Leto XVIII., št. 236 u p i avuist .vu tujuoij&aa, eautlljevB ulica 0 — Telefon št. 8122, 8123, 8124. 3125, 3126. lnseratni JddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul tt — TeL ^392 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje tvocenova oi. ftt. i Telefon 8L 100. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga čislo 78.180 St 105 241 Liubljana, sobota fr oktobra 1937 Cena X Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 26.— Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: * Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 8122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon fitev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vraCaJa ®b tretji obletnici Tretjič se danes obnavlja obletnica najtežjega dne, ki nam je bil usojen, odkar smo se osvobodili in zedinilL Živo nam zopet stopajo pred oči težke ure onega mračnega 9. oktobra, ko je kri kralja Zedinitelja poškropila mar-sejski tlak. Leto za letom poteka, ali vsak dan nam znova predočuje, kako strašna je bila žrtev, ki jo je terjala neizprosna usoda od našega naroda. Kar smo takrat pred tremi leti podzavestno slutili in čutili, to se je v razvoju dogodkov po kraljevi mučeniški smrti obistinilo z usodno resničnostjo. S kraljevo krvjo je tekla tudi kri iz živega narodnega telesa. Jugoslavija ni umrla s svojim Zediniteljem, toda globoka rana, prizadejana ji v Marseilleu, je oslabila njene moči in je do danes ostala nezaceljena. Zlomljena so bila krila Sokolu, ki je v visokem poletu nosil idejo svojega naroda in njegove države. Pokolenie, ki je ostalo, je bilo prešibkih ram, da bi čvrsto in brez slabosti nosilo gran-diozno breme Zediniteljeve oporoke: Čuvajte Jugoslavijo! V tem zadnjem opominu kralja Mučenika ni, kakor mnogi mislijo, poziv na samo po sebi umevno obvezo izpolnjevanja državljanskih dolžnosti. V teh dveh besedah je program našega nacionalnega življenja. Jugoslavija je vznikla iz zmage jugoslovenske misli, iz triumfa velike resnice o edinstvu našega naroda, ki edino more tvoriti moralno in politično podlago naše narodne države in trajno garancijo naše svobode in neodvisnosti. Le individualnost jugoslovenskega naroda je porok za očuvanje teritorija, ki smo na njem naseljeni Slovenci, Hrvati in Srbi, napram vsem močnim silam od zunaj in je garancija našega skupnega napredka na vseh poljih človeškega razvoja. Ko se pred našimi očmi ob žalostnem spominskem dnevu odvijajo v historičnem pregledu junaška in državniška dela Velikega kralja, ko se spominjamo njegove požrtvovalnosti v službi naroda in domovine, prisrčnosti in iskrenosti njegovega značaja, nam je, kakor da še vedno občutimo močne utripe njegovega pogumnega srca. In še vedno nas prešinja blesk njegovih jasnovidnih oči, ki so premerile pro-šlost našega naroda in spoznale pot v srečno bodočnost. V zgodovini bo živel kralj Aleksander kot spoznavalec življenjske ideje svojega naroda, kot naj-jačji predstavnik jugoslovenske misli. Kdor je zvest jugoslovenski ideji, ta Je zvest njemu, njegovemu spominu, njegovemu programu. Čudovito se včashf ujemajo in spo-polnjujejo zgodovinski dnevi. Danes nam je, kakor da bi usoda hotela ožariti žalostni spomin na 9. oktober 1934. z odsevom novega upanja. Pred oči nam stopa drugi 9. oktober, oni pred 25 leti, ko je na današnji dan počila prva puška v balkanski vojni. Pričela se je borba za ustvaritev Jugoslavije. On onega 9. oktobra 1912. leta dobiva misel osvobojenja in zedinjenja svojo realno vsebino. Pričenja se duševna revolucija v vseh delih jugoslovenskega naroda. Balkanske zmage Srbije postajajo zmage nacionalne ideje ne le med Srbi, temveč tudi med Hrvati in Slovenci. Takratni mladi srbski prestolonaslednik Aleksander ni bil samo zmagoviti vojskovodja v bitki pri Kumanovu, z zmagonosno zastavo v roki je stopil v tistih zgodovinskih dneh na čelo nepregledne idejne armade, ki skozi vse strahote naslednjih lot niti za trenutek ni ustavila svojega koraka, dokler ni pripela na svoje prapore lovorjevega venca osvobojene in zedinjene Jugoslavije. In ko gledamo na teh 25 let nazaj in spoznavamo razliko, kaj je bil naš narod takrat, in kako mogočno je napredoval in se razvil do danes, se razbremeni srce in olajša duša v spoznanju, da je ideja, za katero je padel Veliki kralj, nesmrtna in nepremagljiva. Da je nobena zmota upropastiti ne more, dokler živi v našem narodu le še iskrica življenjskega instinkta. Jugosloveni smo čudno ljudstvo. Manjka nam smisla za pomen zgodovinskih dogodkov in ne znamo iz njih ustvariti jasno formuliranih naukov za sebe. Več nas učijo porazi, nego podvigi. Kosovska katastrofa je dala narodu celo ideologijo. Petindvajsetlet-nico enega izmed največjih podvigov v našem boju za svobodo bomo, kakor vse kaže, kar mimogrede opravili. Drugod bi ta dogodek proslavljali z največjimi svečanostmi in črpali iz njega novo vero za bodočnost. Morda pa bo baš zaradi tega katastrofa 9. oktobra 1934. v svojih posledicah pozitivnejše pretresla narodno dušo, nego spomin na zmage nedavne preteklosti. Odkar ni v naši sredi Velikega kralja, nam vsak dan tako rekoč znova dolrrzuje, kako usodno bi bilo za celokupni naš narod, ako bi zapustili idejo, za katero je padel kralj Zedinitelj. In tako se pretvarja dan njegove smrti v občutku našega naroda v praznik vere v jugoslovensk«. misel, kakor se je pretvorila kosovska katastrofa v praznik vere v narodno svobodo. Na našem kraljevskem prestolu dozoreva sin, dedič in naslednik velikega očeta. V njegovih mladih rokah vidimo našo narodno trobojnico. V zvestobi do njega in v veri v njega in njegovo poslanstvo čuvamo zvestobo delu in oporoki njegovega velikega očeta. Zvestobo naši nacionalni misli in vero v nepremagljivo notranjo moč našega naroda, ki mu človeške slabosti lahko za trenutek zameglijo pogled in ga zapeljejo na stranpota, ki pa bo, ker je mlad in zdrav in ker hoče živeti, našel zopet svojo ravno cesto. Vse misli jugoslovenskih nacionalistov romajo danes h grobu na Oplencu. Vračajo se od tam z novo silo prepričanja, z novim blagoslovom apostola jugoslovenske misli in z nezlomljivo voljo, do konca izvesti poslanstvo, ki je bilo ob zadnjem utripu velikega in plemenitega srca izročeno celokupnemu iugoslovenskemu rodu. Japonsko barbarstvo Japonci so včeraj izvršili kot odgovor na objavo ameriškega zunanjega ministrstva strahoten letalski napad na šanghaj Franciia bo danes _ na § Na meji že čakajo veliki transporti orožja in municije sa vaSencijsko vlado London. 8. oktobra, o. Po živahnih diplomatskih razgovorih v zadnjih dneh med Parizom in Londonom glede Španije, so danes v poučenih londonskih krosih z vso gotovostjo zatrjevali, da bo Francija jutri odprla svojo mejo na Pirenejih in dovolila svoboden izvoz orožja, m uniči j 2 in drugih vojnih potrebščin v Španijo za valencijsko vlado. Angleška vlada je o tem že službeno obveščena in je dala ne le svoj pristanek, marveč je obljubila Frani i ji tudi vso svo£ moralno podporo. »Bailv Herald* poroča v zvezi s tem, da so na francoski meji ob Pirenejih že nakopičene velike množine vojnega materiala, nakupljenega na račun va-lencijske vlade in pripravljenega za takojšnji Drevoz v Val en c i jo in Barcelono. Ob enem bo v španske vode poslanih tudi večje število francoskih vojnih ladij, da zaščitijo te transporte pred morebitnimi napadi. List smatra za verjetno, da bo v tem primeru tudi Anglija ukinila prepoved izvoza orožja in vojnih potrebščin v Španijo, ker bo francoski ukrep dejansko pomenil prekinitev politike nevmešavanja. Današnji londonski listi v "lavnem odobravajo tako odločen nastop. zlasti še, ker potrjujejo tudi uradne informacije, da so Italijani zadnje dni izkrcali v Cadixu 15.000 vojakov in veliko Stavilo letal, s pomočjo katerih namerava general Franco pričeti novo veliko ofenzivo. Levičarski listi pozivajo angleško vlado, naj večje 0gr0«ni.|e anuieoiviu imeicsuv. v icm smislu je bila sprejeta tudi resolucija na kongresu delavske stranke. Republikanski uradni komunike Valencija, 8. oktobra. AA. Uradno poročilo ministrstva za narodno obra.mbo pravi: Vladne čete prodirajo na aragan-stem bojišču in so zavzele Ospmo, Casbas in de Jaco. Na severnem bojišču so nacionalisti zavzeli v vzhodnem odseku višno 602, m to so pa prodrli v dolino Ortigosa, kjer so skušali izvršiti napad na višino 430. Vladne čete so sovražnika obkolile in ga pognale v beg. Nacionalisti so pustili na bojišču več ko 200 mrtvih. — V odseku pri Gijonu je sovražnik napadal ves včerajšnji dan, toda doživel je samo velike izgube. Na bojiščih je pustil okoli 500 mitivih Nacionalistično vojno poročilo Salamanca, 8. oktobra. AA. Uradno poročilo štaba vrhovnega poveljstva nacionalističnih čet jie izdalo naslednje sporočilo: Šanghaj, 8. oktobra, g. Danes dopoldne so Japonci napravili nov letalski napad na Šanghaj, najhujši, kar jih je bilo dosedaj. Japonski bombniki, spremljani od lovskih letal, so naravnost zatemneli obzorje in zasuli cele okraie mesta z bombami. Razdejanje je nepopisno. Celi okraji so v ruševinah, ogromni predeli mesta pa so v enem samem morju plamenov in dima. Bombardiranje je trajalo skoraj dve uri. Število smrtnih žrtev je ogromno. Ker so Japonci bombardirali najbolj gosto naseljene okraje, jc ubitih izredno veliko število civilistov, zlasti žensk in otrok. Z japonske strani naglašajo, da je ta napad prvi odgovor na včerajšnjo objavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero je bila Japonska proglašena za napadalca. To potrjuje tudi proglas, ki ga je izdal vrhovni poveljnik japonskih čet pred Šanghajem general Macui. V svojem prav tako ciničnem kakor