nekaj spominov 1I.15 Oddaja za Beneške Slovence 12.00 Pogovor s poslušalci 16.30 Reportaža: Tibet 17.00 Prenos meddržavne nogometne tekme Kitajska : Jugoslavija 20.00 Večerni operni koncert 21.00 Športna poročila 22.15 Nočni koncert P. Sivic: Medžimurska in Kolo Marjan Kozina: Proti morju PONEDELJEK, 20. AVGUSTA 11.05 Opoldanski koncertni spored 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Slavka Miheliča in Milka Skoberneta 13.15 Za vsakogar nekaj (pisan spored zabavnih melodij) 14.30 Radijski leksikon 16.00 Utrinki iz literature — Miško Kranjec: Zemlja se z nami premika (odlomek) 16.20 V svetu opernih melodij 18.00 Kronika iz naših mest Radio Ljubljana - 1± 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov 18.45 Kulturni obzornik 20.00 S festivala »Praska pomlad« — koncert Češke filharmonije TOREK, 21. AVGUSTA 6.20 Naš jedilnik 8.30 Radijski roman — Jan de Har- tog: Thr.lassa — XXI 10.15 Glasb, komentirana oddaja »Ljubavni san« o Francu Lisztu za 70-letnico njegove smrti 11.45 Cicibanom — dober dan! (angleška pravljica: Crni škrat) Za dom in žene atvine usnja v „Peko" Tržič 14.30 15.35 16.00 18.00 18.50 21.00 Slovenske narodne pesmi poje »Planinski oktet«, vmes igra harmoniko A. Stanko Utrinki iz literature — Dcninos: Iz dnevnika majorja Thompsona — I. del Športni tednik Zunanje politični feljton Radijska igra — Balkonske scene Dne 3. VIII. 1956 so se pred Okrajnim sodiščem v Kranju zagovarjali Franc Jež iz Tržiča, Janez Gradišar in njegova žena Marija iz Sebenj, Janez Perko in Jože Perko, čevljarja iz Seničnega, Anton Grašič, čevljar iz Tenetiš, Franc Vehovec, čevljar iz Le-tenc, Andrej Poljanec, čevljar iz Sebenj, Peter Skrjanc, čevljar iz Seničnega in Mihael Jazbec, čevljarski pomočnik iz Sebenj. Franc Jež je bil zaposlen kot nočni čuvaj v tovarni »Peko« v Tržiču. V letu 1954 in 1955 je začel iz skladišča tovarne »Peko« odnašati usnje. Obtožba mu je očitala, da je iz skladišča obrata I odnesel raznovrstnega usnja v skupni vrednosti za najmanj 279.760 dinarjev. To usnje pa ni kradel sam, temveč v povezavi z Janezom Gradi-šarjem. Usnje, katerega je Jež ukradel v skladiščih, je podajal preko ograje zunaj čakajočemu Gradišarju ali pa mu ga je izročil na njegovem domu. V to mrežo se je upletla tudi Gradiišarjeva žena Marija na ta način, da je prejela nekaj ukradenega usnja in ga prodajala. Vsem ostalim obtožencem pa je obtožba očitala, da so v 1954. in 1955. letu kupovali usnje od Gradišarja in njegove žene Marije ter od Ježa. Koliko naj bi vsi kupili usnja od navedenih obtožencev, se ni dalo ugotoviti, bili pa so obtoženi, da je Janez Perko kupil najmanj osem kož rjavega telečjega boksa, Jože Perko 6 kož rjavega telečjega boksa, Anton Ješe 6 kož ovčje podloge, Anton Grašič in Franc Vehovec pa skupaj okrog 20 kož raznovrstnega boksa, Andrej Poljanec 4 kože, Peter Skrjanc 12 kož črnega boksa in Miha Jazbec 12 kož rjavega boksa. Po izčrpnem postopku je sodišče prišlo do zaključka, da so vsi obtoženci krivi kaznivih dejanj po obtožbi. — Franc Jež, Janez Gradišar in njegova žena Marija so v glavnem odkrito pri- OBJAVE • OGLASI — Mali oglasi Od Kranja do Britofa sem v soboto 11. VIII. 1956 izgubila novo zlatorume-no volneno jopico. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne upravi lista ali na moj naslov: Anica Perdan, Preddvor 37. Zamenjam enosobno stanovanje na Bregu št. 39 ob Savi za enakega kjerkoli. Takoj sprejmem tesarskega vajenca. Skodlar, Gorenje 27, Kranj. Lovska družina Šenčur vabi na veliko lovsko veselico, ki bo dne 19. avg. 1956 ob 14. uri na Mi lah pri »Bohincu«. Vsi, ki si želite veselega razpoloženja v lovski družbi, vabljeni! Lap, vrtnarija, Lesce, telefon 347. Prodam radiosprejemnik Kras 61. — Naslov: Naklo 64, Kranj. Poslovodjo, veščega odkupa vseh kmetijskih pridelkov sprejmemo. — Prednost imajo osebe, ki lahko položijo kavcijo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe s potrdilom tajništva notranjih zadev o nekazno-vanju poslati do 30. avgusta na Kmetijsko zadrugo Zminec, p. Šk. Loka. Samostojno gospodinjsko pomočnico od 25 do 30 let staro sprejmem. Slaščičarna pri Bučarju v Kranju. Poceni prodam samsko sobo v Kranju. Naslov v upravi lista. Prodam poravnalni stroj 60 mm. Pisalni stroj »Mercedes«, Rcmic, Šenčur. Prodam stavbno parcelo v izmeri 1400 m2 v Naklem. Naslov v upravi lista. IklNU ■ GLEDALI KINO »RADfO« JESENICE 17. avgusta, italijanski film »FJLO-MENA« ob 18. in 20. uri. 18. in 10. avgusta, angl. film »RAZDVOJENO SRCE«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri. — Dopoldne ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 17. avgusta, ameriški barvni film »POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ« ob 18. in 20. uri. 18. in 19. avgusta, ameriški film »De-KLE Z DEŽELE«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri. — Dopoldne ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO KOROŠKA BELA 18. in 19. avgusta, angl. film »RAZDVOJENO SRCE«. Predstave': v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO ŽIROVNICA 18- in 19. avg. mehiški film »VEDNO TVOJA«. Predstave: v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 18. in 19. avgusta, amer, film »AFERA NA TRINIDADU«. Predstave: v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA Od 17. do 19. avgusta, amer. kavboj-ski barvni film »HONDO«. Predstave: v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA Od 17. do 19. avgusta, brazilski film »SINHA MOČA«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 18. in 19. avgusta, ameriški kavboj-ski film »POT NA CARIBOO«. Predstave: v soboto ob 20.30 uri in v nedeljo ob 16. dn 20. uri. znali kazniva dejanja, medtem ko so se ostali obtoženci zagovarjali, da niso vedeli, da kupujejo ukradeno usnje. Sodišče pa je prišlo na podlagi danih dokazov do drugega zaključka. Po večini gre za samostojne obrtnike, starejše čevljarje, čevljarske upokojence ali čevljarske pomočnike, ki vsi stanujejo in delajo po vaseh v okolici Tržiča, to je v bližini tovarne »Peko«, kjer se izdelujejo čevlji. Pri nakupu usnja iz rok privatnikov bi morali biti kar najbolj previdni, saj so se že dogodili primeri, da so posamezniki kradli usnje in ga prodajali po okolici. Da so vedeli, da je usnje sumljivega izvora, je dokazano tudi s tem, ker so kupovali kvalitetno usnje, ki ga po trgovinah ni dobiti, po izredno nizkih cenah. Nakupovalci so že iz same cene dobro vedeli, da gre za ukradeno usnje. Končno pa jim je Janez Gradišar, ki je prodal največ usnja, če ga je kdo vprašal, povedal, da usnje ni njegovo, temveč da ga je dobil od čuvaja tovarne »Peko«, Franca Ježa. Sodišče je po končani obravnavi izreklo primerne kazni. — Tako je bil Franc Jež obsojen na leto in šest mesecev zapora, Janez Gradišar na 1 leto zapora, Marija Gradišar na 5 mesecev zapora, Janez Perko na 8 mesecev zapora, Jože Perko na 6 mesecev zapora, Anton Ješe na 4 mesece zapora, Anton Grašič na 7 mesecev zapora, Franc Vehovec na 7 mesecev zapora, Andrej Poljane na 4 mesece zapora, Peter Skrjanc na 7 mesecev zapora in Miha Jazbec na 6 mesecev zapora, Gradišar Mariji je sodišče izreklo pogojno kazen, razen tega pa morata Franc Jež in Janez Gradišar tovarni povrniti 243.731 dinarjev. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo vrednost ukradenega, kakor tudi nakupljenoga usnja. Pri na-kupovalcih usnja pa upoštevalo, da je treba z ostrejšimi kaznimi preprečevati nakupe ukradenega blaga. KEMIČNA TOVARNA PODNART sprejme v službo 3 tehnike-kemike Pogoji: Ustrezna strokovna izobrazba in urejena vojaška obveznost VAJENCA za železninsko - tehnično stroko sprejme VELEŽELEZNINA »MERKUR« -Kranj Mladincem priporočamo, da se odločijo za to zanimivo stroko IZKORIŠČANJE CERKVE V POLITIČNE NAMENE Poročali smo že, da je bil pred Okrajnim sodiščem v Kranju obsojen Jožef Zujpkar, župnik iz Trboj na dva in pol meseca zapora, ker je neki ženski med spovedjo očital, da nič n^ vpliva pa versko vzgojo stranke, ki stanuje v njeni hiši in je nato od te ženske zahteval, da stranki odpove stanovanje, ker odklanja vsako versko udej.-itvovanje ter zato, ker je v cerkvi v Trboj ah \c\os aprila med pridigo omenil ljudi iz neke his> v Trboj ah, ker ne zahajajo v cerkev in ker je vernike pozval, naj i^e berejo časopisa (TT), ker je objavil nek »bogokletni« članek. Po svojem odvetniku se je obdolženec pritožil, prav tako pa se je pritožil zoper sodbo tudi javni tožilec zaradi prenizko odmerjene kazni. Okrožno in pritožbeno sodišče sta obdolžencu Jožefu Zalokarju kazen zvišali tako, da bo moral za 4 mesece za zapahe. Tako bo imel dovolj časa, da bo razmislil o tem, da sta cerkev in vera svobodni in da je nezakonitost vsakršen pritisk, in da ni dovoljena zloraba svobode opravljanja verskih opravil in obredov v namene, ki so nasprotni ustavnemu redu. V. »Jaz se pa nič ne branim«, se smeje Sam in seže po steklenici. Naenkrat pa postane malic ginjen. »Pri vseh oklih slonov, ki sem jih ujel, fant ima prav! Ah, prokleto žganje — ali me ni pripeljalo tu sem? Lahko bi zdajle sedel v Pretoriji ali Kimbcrlvju in kot gentleman v beli obleki na verandi pokušal svoj whisky s sodo, Mary pa bi medtem pripravljala v sobi posteljo. Ah, pri slonovih oklih, Mary je že bila ženska, vam rečem, ki bi bila vredna, da jo poroči sam Lordmavor iz Londona! — In rada me je imela, fantje, tako rada, kot le more ženska imeti rada moža, ki ni dosti vreden! Pa sem prisegel, da 'bom opustil to prokleto pitje. Pa ni šlo in vzela je drugega, mojega tekmeca Christiana Andersa. Potem pa sem začel še huje. Zapi! sem svojo opremo, volovsko vprego, puške, črnce, vse! — No, in zdaj sem tu, pa sam ne vem, kako je pravzaprav prišlo do tega. Sicer sem dokaj žilav, vendar ne vem, če bom že dolgo vzdržal. Dve leti sta minili, dečki, in že nekaj časa čutim, da se me počasi prijemlje blaznost. — Ze mnogo se jih je vrglo v drobilec, da jih je zmlel, ko so čutili, da ne vzdrže več, ali pa so si vtaknili dinamitno patrono v usta in jo zažgali! — Ah, človek bi zblaznel! — Mary, Mary!« S silnim sunkom pograbi do polovice napolnjeno steklenico in jo vrže v ogenj. Rahlo in zamolklo je počilo, potem pa se je pognal višnjev plamen iz ognja in v vzduhu je zadišalo po gorečem špiritu. »škoda za dobro žga. . .« zamrmra Sam in preneha sredi besede ter strme gleda lovca, ki si je zakril obraz z rokami. Globok vzdih se odtrga Billyju od usten in s sosednega gramoznega kupa nam pritajeno zakliče vojak: »Ne delajte neumnosti, senores, sicer vas moram naznaniti!« Bager v ozadju bobni brez miru. Naš ogenj je le še kupček žerjavice. S kratkim sunkom dvigne Harkensmith glavo kvišku. »Strela, steklenice ni več! — Skoda-, toda spremeniti se ne da Več! — Ne brigajte se za starega prismojunca!