brutalnem proglasu pravi med drugim: Sedaj 5e le bomo Kitajce udarili po glavi. Vse to, kar je bilo dosedaj, je bik samo otroška igra v primeri s tem, kar bo sedaj sledilo. Japonska vojska se bo brezobzirno poslužila vseh sredstev, da spravi Kitajce na kolena. Ne bomo več štedili ne žensk, ne otrok in vsak Kitajec, ki se bori proti nam z orožjem, bo brez pardona ubit. Uničiti hočemo vso kitajsko vojsko predvsem pa izdajalsko nankinško vlado. Ta proglas dokazuje, da je bil današnji letalski napad na Šanghaj provokatorna re-akoija Japonske na korak Amerike, enako, kakor so Japonci po protestu Amerike in Anglije zaradi bombardiranja nezaščitenih mest še podvojili take napade. Prvi ukrepi Amerike proti Japonski Washington, 8. oktobra, g. V ameriških političnih krogih so prepričani, da bo ameriška vlada v najkrajšem času izdala prve ukrepe proti Japonski, ki bodo take narave, da bodo Japonce prisilili, da takoj ustavijo svojo vojno akcijo na Kitajskem. Zatrjuje se, da bodo določbe zakona o nevtralnosti za Japonsko poostrene v taki meri, da bo to prav za prav najstrožji bojkot Japonske. Amerika bo to storila v sporazumu z ostalimi državami, podpisnicami washingtonskega dogovora. Že v naprej računajo s tem, da bo Japonska odgovorila na te ukrepe z odpovedjo washingtonskega dogovora, s čimer pa bodo ostale države dobile še bolj svobodne roke in bodo mogle izdati proti Japonski še strožje ukrepe. Diplomatski razgovori, ki se vodijo z zainteresiranimi državami, kažejo že sedaj, da se bodo temu koraku Amerike pridružile tudi mnoge druge države, tako da se bo proti Japonski brez neposrednega sklepa Društva narodov izvajala neke vrste sank-cijska politika. Priprave za sklicanje konference devetih London, 8. oktobra. w. Med Londonom in Wasliingtonom se vrši živahna izmenjava misli glede nameravanega sklicanja konference devetih držav, ki so podpisale washingtonski dogovor, nanašajoč se na čuvanje nedotakljivosti Kitajske. Londonska vlada želi, da bi se konferenca sestala čimprej. Zato predlaga, naj bd zasedala v Londonu, ki je za vse podpisnike najhitreje dosegljiv, dočim bi sklicanje konference v Washington, kakor želi ameriška vlada, stvar po nepotrebnem zb>-vleklo. Angleži polagajo na to konferenco veliko važnost, ker sodijo, da bo to prvi začetek tesnejšega sodelovanja Amerike z demokracijami Evrope. Ni pa pričakovati, da bi pogajanja končala pred koncem prihodnjega tedna, tako da se bo konferenca mogla sestati v najboljšem primeru še le okrog 20. oktobra. V Tokiu imajo slabo vest Povabilu na konferenco devetih signatarnih držav se Japonska najbrže ne bo odzvala Severna armada: Na asturskem bojišču so nacionalistične čete zavrnile sovražne napade na postojanke, ki so jih nacionalisti zavzeli zadnje dni. Nacionalistični oddelki so zavzeli vrh Satun de Ca-stillone. Na osrednjem bojišču pred Madridom, v pokrajini Avilli in pri Somossieri, je bilo samo streljanje iz pušk. Aragon^ko bojišče: Pri izvidniških operacijah pri Savinanigu smo ujeli 23 miličnikov z orožjem. Južno bojišče: S popravilom naših postojank pri odseku pri Penaroji smo mogli zavzeti več krajev, med njimi Torre Jermose in Seronde MadesaL Zajeli smo 55 miličnikov. Francoski poslanik Francov simpatizer Pariz, 8. oktobra. w. V merodajnih krogih potrjuje vest, da bo francoski poslanik pri valencijaki vladi Herbete, ki se je takoj po izbruhu državljanske vojne v Španiji preselil v Saint Jean de Luz, v kratkem odpoklican. Na njegovo mesto pride sedanji francoski poslanik v Pragi La Croix. Odpoklic Herbeta je zahteval španski ministrski predsednik Negrin z utemeljitvijo, da Herbete preveč očitno krže svoje simpatije za generala Franca. V irancoski javnosti je ta ugotovitev zbudila veliko pozornost. Vatikan priznal režim generala Franca Rim. 8. oktobra, br Vatikan je definitiv no priznal režim generala Franca v Špa ni ji. Zastopnik vatikanskega državnega tajništva je danes v Burgosu izročil vladi generala Franca noto. ki vsebuje priznanje nacionalističnega režima. Tokio, 8. oktobra, b. Agencija Domej je razširila naslednjo izjavo: Japonska se konference signatarnih držav o daljnovzhod-nem vprašanju ne to udeležila. Niti moralni niti stvarni pritisk ne bosta mogla Japonske prisili do drugačne odločitve. Jaopn-g ska vlada je celo prepričana, da je japonski narod dovolj zrel, da lahko prenese celo morebitne sankcije. V zunanjem ministrstvu 6icer odklanjajo odgovornost za to izjavo, vendar pa bi po splošni sodbi političnih krogov ne bilo nič čudnega, ako bi Japonska dejansko odgovorila odklonilno na povabilo za sodelovanje na taki konferenci, ker je znano, da japonska vlada slej ko prej odklanja sleherno posredovanje tujih velesil, še bolj pa njih direktno vmešavanje v spor, ki ga hoče Japonska uredili z neposrednimi pogajanji z Nankingom, ko bo ta >zrek za tako akcijo. Ni seveda izključeno, da hoče japonsko zunanje ministrstvo s svojim demantijem oficioznega poročila zbuditi dejansko samo vtis, da ga izjava ameriške vlade o japonski krivdi in japonskih kršitvah mednarodnih dogovorov ni posebno prizadela. Proga Tiencin—'Pukav v Japonski oblasti Tokio, 8. oktobra, b. Včeraj so japonske čete zavzele Pingjuan, s čimer je japonsko levo krilo dejansko osvojilo vso progo Tiencin — Pukav vzdolž Rumene reke. Maršal čangkajšek o Rooseveltovem govoru &anghaj, 8. oktobra. AA. Maršal Čangkajšek je izjavil, da je Rooseveitov govor v čikagu napravil velikanski vtis med kitajskim narodom. Roosevelt se je postavil na čelo borcev za človeške pravice vseh malih in velikih narodov, ki si žele trajnega miru, temelječega edino na strogi morali v mednarodnem razmerju. Japonska misli, da stoji nad vsemi pogodbami in določili mednarodnih zakonov, in zahterva, da se vsi narodi pokore njenim zapovedim glede Azije. Ce bodo podpisnice pogodbe med devetimi državami dovolile, da bo Japonska nadaljevala to vojno, bo to pomenilo pomoč Japonska pri njeni akciji za zavojevanje Kitajske. Uspeh kitajskega notranjega posojila Šanghaj, 8. oktobTa. b. Pred kratkim razpisano vojno posojilo kitajske vlade v znesku pol milijarde dolarjev je bilo po poročilih kitajskih listov do včeraj podpisano do polovice celotnega zneska. Zanimivo je, da je celo zapadna kitajska pokrajina Sečuan razvila živahno propagando za posojilo in je uprava te pokrajine doslej zbrala v ta namen že 15 milijonov dolarjev. Naložila je celo poseben davek, iz katerega bo uprava pokrajine nakazala nove 4 milijone posojila. Kitajska odporna sila London, 8. oktobra, b. 0 kitajski vojaški moči se iz zanesljivega vira doznavajo nar sle bije zanimive podrobnosti: Kitajska danes lahko postavi v bojne črte okoli 900.000 oboroženih mož. Od njih je vsaj 40% moderno in zadostno opremljenih vojakov. V kolikor so Kitajci oboroženi, uporabljajo neprmerno boljše in modernejše pmške kakor Japonci. Isto velja tudi glede strojnic, tako da se lahko reče, da so za obrambo prav dobro pripravljeni. Znano je tudi. da je kita,;ski vojak sposobnejši od japonskega pri napravljanju okopov in strelskih jarkov. Tudi vojaški štaibi so precej dobro organizirani in dovolj spretni ter urni. Nevarnost za Kitajsko je samo v možnosti japonske blokade, deloma pa tudi v japonskih poskusih 0'teekanja Kitajske od Sovjetske unije. To bi utegnilo povzročiti pomanjkanje municije. Slabo so Kitajci opremljeni tudi s topništvom, predvsem pa jim primanjkuje najmanj okoli 500 novih ietal. s katerimi bi obnovili vse svoje izgube in se lahko uspešno še dolgo branili pred japonskimi napadu Hitler pripravlja nov cerkveni zakon Država bo fjričda novo akcijo za ureditev spornih vprašanj z vsemi cerkvami Berlin, 8. oktobra, b. V cerkveno političnem položaju v Nemčiji napovedujejo te dni v poučenih krogih nove spremembe, in sicer že v naikrajšem času Domnevajo, da bo država pričela novo akcijo za ureditev vseh spornih vprašanj, ki se nanašajo na naloge, pravice in kompetenco posameznih cerkev. O novem cerkvenem zakonu, ki bi uredil vsa ta vprašanja, je bilo mnogo govora že za časa niirnberškega kongresa narodno socialistične stranke, vendar se pričakovanja niso uresničila. Očitno tud Mussolinijev obisk v Nemčiji ni bil brez vpliva za odločitev vlade zlasti še ker so z ureditvijo tega vprašanja tesno zvezani zunanjepolitični oziri. O vsebini novega cerkvenega zakona ni mogoče za sedaj izvedeti še nič konkretnega. Glede katoliške cerkve opozarjajo v političnih krogih še posebej na kočljivo vprašanje konkordata, ki vsebuje tudi nekaj koinpetenčnih določb. V uradnih krogih so mnen'a kakor je o tem pred kratkim pisal »Vdlkischer Beobachter«, da bi se dala v tem pooledu uporabiti klavzula o priznanju sedanjega stanja glede katoliških kompeienc. Za protestantsko cerkev so bile po razpustu državnega cerkvenega odbora v februarju tega leta napovedane sicer volitve, toda pozneje se je to vprašanje povsem umaknilo v ozadje in je seda i malo verjetno, da bi ga kdo znova načel. V protestantskih cerkvenih krogih računajo bolj in boli z avtoritativno odločitvijo v tej zadevi. Ta odločitev, ki se pričakuje kot prva. bi najbrž pomenila začetek napovedane akcije za ureditev cerkveno političnih razmer na novi podlagi. »JUTRO« it. 236 -2- SoKofe. 5L X. tm Prva pojasnila o zagrebškem sporazumu Zanimivo sporočilo demokratskega glavnega odbora — Optimizem v Zagrebu — Besedilo sporazuma bo danes predloženo kr. namestništvu Beograjska »Politika« objavlja v petkovi Številki vsebino sporočila vodstva demokratske stranke prijateljem o poteku pogajanj za sklenitev sporazuma z dr. Mačkom. Sporočilo pravi: Stilizacija protokola o sporazumu med združeno opozicijo v Beogradu in KDK je bila dovršena v Beogradu 25. septembra. V eredo 29. septembra so odšli delegati združene opozicije v Zagreib in so imeli naslednji dan prvi sestanek e predstavniki KDK. Načrt, izdelan v Beogradu na osnovi poprej doseženih načelnih soglasij, je imel sledečo vsebino: V prvem splošnem načelnem delu se postavlja kot splošr.i o6nova ustvaritev normalnega demoKratskega in parlamentarnega reda v državi, brez katerega ni pogojev za nobeno reformo, za nobeno izboljšanje prilik. Uresničenje tega ljudskega režima mora, kar je povsem pri-rodno, pričeti s sibsko-hrvatskim sporazumom. Ta mora pomiriti in zadovoljiti tako Hrvate kakor Srbe. Ta prvi del je v svojem bistvu deklaracija solidarnosti Srbov in Hrvatov za obrambo narodnih svoboščin. Izgraditev nove demokratične Jugoslavije mora pričeti z donošenjem državne ustave potom svobodnega in enakopravnega glasovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev. V drugem delu načrta se predvideva za izvedbo tega cilja, za donošenje nove državne ustave, sledeči postopek rOsnovni zakon bi vseboval odredbe o integriteti in nedotakljivosti državnih mejil, o kontinuiteti bistvenih državnih obeležij Jugoslavije kot ustavne in parlamentarne monarhije z vladajočo dinastijo Ivaradjordjevieev s kraljem Petrom II., v eigar imenu vlada do njegove polnoletnosti namestništvo. Osnovni zakon proklamira isto tako vse državljanske svoboščine, neodvisnost sodnikov in splošno ne-porušnost stvarnega zakonskega reda. Ker je trata dati temu zakonu definitivno besedilo, je izdelava podrobnosti rezervirana za trenutek, ko ga bo treba uveljaviti. Na podlagi tega osnovnega zakona bi se uveljavili zakoni o svobodi tiska, o zborovanjih in društvih ter o volitvah za konstituanto. Izglasovanje nove ustave o konstituanti se mora izvesti s tako večino, ki bo vsebovala večino Srbov, večino Hrvatov in večino Slovencev. V tretjem, zaključnem delu protokola se postavlja kot podlaga za izvršitev tega programa blok strank, ki podpiše ta sporazum in ki 6e vzajemno obvežejo, da bodo solidarno, ramo ob rami, vztrajale v akciji do kraja. Na skupni seji predstavnikov združene opozicije in KDK v Zagrebu je bil vzet v razpravo ta načrt in poleg njega še na-čit, ki ga je izdelal dr. Maček. Nato je bilo sporazumno določeno novo skupno besedilo, ki je postalo definitivno in je danes že dobilo podpise šefov strank gg. Davidoviča, dr. Mačka, Adama Pribičeviča, Ace Stanojeviča in Joče Jovanoviča. V tem definitivnem tekstu je posebno dobro naglaženo načelo narodne suverenosti in solidarno zavzemanje Srbov, Hrvatov fcn Slovencev za zgraditev resničnega de-Unokiratičnega režima. Hrvati so polagali Važnost na to; da se z objavo osnovnega Itakona in volilnega zakona določi že tudi iflatum volitev za konstituanto. Tekst sporazuma je zgodovinsko delo. Njegovo bistvo je spojitev vseh narodnih struj v en tok, močna upiega vseh narodnih sil na skupnem poslu našega preporoda. To je manifestacija nedeljivosti usode Srbov, Hrvatov im Slovencev. Akoravno pri tem poslu nismo šli po poti predhodnega razčiščenja osnovnih vprašanj o ureditvi države, se mora vendar računati z biagotvornim dejstvom skupnega zavzemanja za narodne svoboščine. Mora. se računati s tem, da bodo Srbi,, zagreti z duhom solidarnosti, z večjo pripravljenostjo sprejemali objektivne in utemeljene zahteve, ki jih bodo Hrvati postavljali za neoviran razvoj svojega narodnega življenja, ki ima nesumljivo svoje svojstveno individualno obeležje. Istočasno se mora računati tudi s tem, da bodo Hrvati, zbližani pri tem pcslu s Srbi, s večjim zaupanjem razumeli potrebe zdrave in močne državne celine. Od dneva sestanka ustavotvorne skupščine bo stopilo življenje naroda v novo fazo. Dočim bo na eni strani ustavotvorni odJbor te skupščine razpravljal o vprašanju ustavnih reform, bo skupščina 6aina vršila redne zakonodajne posle. Delo u6tavotvor-ne skupščine lahko poieče brzo, lahko ee pa tudi zavleče. Čim temeljitejše bodo pretresena vsa mišljenja o ureditvi države, tem več bo garancije, da ee bo stvar dobro končala. Zato pojdimo z zaupanjem naprej. Tako se glaei okrožnica vodstva demokratske stranke. Kakor nam poročajo iz Zagreba, v krogih KDK potrjujejo avtentičnost v okrožnici navedenih podatkov glede vsebine sporazuma. Zagreb, 8. oktobra, o. V vseh zagrebških političnih krogih živahno razpravljajo o sporazumu med KDK in beograjsko združeno opozicijo. Pristaši HSS upajo, da bo s tem izginilo nezadovoljstvo, ki se je zadnje čase v njihovih vrstah vedno bolj širilo zaradi neodločne politike dr. Mačka, zlasti med hrvatsko mladino in hrvatskim meščanstvom, ki je že izgubilo vsako upanje, da bo s pasivnimi metodami mogoče doseči rešitev hrvatskega vprašanja. Sklenjeni sporazum bo po sodbi vodstva HSS znova utrdil avtoriteto dr. Mačka. Zadovoljstvo kažejo tudi pristaši SDS, ki so bili ves čas vneti posredniki med obema taboroma združene opozicije. Zelo nezadovoljni pa so frankovci, ki so v zadnji dobi spretno hujskali k odločnejši akciji za osamosvojitev Hrvatske. Po njihovi sodbi tudi iz tega sporazuma ne bo nič, ker dvomijo v iskrenost beograjske opozicije. Danes je bila v Zagrebu zaupna konferenca frankovskih voditeljev, na kateri so razpravljali o novo nastalem položaju. Kaj so sklenili, ni znano. V splošnem vlada v Zagrebu precejšnji optimizem in upanje, da se bo sedaj politični položaj razvijal v smislu sklenjenega sporazuma ter da se bodo končno ustvarili pogoji za dokončno rešitev hrvatskega vprašanja. Po zatrjevanju zagrebških krogov se bodo šefi združene izvenpajrlamentarne opozicije sestali najprej v Zagrebu, nato pa bo napravil dr Maček obisk pri beograjskih opozicijskih voditeljih. Snoči so se pojavili po Zagrebu apo-krifni letata z besedilom sporazuma, kd pa jih je vodstvo KDK takoj demantiralo. Besedilo sporazuma s potrebnim tolmačenjem bo jutri predloženo kraljevemu namestništvu, takoj nato pa bo objavljeno in sicer v Beogradu v cirilici in ekav-ščini v Zagrebu pa v latinici in ijekavšči-ni. V zagrebških krogih so nekoliko nezadovoljni z današnjo izjavo demokratskega glavnega odbora v beograjski »Politiki« o besedilu. S tem 30 demokrati iz neznanih razlogov prejudicirali dogovorjeni objavi besedila sporazuma v obliki deklaracije. V Zagrebu opozarjajo, da v prvotnem beograjskem načrtu sporazuma ni bilo niti besedice o bodoči ureditvi države. še le na zahtevo dr. Mačka je bilo sprejeto načelo treh narodnih individualnosti, kar a priori izključuje unltaristično ureditev države. Sporočilo demokratske stranke pa o tem nič ne objavlja, nasprotno govori le o svojstvenem individualnem obeležju hrvatskega narodnega življenja. Op. ur. ★ Beograd, 8. oktobra, p. V stanovanju Ljube Davidoviča je bil danes dopoldne širši sestanek prvakov beograjskega dela združene opozicije. Poleg Ljube Davidoviča, Joče Jovanoviča in Miše Trifunoviča so se ga udeležili dr. Gavrilovič, dr. Mar-kovič, Vla jič in še večje število drugih prvakov vseh treh strank. Novinarjem so po sestanku izjavili, da bodo jutri dali obširnejše izjave. Avtonomija Podkarpatske Rusije Praga, 8. oktobra, g. Danes stopi v veljavo zakon o avtonomiji Podkarpatske Rusije. Po vsej deželi so ta zgodovinski dan svečano proslavili. Guverner Podkarpatske Rusije je imel v Užhorodu govor, v katerem je naglasil pomen tega dogodka. Med drugim je naglasil, da se je Podkarpatska Rusija prostovoljno pridružila češkoslovaški republiki in se ne misli nikdar od nje ločiti. Z današnjim dnem se je uresničila z ustavo zajamčena avtonomija Podkarpatske Rusije. Ves narod čuti zaradi tega potrebo, da preko njega izrazi prezidentu republike dr. Benešu in ministrskemu predsedniku dr. Milanu Hodži svojo zahvalo, ker je v glavnem njuna zasluga, da jc Podkar-patska Rusija dosegla avtonomijo. Ruski polet v polarni noči Pariz, 8. oktobra. AA. Po poročilih iz Moskve je letak) h odprave Sevalje\a izvršilo velik polet v tečajni kotlini, in sicer v osrednjem odseku, ko je iskalo letalo Le-vanjevskega. Pri poletu so sodelovali vodja odprave Sevaljev ter letalca Vodopjanov in Spirin. Ko so se bližali Severnemu tečaju, so zašli v silen vihar, vendar so nadaljevali iskanje v obeh smereh, o katerih sodijo. da je utegnil leteti Levanjevski. Vo-dopjanov je letel v bližini Severnega tečaja vse do 88. stopinje 30. minute z ameriške strani. Nato je gosta megla onemogočila nadaljnje iskanje in 6e je letalo moralo vrniti. To je bil prvi polet v tečajnih krajih med polarno nočjo in je dokaz, da je z zadostnimi pripravami možno tudi v polarni noči leteti v teh krajih. Iskanje posadke letala Levanjevekega se nadaljuje. Spremembe v poljski vladi ? Varšava, 8. oktobra. AA. Poljski listi in vsa javnost pripisujejo velik pomen seji ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Moscickega. »Kurier Cervor-ni< meni, da je pričakovati preosnovo vlade. Ali bo pariška razstava podaljšana Pariz, 8 .oktobra, b. Odbor mednarodne razstave v Parizu bo do 24. t. m. odločil, ali naj se razstava podaljša ali ne. Izmed različnih stavljenih predlogov proučuje sedaj odbor naslednje: 1. Razstava naj bi se v celoti spet odprla maja prihodnjega leta. S tem načrtom se strinja približno polovica držav, ki so razstavile v svojih paviljonih. 2. Ostal naj bi odprt vsaj francoski del razstave. 