« zamrmra še. V zadregi pogledujemo vsi trije še vedno lovca na slone, tu zahrešče koraki, v osvetljeni krog stopi možak v obleki tukajšnjih geologov. Visokorasel, širokopleč, ozkih bokov, z nenavadno majhnimi stopali in rokami bi bil prekrasen prime- rek Adamove podobe — toda ta vtis se razblini', če pogledaš v njegov nepopisno nizkotni obraz, obrobljen s plavimi lasmi. Njegov glas zveni razklano in je poln prikrite grožnje, ko se priskutno zasmeje: »Aha, senora lovca na slone pa spet nosi! Por Dios!« Ob pogledu na nas prične v izvrstni angleščini: »Ah, to BO pa oni novi! Well, boys, treba se je udati v usodo! In ne hodite tako pozno k počitku, jutri bo treba delati!« Koraki zahrešče in spet smo sami. »Kakšna zverina pa je to«, mi uide iz ust in mali lovec se ozre najprej previdno naokrog in v megleno noč, preden mi s kletvico odgovori: »Ta? To je el Judio errartte, kakor pravimo. Večni Jud. Pripovedujejo, da govori vse jezike in da je star kot zemlja. To je seveda nesmisel! Toda skrivnosten človek je res in ljudoder, da ga ni takega! Pri generalnem direktorju je silno priljubljen, kajti sposoben je zelo in vedno na mestu. Toda . . .,« mali lovec se nagne bliže k nam in šepeta hripavo: »In kupčevalec s sužnji in z belim blagom je menda bil, predno je prišel sem. — Veste z ubogimi dekleti in ženami iz Evrope.« »Neumnost!«, vzkliknem. ' • ■ . Malic dvigne roko: »Fant počakati boš moral, da ti začno siveti brki, predno boš spoznal, kajco prokleto gnusno utegne včasih biti življenje!« spet zašepeta k mm i slišno: »Vsekakor pa je čisto gotovo, da je preskrboval, predno je bil tu name- ščen, plesne beznice v Buenos Airesu in Rosariu s »svežim mesom«. Uboge kreature, ki so jih z različnimi obljubami zvabili sem iz stare Evrope. Saj veste, kako je to! In res je, da je pripeljal tako revico s seboj sem! V javni hiši, tam za žično ograjo je, kamor boste šli, ko dobite dopust. Pri tej žalostni zadevi pa je naravnost smešno, da je lopov ljubosumen kot kalekutski petelin. Od svoje plače ji ne da beliča, če pa jo obišče kdo od fantov, če nekoliko pokramlja z njo, ali ji kaj podani, potem gorje mu! »Večni« poskrbi potem, da dobi dotični najtežje delo in se pri kaki eksploziji »ponesreči« ali pa na kak drug način pogine. Mislim, da je Anita — tako je revici ime — od tam, iz Evrope. Čedno dekletce, toda plašna in boječa kot pretepena mačka!« »Pogledat jo pojdem«, vzkliknem in planem nehote pokonci. »Ne bodi nespameten in ne vtikaj prstov v to kašo, pomagati ji itak ne moreš! Zadnjega, ki je pri nji malo povasoval, je tamle na robu gozda pri razstreljevanju razneslo na atome! Seveda čisto »slučajno«, hdhai!« Potegne me spet nizdol k sebi: »Fant, saj ti pravim, da se nikar ne vtikaj v to reč! — Sicer pa mislim, da si bo ubogo revše lepega dne samo vzelo življenje. Menim, da bi bilo kar prav in dobro . . .« »Tega lopova bom . . .!« > »Kaj boš, kaj? Nič ne boš! Le na onega pomisli, ki je ravno tako govoril, kot ti zdaj. Nič, prav nič, ti rečem, ni ostalo od njega po razstrelitvi!« Zazdeha in vstane: »Huu, zaspan sem in truden! Spat pojdem, kajti jutri moram ha delo.« Ne da bi se ozrl, stopa John Adams Safegrace Harkensmith počasnih korakov proti svoji koči. Nekaj časa si prek umirajoče žerjavice nemo zremo v oči. »Centinela alerta, onze horas!