3. Ostali naj bi odprti samo nekateri deli celotne razslave. Verjetno je, da se bo razstavni odbor odločil vsaj za podaljšanje delne razstave. Velike poplave v Italiji Milan, 8. oktobra. w. Hudo neurje, ki že več dni divja po Italiji, je povzročilo tudi velike poplave. V dolini reke Nestrone v Umbriji je več vasi popolnoma odrezanih od zunanjega sveta Danes so morali poslati na pomoč vojaštvo, da reši okrog 200 ljudi, ki so se morali zateči na strehe, od koder se sedaj sami ne morejo rešiti in jim grozi tudi lakota. V Florenci so poplavljeni že vsi nižje ležeči deli mesta, a vode še vedno naraščajo, tako da so morali zgraditi zasilne nasipe, da preprečijo večjo katastrofo. V Albergu je neurje povzročilo strašno razdejanje in zahtevalo tudi več človeških žrtev. V San Federe je med nevihto udarila strela v cerkveni stolp ter zažgala cerkev in župnišče. Mednarodni kongres mest Budimpešta, 8. oktobra. AA. Danes se je začel mednarodni kongres mest. Zbalo se j3 320 odposlancev 30 držav. Kolsti obišče Berlin Berlin, 8. oktobra, b. Finsk- zunanji minister Holsti bo, kakor poročajo iz zanesljivega vira, dne 22. t. m. obiskal nemškega zunanjega ministra Neuratha. Na Finsko se bo vrnil preko Rige. Točno plaču! »Jutru« naročnino _ Atarui svojcem zavarovalnino - Beležke Programi In programi V četrtek je bdi r Ljubljeni občni žbor Prosvetne zveze, katere predsednik je profesor teologije na ljubljanski univerzi dr. Fran Lukman. Kakor posnemamo po »Slovencu«, so na občnem zJboru poudarjali, da so v preteklem poslovnem letu posvetili najboljše svoje moči »boju za slovenstvo ln boju proti komunianuc. »V obrambo slovenstva« Je Izdala Prosvetna »veza posebno brošuro, v zimski predavateljski sezoni naj se na prvem mestu obravnavajo »dokazi slovenske samobitnosti T zgodovinskem, jezikovnem in etnološkem pogledu«. Člani prosvetnih društev naj se vrh tega seznanjajo s korporacijskim sistemom na osnovi papeževe okrožnice »Quadragesimo anno«. Take torej naj bi bile Idejne smernic« za delo Prosvetne zveze. Zanimivi so »boj za slovenstvo« ln »dokazi Slovenske samobitnosti«. Kajti isti ljudje, ki zahtevajo taka predavanja, imajo tudi program za srvoje politično udejstvovanje, a osnovna točka tega programa je jugoslovensko narodno in državno edinstvo, je državni uni-tarizem. Kako Izgleda »boj proti komunizmu« v praktičnem življenju, smo dovodj nazorno videli v preteklih mesecih. In eneiko nedosledno je propagiranje korporacijskega sistema, ki je zanikanje demokracije, iz krogov, ki se tako glasno hočejo proglašati za prvoboriteljte demokracije. Močno dvomimo, da bi se moglo ljudstvo na takih neiskrenih osnovah vzgajati k možatosti in značajnostL List JRZ o sporazumu Banjaluške »Vrbaske novine«, Id so glavno glasilo JRZ za Bosansko Krajino, objavljajo uvodnik o sporazumu z dr. Mačkom. Je to ena prvih avtoritativnih izjav iz krogov JRZ in zato prav zanimiva. List pravi, da je treba sporazum med Srbi in Hrvati želeti in pozdraviti, vendar le, če je realen in če računa s stvarnim položajem. »Nikdar pa ne sme biti sporazum sklenjen na škodo velikih državnih interesov. Stališče JRZ in vlade v vprašanju sporazuma je znano. Obeležiti ga je mogoče na kratko s stremljenjem za stvo-ritev razmer, ki bodo omogočile harmoničen razvoj v duhu zaupanja in polne enakopravnosti med Srbi in Hrvati. Noben atribut, ki tvori državo, ne more ostati izven okvira sporazuma. Samo tak sporazum more biti zgodovinski in politično polnovreden.« Dr. Maček je po mnenju »Vrbaskih no-vin« napravil hudo napako, ker se je spustil v pogajanja z beograjsko združeno opozicijo, ki nima potrebne legitimacije, da uživa zaupanje naroda. Beograjska združena opozicija bo potvorila sporazum v navadno politično avanturo. Združena opozicija danes nikogar ne predstavlja in je samo grd falzifikat mišljenja srbskega dela jugoslovenskega naroda. Narod bo pri eventuelnih volitvah pokazal, da nima nobenega razumevanja za federalistične perspektive voditeljev združene opozicije, ki so redek orimer komičnosti. Tako »Vrbaske novine«. Bolj važno ln zanimivo bo, kaj bo rekla k sporazumu beograjska »Samouprava« kot službeno glasilo danes vladajoče stranke. Srbska pogača iz hrvatske moke Organ dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« objavlja na prvi strani obširno poročilo o sklenitvi sporazuma med beograjsko združeno opozicijo in dr. Mačkom. List pravi, da je moralo priti do sporazuma, čim »o pokazali beograjski delegati iskreno voljo, nato pa ugotavlja: »S tem sporazumom naravno še ni rešeno hrvatsko vprašanje... Toda čeprav je do popolne rešitve hrvatskega vprašanja še dolga pot, vendar je sklenjeni sporazum zelo važen datum v našem političnem življenju.« Lisi dalje obširno poroča o odhodu beograjskih delegatov, ki so bili izredno dobre volje V družbi novinarjev so se ustavili v zagrebški kolodvorski restavraciji. Natakarji so začeli prinašati razne prigrizke in slivovko. Med zakusko je vstal dr. Milan Gavrilovič in vprašal kdo bo plačal račun. Javil se je takoj dr. Laza Markovid, da bo plačal celo ceho. Gavrilovič mu je odgovoril: Potem je v redu. Treba se je naprej sporazumeti, da ne bo pozneje sporov.« Najemnik kolodvorske restavracije Je nato prinesel pogačo. Dr. Laza Markovič je dejal med smehom: «Po sporazumu moremo dobiti v Zagrebu sedaj že tudi srbsko pogačo.« Dr. Gavrilovič mu je odgovoril: »Ej Laza, pogača je iz hrvatske moke.« Oglasil se je neki novinar: Iz hrvatske moke. Toda s hrvatskim denarjem jo lahko plačajo samo Hrvati, drugi naj jo plačajo s svojim denarjem ...« Povratek poslanca Diniča Kakor poročajo listi, se je te dni vrnil iz inozemstva v Beograd narodni poslanec Tanasije Dinič. Ko je lani dne 6. septembra posl. Arnautovič streljal v narodni skupščini, je bil sostorilstva obtožen tudi posl. Dinič, ki pa je odšel v inozemstvo, preden je mogel biti aretiran. Nedavno je bilo kazensko postopanje proti njemu na predlog ministra pravde z ukazom kraljevih namestnikov ustavljeno. Tako se je posl. Dinič sedaj vrnil iz emigracije, kjer je živel poldrugo leto. Kreditne investicije Državne hipotekarne banke Državna hipotekama banka bo zgradila za svojo podružnico v Zemunu, torej v beograjskem predmestju, novo palačo, ki bo veljala okrog 6 milijonov dinarjev. Temeljni kamen za palačo so že položili. Upravnik Državne hipotekarne banke g. Vojin Djuričič je v svojem govoru poudaril, kako zelo je ta veliki državni denarni zavod s svojimi investicijami pripomogel k izgraditvi Beograda. Banka je s svojimi posojili orpogočila postavitev orjaškega zemunskega mosta, izsušitev močvirij okrog prestolnice, ureditev zemunskega letališča itd. Enako je banka podprla razširjenje železarne v Zenici in zagotovila tudi kredit za telefonske kable med Beogradom in Zagrebom. Zedinjene države kot vojni liferant Po uradnih poročilih ameriške vlade je sovjetska Rusija nakupila samo meseca septembra jr Zedinjenib državah za 10 milijo- , Nove doklade državnim nameščencem Uredba i« izšla v sinočnih »Službenih novinah" In stopi v veljavo 1. novembra Beograd, 8. oktobra, p. »Službene novine« so danes objavile uredbo o spremembah ln dopolnitvah dosedanjih predpisov glede osebnih in rodbinskih doklad državnih nameščencev. Glavne določbe so naslednje: Doklade uradnikom Osebne doklade državnim uradnikom I. in II. stopnje 3. skupine ter I. stopnje 4. skupine ostanejo nespremenjene. Doklade za nižje skupine znašajo odslej (zneski značijo doklade za prvi, drugi ln tretji draginjski razred v raznih skupinah): IV.—2 din 600 350 250 V. din 650 400 300 VI. din 700 450 350 VII. din 750 500 400 VIII., IX. in X. din 775 525 425 Doklade oficirjem Doklade za polkovnike in generale ter odgovarjajoče skupine vojaških uradnikov in mornariških oficirjev ostanejo nespremenjene. Doklade za nižje čine oficirjev ter odgovarjajočih činov mornariških oficirjev in vojnih uradnikov so naslednje, tudi po draginjskih razredih: podpolkovnik din 600 850 250 major din 650 400 300 kapetan I. raz. din 700 450 350 kapetan II. raz. din 750 500 400 poročnik in podpor. din 775 525 450 Zvaničniki In služitelji Zvanlčniki v Splošni državni upravi: din 760, 560 in 510; zvaničniki v prometni službi v prvih 3 skupinah I. kategorije din 755, 556, 505, in v 4. eflcupini pa din 750, 650, 500; zvaničniki IL kategorije v L Skupini din 735, 560, 510; v 2 skupini din 710, 550, 500 in v 3 skupine! din 6S5, 525, 480. SluHtelJI t splošni upravi din 585, 485, 400; služitelji v prometni upravi din 575, 475 in 450. Rodbinska doklada Rodbinska doklada znaša odslej 140 din na mesec za vsakega otroka. Če sta oče in mati državna uslužbenca, pripada rodbinska doklada za otroka očetu, če živita ločeno, pa onemu, ki otroka vzdržuje. Isto velja, če sta oba starša upokojenca ali eden upokojenec, drugi pa aktivni državni uslužbenec. Doklade n orožnike in graničarje Doklade za orožnike in graničarje so odslej naslednje (tudi po draginjskih razredih): narednik-vodnik I. r. din 1050 1000 950 narednik-vodnik II. r. din 990 950 900 narednik-vodnik III. r. din 930 900 870 narednik din 870 860 860 podnarednik din 870 860 850 kaplar din 860 850 840 stalni orožnik din 850 800 700 Rodbinske doklade znašajo tudi pri orožnikih za vsakega zakonskega ali po-zakonjenega otroka po 140 Din na mesec. Enake določbe veljajo tudi za graničar-ske čete. Uradniški pripravniki Posebej je določeno povišanje prejem* kov državnih uradniških pripravnikov, katerih mesečne plače znašajo odslej t v strokah v katerih so zvanja razporejena od 8 skupine navzgor din 1020 1278 1170 v strokah, v katerih so zvanja razporejena od 9. skupine navzgor din 1320 1070 970 v strokah v katerih bo zvanja razporejena od 10. skupine navzgor 1208 900 900 Poleg plač pripadajo uradniškim pripravnikom tudi rodbinske doklade za otroke po predpisih, ki veljajo za ostale državne uslužbence. DnevničarJI Končno se povišajo tudi nagrade dnev-ničarjem. Mesečne brutto nagrade dnevni-čarjev, ki so v državni