« preseka klic stražarjev naša razmišljanja, se širi kot valovi, ugaša, se spet vrača in končno čisto pojenja. »Hm, v lepe kraje smo zašli! Fini ljudje to, to pa že moram reči«, se oglasi Sam. Okorno se dvignemo in vsi trdi v nogah poiščemo zamoljeni vsak svojo mrežnico Črički polnijo noč s svojim koncertom, včasih zaškriplje vrv na naših visečih posteljah. BOLNIKI V MUZU Pravi peklenski trušč vreščečega piskanja spodi vsako jutro do pol sedmih vse zaspance v Muzu, da poskačejo neutegoma i/p i ;ti odej! Tako bi človek mislil. ŠT.. 65 / 17. AVGUSTA 1956 Dnevnik od 30. julija do 5. augusta Vam jo brezpoROJno potreben mir. Priporočam Vam, da greste že jutri v službo... v svojo pisarno Pohod njlgdinceu po partizanskih poteh Gorenjske '(•Mi \ * Še enega otroka, ljuba, pa bomo na dnu... Ponedeljek, 30. julija. ... Ah to čakanje in pričakovanje! Se dve uri je do prihoda vlaka. Na postaji smo se zbrali, 11 mladincev, starih nad 14 let — .partizanske sirote in vodiči. Naš pohod bo vodil Ivan Pristov. Končno je le prišel vlak. Vožnja do Lesc je hitro minila v prijetnem po-menku z našimi vodičii - borci, ki so se borili prav na Gorenjskem in so poznali vse važnejše partizansko postojanke in vasi, kjer so se med vojno naši borci največ zadrževali. Ze med vožnjo so nas opozorili na spominsko ploščo, ki je postavljena hrabri trl-najstorici na Okroglem pri Kranju. Se malo razgovorov in že smo izstopili ter se napotili proti Begunjam. Kmalu smo zagledali pred seboj prijazno vasico. Odšli smo v begunjsko kaznilnico, kraj, ki je prepojen s solzami in krvjo stoterih, kd so tu z nohti pisali po stenah zadnje pozdrave domačim, znancem in prijateljem ter klicali ljudstvu, naj jih maščuje. Tu smo našli mnogo znanih imen; ena od mladink naše skupine je našla podpis svojega očeta, ki je tu izgubil življenje. Brez besed smo strmeli v napise teh temačnih celic, ko nam je vodja pojasnjeval, kako že nekoliko zabrisane podpise prevlečejo s kemikalijami in osvetljujejo z žarometi, da lahko potem določijo, kdo je pisal in od kdaj je napis. Iz kaznilnice smo zavili na pokopališče, kjer leže posled- nji ostanki trpinov, ki so jih iz celic pripeljali na streljanje. Grobovi so lepo urejeni. Počastili smo padle z enominutnim molkom . . . Torek, 31. julija. Dolina je bila zavita v meglo. . . Ker smo to jutro nameravali priti še do zajtrka preko Drage na Planinico, smo se kljub slabemu vremenu takoj odpraviiii na pot. Kmalu smo zagledali razvalino gradu Kamna, nato pa pokopališče talcev v Dragi. Vodiči so nam pripovedovali, da so tu postrelili kakšen dan toliko ljudi, da je njihova kri pobarvala bližnji potok. Nekaj časa smo tiho stali pri grobovih in premišljevali vsak zase. Počastili smo talce z enominutnim molkom in nadaljevali pot preko Poljske planine iin Planinice v dolino pod Stolom. V mogočnih gozdovih pod Stolom, kjer se je med vojno boril Kokrški odred, smo si ogledovali zadnje ostanke partizanskih taborišč. Videli smo kraj, kjer je med vojno stala precej velika Titova vas, ki so jo zgradili borci sami. — Pri smokuškem mostu smo opazili partizanske grobove, ki pa so danes zaraščeni. Ko smo prišli v Žirovnico, smo postali pred spomeniki na žirovniškem mostu. Tu je okupator 29 mladih ljudi ustrelil kot talce. Iz Begunj so pripeljali 30 talcev, toda eden jim je slučajno ušel. Za prihodnji dan smo imeli pred seboj nov cilj — Bohinj. vovyqaom Sreda, 1. avgusta. Z Vlakom smo se pripeljali do Bohinjske Bistrice, nato smo odšli peš do hotela Zlatorog. Počakali smo na avtobus, ki nas je prepeljal do konca jezera, od koder smo krenili peš v partizansko vas Stare Fužine. Ogledali smo si prekrasen spomenik 54 padlim borcem, ki so se borili v Bohinju v Jeseniškem odredu. Četrtek, 2. avgusta. To jutro se nam je obetal prekrasen dan, zato smo že zgodaj krenili po partizanski stezi na Uskovnico, kjer so se med vojno dlje časa zadrževali bataljoni VDV. Ljudje v tej vasi so znani našim borcem po tem, da so podpirali NOB. Nudili so zavetje slehernemu partizanu in jim pomagali, kolikor so mogli. Sovražnik je zato večkrat doživel neuspeh in zato so vas leta 1944 popolnoma požgali. Danes je vasica že obnovljena. Po izdatni malici smo se na jasi blizu vasi zbrali okrog naših vodičev, ki so nam predavali o razvoju NOB. Najprej smo povedali mi, kar smo se naučili v šoli, nato pa so borci naše pripovedovanje dopolnjevali in odgovarjali na vprašanja, ki so nas zanimala. Petek, 3. avgusta. Kljub slabemu vremenu smo zjutraj odšli na bližnjo planino Konjšoico. Pot O O O O O O C DRUŽINSKI >o bo o o o o o ooo o o o o POMENKl Vtisi z modne revije $ka$a Jtoha stavila fiteseueceuie CAMPING Eleganca . .. solldnost in skladnost barv . . . izbrani okus . . . pestrost v asortimentu modelov . . . preproste in praktične kombinacije . . . zadnje modne novosti — to so bile odlike modne revije, s katero so v okviru VI. Gorenjskega sejma v Kranju Ločani presenetili obiskovalce. Ne bo napak, če na kratko obnovimo revijo. — Ob vstopu v dvorano je obiskovalce presenetil okusno dekoriran oder, dalje z neonsko razsvetljavo opremljen pomol za nastop modelov, v ozadju plesni kvartet, ki je z igranjem primernih komadov spremljal nastopajoče manekene in ustvarjal v dvorani intimno vzdušje. Razsvetljava je bila razkošna, napovedovalca pri opisu modelov kratka in jasna, ozvočenje dobro. \ »PRIMERNO ZA VSAKOGAR« je bilo geslo modne revije, s katero so se prireditelji — odbor Gospodarskega razstavišča v Skofji Loki — skušali omejiti na modele, ki bi bili dostopni slehernemu izmed nas, tako po ceni kakor po okusu dn ki bi bili primerni okolici, v kateri delamo In živimo. Kaj naj kupuje in kako naj se oblači današnji človek? Oglejmo si prvo grupo nastopajočih poletnih modelov pod naslovom »Mladost«. Ženske obiskovalke so napele oči — moški svet pa je spričo nežnega prizora, kd se je nudil radovednim očem, globoko vzdihnil. Nylon — Voščilo — Pikapolonica — Cvetje; da je bil prvi model iz ny-lona ni treba omenjati, drugi model — Voščilo — iz lahkega delena je lično apliciran z belimi našitki, kar mu daje poseben mladostni izraz, tretji model iz mehkega krepa, katere posebnost je bela aplikacija na spodnjem delu krila in končno model »Cvetje« z živordečim svilenim pasom, ki daje obleki poseben čar. Ženski svet je občudoval obleke — moški svet pa manekenke, ki so s sproščeno eleganco, šarmom in mnogo obetajočimi »nasmehi« razkazovale okusne obleke in svoje čare. Res — za vsakogar nekaj! Drug za drugim so se vrstili modeli — za vse čase in prilike. Mi pa se bomo omejili le na jesensko modo. Kmalu bo konec poletja in jesen bo potrkala na vrata in tudi na vaše žepe, zategadelj je treba dobro preuda-riti. kako se bomo najlepše in najceneje oblekli. Oglejmo si model »CAMPING« ki ga prikazuje naša slika. Hlače iz gabarden tropikala, pulover in platneni veterni jopič je udobna obleka, ki jo priporočamo damam za jesenske izlete s kolesom in potovanja. Prj nakupu blaga pazite na barvne kombinacije puloverja in veternega jopiča. Posebno pozornost obiskovalcev tega večera je vzbudil model ženskega plašča, ki ga bomo imenovali »PRINCES« Plašč je iz mehkega velurja, je tesno oprijet, zvončaste oblike s kimono rokavi in lepim ovratnikom, ki daje plašču bogat poudarek. K temu plašču si lahko umislite krilo iz istega blaga. Zelo praktično kombinacijo ženske obleke predstavlja slika modela z naslovom »SEPTEMBER« krilo, vestja in paleto so iz tveda, ki se odlikuje po trpežno^ti in zmerni ceni, obleka nam bo dobro služila za službo, potovanja, sprehode itd. Oglejte Si model in priznajte, da je okusen in praktičen. Tej kombinaciji si omislite baretko primerne barve. In za zaključek