službi od 1. oktobra 1935 in katerim so bile nagrade zmanjšane po § 8 iz januarja 1935, se povišajo za 4 odstotke, a s tem poviškom ne smejo presegati mesečnih 1.200 Din. Ta povišek velja tudi za one dnevni čarje, ki so bili sprejeti v državno slubo po 1. oktobru 1935 z mesečno brutto nagrado od 900 do 1.201 Din. Vse določbe te uredbe se uveljavijo a 1« novembrom. Uredba o mešanem i bencinu Beograd, 8. oktobra, p. »Službene Novine« so danes objavile uredbo o spremembah in izpopolnitvah zakona o državni trošarini in uredbe o izvajanju Javnih del. Po novi uredbi bo z 9. dnem po objavi uredbe v »Službenih Novinah«, torej % 17. t. m. prepovedana prodaja in uporaba čistega bencina za pogon motorjev. Prodajati in uporabljati se bo smela le mešanica bencina in špirita. Ta mešanica mora biti sestavljena iz 20 delov 99.6% denatu-riranega špirita in 80 delov bencina. Uporaba čistega bencina bo dovoljena le za pogon letalskih motorjev in motorjev plovnih objektov vojne mornarice. Kdor bi kljub prepovedi uporabljal ali prodajal čisti bencin, bo kaznovan z denarno kaznijo od 5000 do 200.000 din. Ostale odredbe določajo še druge kazni. Člen 4 določa, da se 1. odstavek 13 točke 72 člena zakona o državnih trošarinah spremeni in glasi: b) za mešanico bencina in špirita po 250 din (doslej 300 din) od 100 kg, od katerih pripade državni blagajni 200 din, državnemu fondu za Javna de!a pa 50 din. Banovinska trošarina na mešanico bencina in špirita ne sme znašati več kot 35 din, mestna in občinska pa ne preko 15 din za 100 kg. Najkasneje v 29 dneh (šteto od današnjega dne) se mora znižati cena mešanici bencina in špirita za najmanj 1.75 din pri kg glede na ceno z dne 30. septembra t L Kdor ne bi tako ocenil mešanice bencina in špirita, ta bo kaznovan z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 din. Povratek kraljice iz Rumnnije Beograd, 8. oktobra. AA. Danes se je Nj. Vel. kraljica Marija pripeljala s kraljevsko ladjo »Dragor« iz Rurau-nije. Z njo se je pripeljal tudi Nj. Vis. kraljevič Andrej. Nj. Vel. kraljico je sprejel Nj. Vis. knez namestnik. Pri sprejemu v pristanišču so bili prisotni tukajšnji rumunski poslanik Cade-re, dvorne dame ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Pred sestankom narodne skupščine Beograd, 8. oktobra, o. Narodna skupščina se sestane 18. t. m. Prva seja bo le formalnega značaja in bo na njej zaključeno letošnje zasedanje Narodne skupščine. Izvršile se bodo tudi priprave za naslednjo sejo, ki bo 20. oktobra. S to sejo se bo pričelo novo zasedanje. Po raznih skupščinskih klubih je že postalo spet nekoliko živahno ter se že pripravljajo na obravnavo raznih aktualnih političnih vprašanj, zlasti pa na volitve novega predsedstva ter članov stalnih skupščinskih odborov. Upokojeni učitelji Beograd, 8. oktobra, p. Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice: Karel Kof^al v Podčetrtku. Leopoldina Bavdek v Vinici, Alojzij Bučar v Trbovljah. Fran Bole v Ponikvi, Ivan Cerne v Goricah, (srez gornje-grajski), Josip Gosak na Teharjih, Eliza, Kukovec v Stoprcah, Izidor Koh v Ljubljani, Marija Ješovnik v P obrežju, Adela Habjan v Žrečah, Fran Keržič v Smartnem pri Cerkljah. Janez Pirnat v Kostanjevici. Jakob Roje v škof ji Loki, Ana Mali na Primskovem, Franjo Grudnik v Birčni vasi, Miloš Roš v Hiastniku, Karel Mavrič v Gornji Radgoni. Avgust Oanjko v Gornjih Petrovcih (srez Munska Sobota). Janko Levstik v Zagorju, Julija Kmet v Rihnici, Ivan Kurež v Dravogradu. Peter Jankovič v Voj-niku. Terezija Potočnik v Laškem. Anton Turk na Drenovem griču, Aladar Vert-eš v Hodošu, Anton MuMč v Hočah. UHh Haupt-mann v Ribnici, Fran Levar v Hrastniku, Josip Gole v St. Jurju (6rez Litija) in Silvester Švarc v Logu - Zaplani pn Vrhniki. nov dolarjev (okrog 480 milijonov dinarjev) vojnega materiala. Po vojni je to največji nakup orožja in vojnega materiala v Zedi-njenih državah. Polovica tega zneska bo šla za oborožitev dveh velikih novih bojnih ladij, ki jih grade ameriške ladjedelnice za ruski račun. Velik1 množine vojnega materiala je nakupila pretekli m^ec v Zedinjenili državah tudi Kitaiska. Samo za letala, torpede in mine je dala 3 milijone dolarjev. Zanimivo je tudi, da se prav fako mrzlično ohorožuje-jo z ameriškim orožjem južno-amerižke države, zlasti Argentina in BiaaJijfc „ Železničarji pri prometnem ministru Prometni minister dr. Spaho Je danes sprejel vodstvo Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Predsednik inž. Čurič mu je sporočil pozdrave a kongresa tega udruženja te ga obvestil o sprejetih sklepih in resolucijah. Minister se je zahvalil za pozdrave ter v kratkem govoru orisal smernice svoje prometne politike in svojega dela. Obljubil je, da bo vedno s polnim razumevanjem sprejemal želje in težnje nameščencev državnih prometnih ustanov. Delegacija Je nato obiskala §e generalnega direktorja državnih železnic inž. Naumo-viča. Tudi njemu je obrazložila potrebe in težkoče prometnega osobja. V prihodnjih dneh bo vodstvo UJNŽB posetilo tudi predsednika vlade in finančnega ministra. Sprejem strank pri novem prosvetnem ministru Beograd, 8. oktobra. AA. Prosvetni mi-nster bo sprejema! senatorje in poslance ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 11. do 13., stranke zunaj Beograda izključno samo ob torkih, stranke iz Beograda, Zemima in Pančeva pa samo ob četrtkih od 11. ure. Prijave za sprejem bo »prejemal kabinet od 10. do 11. ure. Upskofltev v železniški službi Beograd, 8. oktobra, p. Upokojen Je ofl-cijal Rudolf Stern pri direkciji državnih železnic v Ljubljani češkoslovaški Poljaki pri dr. Hodži Praga, 8. oktobra, b. Ministrski predsednik dr. Milan Hodža je sprejel včeraj v daljši avdienci zastopnike poljske manjšine v CSR. V poučenih krogih tolmačijo ta obisk v zvezi z vladnimi napori za po-mirjenje manjšin, ki so razširjeni tudi na poljsko manjšino v ČSR. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropat Depresije s 6everne Italije je segla že na Nemčijo. Njen vpliv se je razširil na zahodno srednjo in južno vzhodno Evropo, kjer vlada oblačno vreme z dežjem tu pa tam. V Alpah in v Sudetih sneži. Zmerno hladen val nad severno Evropo in nad evropsko Rusijo. Jugoslavija: Oblačno z dežjem tu pa tam v vsej kraljevini. V podonavju ponekod megle. Topioia je poskočila v vsej državi. Najnižja ioplola Mrzle vodice 4, najvišja Kosovska Mitrovica 28 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini. Deževalo bo še, vendar manj. Pričakovati je tu pa tam nekoliko zjasnitve. Toplota bo še zrasla. Zagrebška; Oblačno, deževno, relativno nizke temperature. Dunajska: Polagoma izboljšanje, vendar še vedno oblačno z lokalnim deževjem. Tem-v 4£caUira fere* Poslednji pozdrav Nj. Vel. kraljici z »Dubrovnika« Adresa ob smrti prezidenta Osvoboditelja je bila včeraj opoldne izročena konzulu ČSR V krajih, kjer se leto in dan smehlja solnce, je čez noč zagospodarila jesen. Kope sivih oblakov so legle v vso Boka, dotaknile so se skoro morske gladine. Ves dan je pršelo iz njih. Morska gladina je bila v zalivih le malo razgibana. Ali nižje doli pri Hercegnovem, M strmi proti vhodu v Boko Kotorsko in daleč venkaj na odprti Jadran — tam so valovi peneče butali in pljuskali ob skalovje, odmev srditost. morja se je čul daleč v notranjost tihe Boke. V Zeleniki stoji zasidran »Dubrovnik«. Vitek in mogočen v svoji sivini, ki je enaka barvi oblačja, čaka vdano, da spet enkrat ponese najvišjega admirala Jugoslavije na daljno pot. Na njem je vse pripravljeno za sprejem kralja in kraljice, čisto in svetlo, kakor da nisi na bojni ladji, temveč v kakšnem čudnem jeklenem salonu. Ozračje se je bolj in bolj stemnilo, dan se je nagnil. Na pomolu so zbrani odiičniki, da sprejmejo kraljevski par in njegovo spremstvo. Tu čakajo: poveljnik mornarice, poveljnik Boke, načelniki srezov tn še druga odlična gospoda. Zdaj ... Od kctorske strani prihrumijo po trdi, nekoliko razmočeni cesti zajetni črni avtomobili. — Mirno! ... Pozdrav na desno!... Izstopil je kralj, bliža se na pomol, na-smehljan kakor vedno, izvrstno mu pristaja nova admiralska uniforma. V sivi popotni obleki stopa ob njem kraljica. Za njima princ Pavle in kneginja Olga. Potem zunanji minister, upravnik dvora in še nekaj spremljevalcev. Podajo se na krov. Vrhovni admiral — kralj sam — sprejme raport in pozdravi vso posadko, negibno kakor kipi, vanj uprtih oči: »Po-mozi Bog, junaci!« — »Bog ti pomagao!« je zagTmel odgovor v mračni večer. Družba visokih gostov se je zarana podala k počitku. Ponoči se je začelo jasniti. že se je spet nad Boko zvedrilo nebo, za-migljale so velike zvezde, v mesečini so se pokazali obrisi Lovčena in drugih gor-velikanov. Ali proti jutru je kljubovalna jesen spet obrnila plašč. Ponosne glave sivega Ra-dostaka se je prijel en oblak. Lovčena drugi. In ta dva oblaka sta se širila, dokler se nista spojila v og~omno oblačno kepo, ki je pok - ila pol neba ... Kakor v cerkvi je vladala tičina na »Dubrovniku« Delo in službo je opravljala pos dka s pravcato pobožnostjo. Po zajtrku sta se kralj in kraljica, podala s princem Pavlom in kneginjo Olgo na kratek sprehod. Ali to ni bila s?mo ju-trnja šetnja, marveč kratka poslovilna božja pot. Ne daleč od Zelenike se odcepi od glavne ceste prijazna pot v hrib. Na ravnici sredi bujnesra gaja stoji stara pravoslavna cerkev Sarina. Pred njo je obelisk z imeni tistih, ki jih je dala Avstrija kot veleizdaialce ur^.relti. že nekajkrat je krs.lj obiskal ta svoj dragi kraj. Stopil je tudi tokrat pred oltar in prižgal svečo za srečno pot. Petem se je poslednjič vpisal v spominsko knjigo. Takoj nato so se vrnili na ladjo. Poročila so javljala, da je morje nemirno, vihamo. Kralja, ki je prestal že vse kaj drugega, kakor vihro in valovje na morju, seveda niso megla odvrniti od poti. Francija je čakala... Pač pa se je po krovu hitro ra.zvedelo, da kraljica ne poj-de z ladjo, marveč z vlakom, še zadnji objemi za slovo, potem je kraljica s princem Pavlom, kneginjo Olgo in spremstvom zapustila ladjo. Na pomolu so počakali odhoda. Minuto nato, točno ob 10.30, se je »Dub-ro-mik« sprostil jeklenih vezi s kopnino ln zavozil proti izhodu iz Boke, v valovito morje, še je stal kralj na palubi in od- adravljal svojim, dokler ja je videl na pomolu mahajoče z robčki »Dubrovnik« je rezal pot mimo vojnih ladij, na njih so bili razvrščeno mornarji, ki so vrhovnemu admiralu petkrat vzkliknili: »Hura!