še nekaj modnih novosti in nasvetov: Kombinacija rdeče-črno te zadnsjlii krik pariške mode v modnem letu 1956-57. Jopica naj bi bila iz rdečega z isto svilo, iz katere je izdelana bluza. To novost utegnete zaslediti v najnovejših modnih časopisih. Zadnja novost letošnje mode: jesenski plašč in krilo iz istega blaga. Zlasti je treba paziti, kako se oblačijo ženske polnejših postav. Tudi tem KOZMETIKA KUMARICIN SOK ZA NEGO KOZE Kmalu bo spet dovolj povrtnine, zato bo marsikatera izmed nas lahko s pridom uporabljala teh nekaj kozmetičnih nasvetov za nego obraza in telesa. Kumaričin sok je primeren za nego mastne kože. Ce imate normalno mastno ali celo suho kožo, pa ga nikar ne uporabljajte, ker bi lahko nastale prevelike pore. Nastrgajte kumaro in kašo najprej precedite skozi redko, nato pa še skozi gosto krpo. Dodajte del in pol čistega alkohola na 4.5 del kumarične-ga soka, pet gramov borove kisline in dve veliki žlici glicerina. (Borovo kislino dobite v lekarni). To zmes je najbolje uporabljati po umivanju. Iz soka lahko napravite tudi masko, ki pa je priporočljiva prav tako le za mastno kožo, in sicer tako, da sveži sok pomešate z oljem. Dobro pomešajte in si dajte na obraz, ki ste ga poprej dobro umili. Cez to pokrijte lice s toplim obkladkom. Masko sna-' mete z mlačno kamilično vodo po desetih ali petnajstih minutah. Za pegasto kožo je dober sok iz pe-teršiljevih listov, ki ga uporabljate dnevno kot obkladek. — Tudi paradižnikov sok bo osvežil vaš obraz, če si boste lice nadrgnili s paradižnikom kar med umivanjem. Za osvežitev telesa uživajte že zdaj čim več zelenjave in sadja. Mesa jej-te le malo, zato pa tem več solate. Zlasti pazite na to, če ste zaliti. Enkrat na teden jejte samo sadje, enkrat pa le malo mleka. Uporabljajte tudi sveže korenje, ki vseibuje mnogo vitaminov. Nastrgajte ga, dodajte limono v sok in malo sladkorja, pa boste videle, da kar dobro tekne. PRINCES tuh blaga, in črno krilo iz finega volnenega krepa. SEPTEMBER je bilo ustreženo z nekaj modeli, k: so pokazali, kako je moč s primerno barvo, vzorcem in krojem doseči videz vitkosti. Primerne so zlasti črtaste tkanine, drobni vzorci in solidni kroji. Obleke, krojene iz tankega blaga, niso priporočljive, ker preveč poudarjajo oblost telesa. To so skromni, le za žensko modo opredeljeni utrinki modne revije. NEKAJ MISLI OB ZAKLJUČKU Prav bi bilo, če bi napovedovalec dodajal k opisom modelov še cene, kar bi storilo revijo še pestrejšo. Obiskovalci so imeli priliko občudovati tudi elegantne modele čevljev tovarne »Planika« Kranj dn »Alpina« Ziri, hkrati pa so se upravičeno spraševali, kje je moč vzorce teh čevljev kupiti? Trgovine v Kranju jih namreč nimajo v prodaji. Uspeh, ki so ga prireditelji dosegli s to modno prireditvijo, je nesporen, hkrati pa naj služi kot spodbuda za novo modno revijo, ki bo na podlagi Novost letošnje mode: paleto in kri- pridobljenih izkušenj še bolje uspela. tO iz velur blaga. Paleto je podložen SA-SA ni bila prijetna, ker je neprestano *z megle rosilo, tako da smo v kočo prišli popolnoma mokri. Popoldne smo krenili na Rudno polje. Oskrbnik narn je dejal, da je pot dolga kako uro. Mi pa smo jo prehodili, ali bolje rečeno pretekli v 20. minutah. Ker je bila naša obleka pomanjkljiva, smo prišli do vojaških kasarn popolnoma premočeni. Edina stanovalca teh kasarn — Logar in podoficir — sta nam dovolila, da smo v peči zakurili, se pogreli in posušili. V soboto, 4. avgusta smo nadaljevali pot na Pokljuko. Nal cilj je -bil spomenik 57 borcem, ki so padli na Pokljuki, zaradi izdajstva. Vso pot do spomenika smo peli partizanske pesmi. Ob spomeniku, ki ga danes obnavljajo, smo imeli politično uro. Govorili smo predvsem o tem, koliko žrtev je terjalo izdajstvo, in o 20. kongresu KP Sovjetske zveze. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Kakor povsod smo tudi tukaj počastili padle z enominutnim molkom... Se nekaj partizanskih pesmi je zadonelo po gozdovih Pokljuke, ko smo odšli proti Mrzlemu studencu in nadaljevali pot proti partizanski vasi Gorje. Nedelja, 5. avgusta. Za zadnji dan našega pohoda smo določili nekoliko krajšo pot, in sicer do Bleda in od tu do postaje v Lescah. Kakor je biilo prejšnje dneve vedno med nami veselo razpoloženje, tako je zadnji dan našega pohoda prevladovalo nekako moreče vzdušje. Tiho smo hodili drug ob drugem ... Pot, posamezni spomeniki, partizanski kraji, vodiči — vsi nam bodo ostali v lepem spominu. Zahvaljujemo se organizaciji ZB v Kranju, ki nam je ta- pohod omogočila. PM gorenjske bodice Tokrat pa kar brez besedičenja —-v črno! 7. AVGUSTA sem jo primahal na kranjsko železniško postajo. S popoldanskim vlakom so se namreč imeli pripeljati otroci iz kolonije. Številne mamice, ki so prišle čakat svoje otroke, so v svoji neučakanosti pohitele na peron. Vratar pri vhodu jih je * nevljudnim tonom zavrnil in zahteval od njih peronske karte. Postavil se je med vrata, kričal in dodajal svojemu divjanju, vrsto neokusnih pripomb-Neko žensko je celo s silo odgnal s perona. Le-ta je osramočena nad takšnim dejanjem zapustila vežo in odšla k izhodu. Tudi tu je vratar robantil po svoje; suval in pehal je čakajoče in se drl, češ da ne sme nihče brez peronske karte na postajo. Surovost na kranjski železniški postaji je znana! Potniki se vprašujejo, zakaj prav v Kranju postavljajo takšne uslužbence na taka mesta? Ali je vstop brez peronske karte dovoljen le onemu, ki je po volji vratarju? Zakaj se prav v Kranju tako strogo izvaja dostop na peron, medtem ko na drugih postajah tega ni? Ali se ta pretirana strogost izvaja pri vseh vratarjih ali samo pri teh dveh? Blagajna kinematografa v Sk. Loki ne prodaja vstopnic po želji obiskovalcev. Z vso zakrknjenostjo se drže reka: »Kar lepo po vrsti, kakor hiše v Trsti«. Iz tega sledi, da si lahko nabaviš le tisto vstopnico, ki je na vrsti. Sk. Loko je minuli teden obiskalo nekakšno »Čudo od človeka.« Tako je pisalo na lepakih, na katerih je kar mrgolelo pravopisnih cvetk. Oglejmo si jih: atrakcijska prestava, izredno nevrjeten medicinski fenomen, je" in požira staklo, risalne žebličke itd. — Priznati moram, da ima ta fenomen res nenavaden jedilnik, ker med drugim požira tudi nakit in ročne ure. Radoveden pa sem, po kakšni poti jih zopet dobi iz sebe. Glede ostalih »Jedil« mu priporočam, da se obrne na »Odpad«, ki mu bo postregel z odpadki po najnižjih dnevnih cenah. VSO POHVALO za neumorno gnojenje javnih nasadov zaslužijo taborniki v Zaki na Bledu. Ker nimajo zasilnega WC, opravljajo svoje potrebe tam, kjer jim godi. Prava figa če tu in tam pohodiš »mino«. MARSIKAJ VEM, tega pa le ne vem, čemu je KZ Dobrava pri Kropi začela gojiti plevel v svoji drevesnici-Plevela je toliko, da ostale kulture sploh ni videti. DES ŽIROVNICO bi rad vprašal, kdo je odgovoren za prižiganje in ugašanje uličnih svetilk na Javorniku. Tod namreč gore luči nepretrgoma že več dni. Menda je sončna svetloba dovolj močna, da ji ni treba pomagati z električno energijo. PRI »STREZENJU« glejte na vago' S takim napisom se ponaša prodajaln* KZ Kovor. To čedno pravopisno cvetko toplo priporočam »Čudu od človeka«, da jo natisne na svoj plakat- Pa drugič kaj več ... Vas pozdravlja Vaš BODICAR f- 6 »w ŠT. 65 / 17. AVGUSTA 1956