« In še tam na tistem zadnjem jeziku, na Rtu Oštrem, so stali oddelki vojakov in so za slovo poslednji č pozdravili Gospodarja. Na odprtem morju. Dubrovnik je ubral smer naravnost proti Otrantu. Ni prehuda z valovi V prvih popoldanskih urah se je nebo celo pričelo jasniti Solnce je utonilo v škrlatni zarji. Bo, bo se obrnilo na dobro. Daleč je še Sredozemsko morje, odkoder javljajo brezžično: — Morje je zelo razburkano!... Mer trčs agitče ... V toplem večeru so se daleč na kopnem blestele luči mesteca Otranta. »Dubrovnik« je z enakomerno salo in brzino krčil v noč pot proti Jonskemu morju. Kmalu po polnoči je začelo močno pihati izza Tarentskega zaliva. Valovi so postajali vse večji. Proti jutru se je nebo popolnoma pooblačilo. Razburkano morje je silneje zagrabilo »Dubrovnik« in ga začelo njihati, toda do živega mu ni moglo. V Mesinskem prelivu je bilo morje spet mirno. Sicilija, dežela solnca in pomaranč, ni pokazala najlepšega obraza. Visoka Etna je tičala globoko v oblakih, tik pod njimi se je blestel na morje snežni pas. Dubrovnik je zavil proti Liparskim otokom grenkega imena in spomina___Toda dalje! Daleč na desni se dviga v nebo Stromboli. Zdaj pa zdaj se dvigne iz njegovega žrela bel dim. Kakor posmehljiv očanec zre stari vulkan na »Dubrovnik«, ki bo še to noč zašel v strahovit vihar. V mraku je veter zažvižgal čez brod. Razbesnelo se je morje, od ure do ure je naraščal njegov bes. »Dubrovnik« je postal njegova igrača. Močno se je nagibal, valovi so se poganjali igraje čezenj S svojim ozkim jeklenim oprsjem, gnan s polno paro, je Dubrovnik rezal valovje, ki se je z orjaško kljubostjo zaletavalo vanj, ga dvigalo nase, se s hrupom in šumom razbijalo ob njem in ga prelivalo, kakor da ga hoče za vsako ceno pokončati, še med častniki broda ga skoro ni bilo, ki bi b;l kdaj že prestal tak vihar. Morska bolezen, ki je sicer pomorščakom le malo znana, je izmučila marsikoga in sam kralj je nekajkrat zahteval sredstva proti njej. Vso noč je trajala borba. Jutro je našlo sredi Tirenskega morja. Izmučeni, neprespani, bolni vsi na ladji — morje pa besni dalje. Glej, šele po: no popoldne se pokaže zemlja. Sardinija. Pot vodi skozi kanala Bonifaccio med Sardinijo in Korziko. Hvala bogu, za kako urico se je morje vsaj nekoliko pomirilo, ko je »Dubrovnik« zvečer rinil skozi kanal. Ali na drugi strani je morje spet tem močneje pokazalo svojo divjo moč. Okoli polnoči se je nebo sicer zjasnilo, toda morje je z nezmanjšano silo butalo ob brod. Porajal se je nov dan, deveti oktober. Polagoma se je začelo morje miriti. Ob solnčnem vzhodu je bilo sicer še precej razburkano, toda niti daleč ne tako strašno, kakor prejšnjo noč. N:č več ni preplavljalo krova, posadka se je spet lahko kretala po njem. Z novim jutrom se je porajalo novo razpoloženje. Ne bo se je smehljalo. To sinje francosko nebo ... Bilo je okrog osme ure, ko so z »Dubrovnika« ozrli na obzorju tri brodove. Po ostrih linijah so lahko sklepali, da so to vojne ladje, ki gredo kralju naproti. Res, bližali so se trije francoski rušile! Le še pol ure — in že so ponosno defilirali mimo »Dubrovnika«. Enaindvajset strelov je grmelo v čast kralju Alek- Neimenovan vojak bivše Avstrije je po dvajsetih letih obiskal znameniti Col di Lana in pretresljivo opisal svoje vtise v »Narodnih Listih«. Priobčujemo jih v pobudo spominov onih Slovencev, ki so bili v svetovni vojni sami priče grozot, ki jih je pripravila ta gora tisočem in tisočem naših bratov. Ljubljana., 8. oktobra. Na češkoslovaškem konzulatu je bila danes opoldne lepa spominska svečanost. Predstavniki Jč-lige, in sicer predsednik dr. Egon Stare, tajnik g. Fran Govekar in dr. Grosman so izročili konzulu g. dr. Minovskemu lepo opremljeno in v črno usnje vezano adreso s primernim spominskim posvetilom blagopokojnemu prezi-dentu ČSR dr. Tomažu G. Mascryku. V spomenico so se bila vpisala skoraj vsa našo. nacionalna, kulturna, narodno-ob-rambna in druga društva. Gospoda konzula jie nagovoril predsednik Jč-lige dr. S tarč, naglašujoč, da je bil g. konzul sam priča, kako je vsa Jugoslavija, zlasti pa Slovenija, a predvsem organizacije Jč-lige, naša kulturna,, gospodarska in prosvetna društva in sploh vsa javnost tekmovala, da bi v kolikor mogoče dostojnem okviru počastila spomin velikega OsvoboditeLja T. G. Ma;-aryk'3. številne kom. moiracije povsod po Sloveniji so pa bile tudi dokaz, kako so čutili Slovenci v dnevih žalosti z brati čehoslevaki. Ob tej priliki je naše ljudstvo krasno manifestiralo svoje bratstvo in ljubezen do češkoslovaškega naroda. Pri veliki kome-moraciji, ki jo je priredila Jč-liga v avo- j rani kina Matice, so sodelovala vsa naša Maribor. 8. oktobra Na Pobrežju ob Zrkovski ccsti 60 letos pričeli graditi 20 enonadstropnih hiš. ki tvorijo začetek širokopotezne akcije Hut-terjevih delavcev za graditev posebne ko-j. lonije, kjer naj bi našli streho Hutterjevi delavci. Ta kolonija, ki bo na jmoderneje opremljena, je rezultat ustanovitve posebnega penzi.js.kega fonda za delavce in delavke, ki so zaposleni v Hutterjevi tekstilni tvornici. Penzijska ustaneva je bila ustanovljena že pred leti in plačujejo prispevke v omenjeni sklad delavci in tvrika in sicer vsak polovico. Fond upravlja pose- »No, vidiš, dečko, zbiram te po koščkih, tvoja mati bi te bila vesela.« »Vojak, najbrže vaš rojak«, je zamomljal in izdiral kroglice iz ranjene laktnice, »vaš rojak, ali pa Bošnjak. Sedem in trideset tisoč jih leži tukaj, tamle, vsepovsod. Kjer zarinete lopato ali motiko v zemljo, potegnete lobanjo, lopatico. — « Sedem in trideset tisoč! Brez križa ob glavi, tako kakor so jih blagovolile zadeti italijanske kroglice z nasprotnih skal. Strahotni Col di Lana v strašnih Dolomitih. Grozno bojišče v višini 2462 m v bližini Carzana, Levica, Tridenta. Cim višje v gorah tim bližje je človek Bogu. Resnično, časih celo preblizu. Sedem in trideset tisoč mladeničev in mož je tu strahotno pričakalo smrt, njihove kosti se valjajo tu med svitki bodeče žice in zarjavelih granat, ljudje z doline pa izkopavajo smrtni svinec po dve liri za kilogram. Tudi zemljo je mogoče ubiti, tudi goro je mogoče podreti in jo vreči globoko v prepad. Zemlja na Col di Lana je na vekov veke mrtva. Ubilo jo je sto in sto tisoč ton železa in svinca, bila je zadeta naravnost v srce. Prepita je s človeško krvjo in Gospod nas vseh je posušil poslednjo bilko in koreninico. Menda niti strele sem več ne udarjajo, tukaj je samo strahota, smrt in tuljenje meluzin. Zemlja je prenasičena z železom, kame- j nje je stolčeno v prah. Vsak korak je nabit s svincem in v tej grozi so živeli ljudje. I nacionalna in kulturna društva, odzvala se je vsa Ljubljana. Takrat je JČ-liga sestavila posebno adireso, ki jo zaradi tehničnih zaprek lahko šele izroči danes. Predsednik prosi, da. bi g. konzul zdaj, ko potuje v Prago, izročil adreso v rofke g. ministrskega, predsednika bratske češkoslovaške republike dr. Hodže kot dokaz iskrenega in splošnega sočustvovanja Slovencev ob smrti prezidenta dr. Masaryka. Konzul dr. Minovsky je sprejel adreso in se gin jen zahvalil, poudarjajoč, da se je ob priliki prezidentove smrti res globoko prepričal, kako čuti in sočustvuje Ljubljana kot slovenska metropola s češkoslovaško. šel je takrat po ulicah, videl je zastave plapolati s sleherne hiše in najrajši bi ustaivil vsakega človeka na cesti, da bi se mu zahvalil za bratsko čustvovanje. Poudarjal je le, da je škoda, da češkoslovaška ni mogla kakor skozi okno pogledati v Jugoslavijo, da bi videla, kako zvest Ln bratski je jugoslovenski narod v dneh njegove žalosti in nesreče. Smit velikega prezidenta je najprepriče-valneje pokazala, kako globoke vezi vežejo oba naroda in kako so se ravno c-b tej žalostni uri učvrstile. H koncu je g. konzul še posebej izrekel zahvalo JČ-ligi, ki je dala pobudo k spominskim svečanostim. ben odbor, v katerega so delavci in tvornima delegirali svoje zaupnike. Že ob ustanovitvi fonda eo mislili na to. da bi z nabranim denarjem zgradili delavske stanovanjske hiše. N>očrt je dobil končno obliko letos v februarju. Potem ko so se ze-dinili glede kraja, kjer naj se gradi stanovanjska kolonija, so končno pre,i petimi meseci pričeli z gradbenimi deli, tako rskcm področju s p rož u je jo hvalevredne iniciative in pobude v prid našemu delavstvu. Imajo elektriko, a ee svet! D. M. v Polju, 8. oktobra. Neprestani naJirvi povzročajo mnogim posestnikom, zlasti onim, ki imajo sivoja bivališča v nižinah blizu Ljubljaničine struge in drugih tokov velike skrbi. Mnogim malim posestnikom in delavcem v Sla-pah, Vevčah, Zgornjem in Spodnjem Kaš-1 ju ter v Zalogu je Ljubljanica preplavila že vrtove in njive ter jim uničila pozne jesenske pridelke. Mnogi ki imajo svoja bivališča ob stiiugah, so v strahu noč in dan, ker grozi po vodenj dospeti že do gornje hiše. Upamo pa, da bodo nalivi vendarle prenehali, da ne bo prišlo do katastrofe. Pa še neki drugi nevarnosti so mnogi prebivalci maše občriine izpostavi čini. Te pa niso zakrivile kake naravne sile, marveč. kakor vsako leto, naša občinska, uprava sama. Naše ceste, ki so na svojih najbolj prometnih točkah že nekaj let elek-trificirane, so v večernih unah. ko je promet zaradi vračajočih se delavcev naijboJj živahen, v popolna temi. Ljudje se zadevajo ob drogove, v kolesarje, zaletavajo Se drug v drugega; šolarčki, ki se vračajo iz Ljubljane z lokalnim vlakom ob 19.20 torej v popolni temi, pa padajo v jarke in luže. Nosilci elektrorvodov, namesto da bi služili svojemu namenu, to je, da bi cfajali v temi domov vračajočim se razsvetljavo, služijo pri nas prav nasprotnemu namenu, da so namreč kar najbolj občutna prometna ovira. Zaradi egiptovske teme so najibolj prizadeti orni številna delavci in uradniki, delavke in šolska mladina, ki se vračajo na postajSco pri D. M - v Polju z lokalnim vlakom ofo 19.20, torej v času, ko vlada že popotaa tema. V temi tavajo po blatu in lužah na svoje domove v novi del Polja, v feikoamenovano Novo Polje, in pa v smeri proti cerkvi Prišlo je že do ka-ramboJov. Zaleti v dirogove, ali pa da za* voziijo kolesarji v gruče ljudi to je že nekaj vsakdanjega. Zcmerjamija, preklinjanja in upravičenega kritiziranji naj bo tudi našim občinskim možem dovolj. Zajvedajo naj se svoje dolžnosti ki so p prevzeli nasproti občanom in naj vendar že poskr-be, da bodo ceste ob pravem času razsvetljene. narednik Mlejnek zavoj veleizdajniških listin in načrtov v italijansko mesto Vi-cenzo. Ko se je vrnil, ga je izdal kuhar Urban. Avstrijsko sodišče ni moglo verjeti fantastičnim vestem o izdaji, zasliševanje se je zavleklo, ovaduha Urbana pa so zaprli. Italijani so se bali, da se jim morda ne nastavlja past, zato jim je nadporočnik Jirsa nosil v njihove jarke »Narodne Liste«, da bi jih prepričal o pravem mišljenju zvestih Cehov. S pomočjo 70 zanesljivih ljudi se je Pivkov načrt posrečil. Zvečer pred usodno nočjo so dali kuharji v kavo za moštvo veliko italijanskega opija, častnike so omamili z mešanim žganjem, strelivo od strojnic in topov so spravili daleč stran, električni tok v bodečih žicah so prekinili, španske jezdece odstranili in 70 avstrijskih vojakov je nestrpno pričakovalo italijansko armado, da bi ji služili za vodnike... Prelom fronte brez edinega strela je bil popoln in je mogel imeti za Avstrijo katastrofalne posledice. Italijani ga niso znali izrabiti, voditelji so bili zaradi tega kaznovani. Pivko je s svojimi vernimi zbežal v Italijo. Zgodilo se je to v noči dne 18. septembra 1917. Pod previsno skalo na Col di Lana je ležal okostnjak z bojno čelado na glavi Krhek jermen je držal skupaj glavne kosti, iz obutih čevljev so gledale rjave kosti. Semkaj se je privlekel pred dvajsetimi leti in umrl po brezupnem kričanju po milosti. Zravnal sem njegove kosti v plitkem grobu; zarjavelo čelado pa sem vzel s seboj za spomin na katerokoli mamico od sedem in trideset tisoč mrfeah. Viteški kralj je prišel v spremstvu kneza Pavla na krov sandrn, najvišjemu gosta iz zavezniške države. Po strelih so ae rušOd obrnili v krasnem loku, da so prišli vzpored z »Dubrovnikom«. Vsa posadka častnega spremstva je našemu -kralju vzkliknila petkrat: »HuraJ« Visoki gost in prijatelj se bliža po morju obali velike in slavne francoske republike. Že je videti kopno, a nasproti prinašajo pozdrave brneča in grmeča letala. V skupinah krožijo nad »Dubrovnikom«. Solnce stopa v zenit še trije veliki francoski rušilci hite naproti. Z brzino 25 vozlov hiti Dubrovnik proti Marseilleu. Ob 15.28 zapadno evropskega časa se vsidra v zunanjem pristanišču. Dve veliki kri-žarld v potai paradi ga pozdravita, vsaka z 21 streli Za špalir so postavljene podmornice, vse posadke so razvrščene po krovih. Cel roj jeklenih ptičev kroži nad pristaniščem, vse ladje in čolni so okrašeni z zastavami, že sam prvi pogled na mesto pričuje, da je odeto praznično in da nestrpno pričakuje vladarja-zaveznika. Zdajci pozdravi »Dubrovnik« francosko republiko. 21 strelov se z odmevom mogočno odbije od mestnega zidovja. »Dubrov- nik« obkrožajo Stevflnl čotal, na njDi fotografi ln reporterjL S krasnim motornim čolnem so se pripeljali francoski minister mornarice in trije admirali, da prvi sprejmejo kralja Jugoslavije in mu izrarijo dobrodošlice. Že se je pojavil Nj. Vel kralj na krovu v paradni uniformi jugoslovenskega admirala. Počasi stopa po stopnicah k lepemu čolnu, ki naj ga z »Dubrovnika« ponese na francoska tla. Oficirjem, ki so stali ob stopnji cah, bo ostalo do groba v spominu, kako je kralj le polagoma, nekako z oklevanjem stopal z broda. Slutnja?... Posadka »Dubrovnika« Je odhajajočemu vladarju navdušeno vzkliknila petkrat: Hura! — Zadnjič! Bilo je ob 16. uri. . četrt ure pozneje so v uHcl CaneMer sreda oglušujočega pozdravljanja odjeknili morilski streli tako naglo, kakor da so bili izstreljeni iz strojnice. Viteški kralj se je v svidenju s smrtjo spomnil domovine: čuvajte ml Jugoslavijo!... Potem je izkrvavel in izdihnil. V prefekturl je ležal nem in bled na kanapeju, prevlečenem s svilo. Ko je zunaj po Maresejn hrumel nemir, ogorčenje, obžalovanje, je nekdo prižgal svečo ob mrtvem kralju. In naš pariški poslanik je potrti družbi, zbrani ob velikem pokojniku, vzkliknil trpko, a bodreče: — Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je mrtev ^ Naj živi NJ. Vel. kralj Peter n.! dTUTRO« St. 555 SoSof*. f. X. 1W mm Domače vesti * Armijski general Radisav Krsti«, o čigar smrti je »Jutro« kratko poročalo, je bil včeraj ob 10. dopoldne položen k večnemu počitku na beograjskem novem pokopališču. Lik tega našega vojaškega dostojanstvenika je gotovo ostal v dobrem spominu vsem onim našim fantom, ki eo se lansko jesen udeležili velikih manevrov pri Brčkem. Vodstvo teh manevrov je bilo namreč poverjeno njemu. Izgubili smo z njim enega naših visoko sposobnih generalov. Po rodu je bil iz Glogovca (1877), vojno akademijo je dovršil 1899, generalštabni ka-petan je postal 1910., v drugem letu svetovne vojne pa je postal ganeral štabni t>cl-kovnik. Služboval ie največ pri generalnem Štabu, a v prvi balkanski vojni je vodil bataljon. V svetovni vojni je bil potem načelnik užičke vojske in timoeke divizije ter načelnik cestnega odseka pri vrhovnem poveljstvu. Po prevratu je postal načelnik &ta-ba 3. armijske oblasti, čez nekaj let pa je bil dodeljen ministrstvu. Divizijski general je postal 1923, armijski general pa lani. Nekaj časa je bil vršilec deložnoeti komandanta armije v Sarajevu. Zato je tudi vodil manevre pri Brčkem. Njegove pre^ je krasila dolga vrsta odlikovanj, med njimi Karaijjordjeva zvezda z meči, zlata medalja za hrabrost in še vrsta ruskih, romunskih, grških in češkoslovaških redov. Slava njegovemu spominu! gospod**! * ja?*0 pO po 180. »^Cuv**1 * Pogreb žrtve smrtne nesreče. Iz Radeč nam poročajo: »Jutro« je poročalo, da se je ponesrečil delavec Peternel Franc, ki je bil zaposlen pri inž. Hmelju (tvrdka Lignolit), ki polaga lignolitni tlak v novih prostorih papirnice bratov Piatnikov na Njivicah pri Radečah. Nesrečnež je padel 12 m globoko in si je na več mestih zlomil dlani ter pretrgal vse kite in žile. Dcbil je tudi notranje poškodbe, zaradi katerih je v ponedeljek podlegel v celjski bolnišnici. Ako bi ostal pri življenju, bi bil ob roko. Njegovo truplo so v sredo pripeljali iz Oelja ter ga ob 17. pokopali na tukajšnjem pokopališču. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, saj je bil mladenič zelo priljubljen in priden. Sodeloval je tudi pri domači godbi, ki ga je spremljala s turobnimi koračnicami na njegovi zadnji poti. Nesreča je silno po trla njegove starše, brate in sestre, katerim izražamo toplo sožalje. — Če še nisi, takoj naroči Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII. ♦ Domžale vabijo. Kakor smo že ponovno poročali, ho lutršnjo nedeljo v Domžalah lep narodni praznik. Siovesno bo odkrita spominska plošča Viteškemu kralju, vzidana na osnovni šoli. Domžale vabijo, Sokoli, čelniki, odbranaši, vsi, ki čutite nacionalno in živite za ideje Viteškega kralja, v zbor v Domžalah! Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke. odstrani naravna »Franz-Josrfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje ure. da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. jz> s o* if> * Lep« darilo v javni namen. Notar dr. Alfred Roscher v Dolnjrm Miholjcu je pred leti zgraiil dom za siromake v svoji občini, da tako počasti spomin svoje matere. Toda siromaki 6e n'so dali kasernirati. rajši so živeli dalje ob skromni občinski podpori. Razočarani ir. Roscher ie nato namenil dom za ir.!ernat učencev meščanske šole in banska uprava je dala primerno podporo. Zdaj ko je dr. Roscher že v letih, otrok pa nima. je zakladni dom poklonil savski banovini in je priključil še 50 oralov zemlje, da se bo internat lahko spremenil v praktično gospodarsko šolo. * Zmajica od Thalije. Zagrebška gospoda ima svoje društvo »Brača hrvatsko? zmaja«. ki skrfii za varstvo hrvatskih starin in ie vzidalo fe lepo vrsto spominskih p^ošč. Veliki mojster Bratov hrva*ske2a zmaja je radičevski narolni poslanec Miljutin Majer. Društvo je v sredo zvečer imelo komemo-racijo za veliko igralko Marijo Ružičko-Strozzijevo. Dobila je častni naslov Zmajica od Thalije. Ustoličena sta bila dva nova zmaja in sicer znani bosanski radičevski poslanec dr Jura j Šutej in predsednik »Napredka« dr Ante Alau>povič Prvi je postal Zmaj od Bosne, drugi pa Zmaj 6v. Marka od Fojnice- Svečanosti bratov hrvatskega zmaja se zaključujejo 6 prepevanjem »Lepe naše domovine«. * Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Gornjem grada priredi v nedeljo 17. t m. ob 15. v gostilni Ivana Rakuna članski sestanek, na katerem bo poročal predsednik dr. Mejak o delu legije koroških borcev in o stanju naših zahtev. Legija poziva vse tovariše, ki so že včlanjeni, kakor tudi vse one, ki se ni60 še prijavili, da se sami prepričajo o ciljih in namenih legije. * Ne zadostuje sočustvovanje z brati za mejami; potrebna je razen moralne tudi materialna podpora. Zato naj nudi slehernik 9. in 10. oktobra svoj denarni prispevek. — Bran-i-bor, Ljubljana. * Grofica Marica pred sodiščem. Uprava zagrebškega narodnega gledališča je vložila tožlbo proti operetni pevki ge. Nadi Auerjevi, ker ni hotela 8. aprila 1934. navzlic pozivu in opominu gledališke uprave nastopiti v glavni vlogi operete »Grofica Marica«. Gledališka uprava je zaradi kršitve pogodbe zahtevala od gospe Auerjeve, da plača 30.000 din denarne kazni V sredo je bila ponovna sodna razprava. Gospa Auerjeva se je branila, da ni hotela nastopiti, ker ni imela primerne toalete, nove ji pa gledališče ni hotelo nabaviti. Sodišče je izreklo sodbo, da mora gospa Auerjeva plačati gledališču 1.800 din s 6odstotnimi obrestmi od 25. avgusta 1934 in da plača sodne stroške v znesku 2.425 din. Sodišče pravi, da gledališč« ni bilo dolžno nabaviti toaleto, ker velja ta običaj samo za zgodovinske in športne kostume d >čim je grofici Marici notrebna le družabna obleka. * Nehote je ubil gospcdarja V Krasiču pri Jastrebarskem je kmetovalec Zika B^e-brič prešal s svoj:m hlapcem sadje. Ko sta napolnila stiskalnico, sta se vsedla k mizi in se razgovarjala. V tem je h'apec opazil puško na steni. Ko da ga je navdahnil sam zlodej, je hlapec skočil po puško in jo snel in v šali rekel gospodarju: »Ali vidiš, zdaj bi te pa mogel ubiti!« Že se je petelin sprožil in je strel zadel Bretniča v prsi. Brebiič je obležal na me6tu mrtev. Zapustil .je štiri otroke. * Uboj poslanca Milinčiča nepojasnjen. Kakor smo poročali, je v obnovljenem procesu zaradi uboja narodnega poslanca Milinčiča prišel nred sodnike osumljenec Mi-hailo Vukojičič. Zaslišano je bilo več pvič, toda sodišče ee ni mogle prepričati o njegovi krivdi. Tako ostane zločinec še nadalje neznan. * Deževje zadnjih dni je zlasti v Prek-murju in Medimurju povzročilo mnogo škode. Mura in Drava sta na več nustih prestopili bregove in se na široko razlili Tokrat najbolj trpijo vasi Bakovec, Gornja Bistrica. Ivanec in Kotoriba v Meiijimurju. Narasla Mura je odplavila že okrog 500 oralov plodne zemlje. Neusmiljeno ruši polja in livade. Ministrstvo za javna dela je letos bilo določilo 900 (»00 din za regulacijo Mure. tola dela se sploh še niso pričela, ker omenjena vsota ne zadostuje za najpotrebnejšo pripravo resrulacije. Kmetje posameznih vasi so se začeli sami ščititi pred Muro. Zlasti v Sv. Martinu na Muri so tik za vasjo postavili nasip. Dobili so majhno podporo banske uprave iz Zagreba. Vse poletje je dnevno delalo 100 delavcev Toda žal nasip do jeseni ni bi] gotov in zdaj je Mura neusmiljeno porušila, kar so kmetje s trudom zgradili. V RESTAVRACIJI »ZVEZD A« Ocvrti kozliček, nadevam piščanec, piščančeva obara, speci j a lasa sarma. Izboren cviček in na pariški razstavi odlikovano vino »VUGAVA«. * Dubrovnik je imel rekorden obisk. Od početka leta do konca avgusta je Dufirov-nik obiskalo 58.260 turistov, dočim jih je lani bilo v istem oblobju 45.582. Posebno se je opazilo povišanje števila gostov iz Anglije in severnih evropskih držav. Prispeli so k nam večji del v skupinah, ki jih je bil organiziral »Putnik«. * Trgatev v Dalmaciji je zdaj v celoti zaključena. Kakor poročajo iz Splita, je dovoz mošta v mesto letcs precej slab. Cene so za enkrat razmeroma visoke. Mošt iz Kaštelov, kjer je znano dobro vino. se prodaja po 160 do 180 din hI. iz Sibenika po 120 do 150 din hI. Trgovci in gostilničarji v Splitu za enkrat kupujejo le malo mošta, rajši bodo kupovali vino v teku leta. * Ljubezniv nastop zagrebškega akademika. Vseučiliški pi-ofesor Vlal:mir Vrk Ijan je prijavil za°Tahški policiji, da je nedavni večer pristopil k njemu na ulici študent filozofije Peter M. Prijel je profesorja za roke in ga nadrl: »Ti. zakaj si me pa lani vrgel pri izpitu?« Iznenaden nad takim obnašanjem je profesor Vrkljan ofcovoril: »Nisem vas vrgel jaz, marveč komisija. Prosim, odstranite se!« Tedaj je študent o'so-val profesorja in komisijo in mu zapretil: »Poslušaj, jutri pridem na izpit, pa če me še tokrat vržeš, te ubijem kakor psa!« ... Ko je to govoril, je držal profesorja za roke in ga izpustil šele, ko je nekdo prišel mimo. Potem je študent pobegnil. Vendar ga je policija na prijavo kmalu poiskala in ga vtaknila v pritvor zaradi nevarne grožnje. * Na besu pred ranjenim medvedom. T prostrani okolici 8arajeva eo se pojavili medvedje. Eden izmed njih je povznrfil precej škode v vaseh Petrovi ni in Berdiču. Ker so se pojavile tudi divje svinje, so kmetje priredili pogon. Medved je bil ranjen. Ko se je umaknil v gozd, je ugledal mladeniča Muhameda Behhila. V smrtnem strahu je Mehmed splezal na drevo in začel vpiti na pomoč. Med tem je medved pogralbil debelo poleno in začel z njim udrihati po drevesu, na katerem je čepel Behlu-la. Baje je metal tudi kamenje. Medtem je k sreči prihitela pomoč in medved je pred kmeti pobegnil v goščavo. * Nedavno obilen lov morskih gob. Z otoka Kraknja, ki leži nedaleč od Sibenika poročajo, da so imeli Krapnjani letos obilen plen, medtem ko se Zlarinjani bavijo z lovom na koralde, so Kraknjani na glasu naj-spretnejših lovcev na morske gobe. Kakih 200 Krakn janov si s tem služi vse leto vsakdanji kruh. Z lastnimi ladjicami objadrajo vso našo obalo ter s pomočjo osti ali s posebnimi aparati in s potapljanjem spravljajo morske gobe iz globin. Delo je naporno, toda samo s tem se preživlja kakih 50 družin, ki so organizirane v posebni zadrugi. Letošnja sezona je bila izredno dobra. Krapnjani se ne spominjajo, da bi bili kdaj že nalovili nad 200.000 gob, kolikor so jih letos spravili v skladišče svoje zadruge. Njihova skrb je samo še. da vso to množino spravijo tudi v denar. Priporočajo se zlasti vojni industriji. * Tovarna JOS. RCICH sprejema mehko m škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 8 Iz Ljubljane n— Krajevna organizacija JNS za dvorski okraj (za vsa štiri volišča) sklicuje 6voj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v 6oboto, dne 23. oktobra ob pol 20. v dvorani ZKD, kazina. Kongresni trg l/II. u— Izletniški vlaki bodo na prošnjo SPD vozili na progi Ljubljana — Bohinjska Bistrica oziroma Rateče — Planina ter obratno še ob nedeljah do konca oktobra. S tem je omogočeno planincem, da posetijo planine na Gorenjskem. Prijetni in časovno zmagljivi so izleti k Bohinjskemu jezeru do Zlatoroga, ki nudi turistom prijeten jesenski oddih. V jesenskih in zimskih mesecih oskrbuje to postojanko priljubljena oskrbnica koče pri Triglavskih jezerih Ivanka Zvan. ki bo vsakomur dobro postregla. Od Zlatoroga vodi složna pot mi.no Savice po stari vojaški ce- sti v dom na Komni. Planince opozarjamo pri povratku 6 Komne na odcepek pri petnajsti serpentini vojaške ceste, odkoder vodi ravna pot k slapu Savice tako, da se more vsak posetnik Doma da Komni vrniti mimo tega edinstvenega slapa. V Vratih pod strmo Triglavsko severno steno bo Aljažev dom na Krvavcu ter koča na Veliki Planile zimska soba do pričetka prihodnje poletne sezije. Erjavčeva koča na Vršiču bo oskrbovana stalno do 20. t. m., nato zaprta do 30. novembra ter od 1. decembra dalje odprta ob nedeljah in praznikih ter dan prej. V Kamniških planinah bo ob sobotah in nedeljah oskrlMH'ana koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča. Stalno je oskrbovan Dom na Krvavcu ter koča na Veliki Planini. obe prijetni jesenski izletni točki. Dom v Kamniški Bistrici vabi izletnike v jesensko naravo ob vznožje Kamniških planin. Planinci, poslužujte se še ugodnosti izletniških vlakov ob nedeljah ter hitite v naravo v večjem številu! M pa v&nj M položaj kakor t vedo: Hauptmanoa tn Lipe eo bile deloma poplavljeni, v Bevkah so ee celo morali prevažati s čolni. Seva je v gornjem deln včeraj precej narasla, ker sta ji Som e Po-ljanščico vred dovajali velike množine vode, dočim so v prvih jutranjih urah v njenem spodnjem teku zabeležili padec od 270 na 217 cm pri Litiji in od 193 na 155 cm pri Krškem Popoldne je polagoma vpadala in ni več nevarnosti večje po vod-nji. u— Danes odpadejo ve* prireditve neresnega značaja. Prosvetni oddelek kr. banske uprave razglaša, da morajo danes od-pasti vse prireditve, ki nimajo resnega značaja. « u— »Soda« prost *voJe članstvo, da se udeleži talne svečanosti Sa blagopokoj-nim Viteškim kraljem, ki bo danes ob poi 21. uri v telovadnici Ljubljanskega. Sokola v Narodnem domu. Uprava »Soče«. u—' Naša prlmadona Zlata Gjungjenčeva se bo poslovila od Ljubljane 15. t. m. na koncertu Ljubljanske filharmonije. u— Poziv vojnim dobrovoljcem! Jutri odkrije NO na pročelju narodne šole v Domžalah spominsko ploščo blagopokoj-nemu Viteškemu kralju. Vabijo se vsi tovariši vojni dobrovoljci, da se v čim večjem številu udeleže počastitve nesmrtnega kralja, svojega vrhovnega vojnega druga. Odhod iz Ljubljane glav. kol. ob 8.05, prihod v Domžale ob 8.33. Odbor. u— Preporodovci! Starešinska organizacija »Preporoda« naproša vse predvojne Preporodovce, ki imajo kakršnokoli litera-turo o gibanju »Preporoda«, da jo z event. komentarji upošljejo čimpfeje tov. Nikoli Dobriču v trgovino E. Dobrič, Prešernova ulica zaradi izdaje Zbornika preporod«vske-ga tiska ob letošnji 25 letnici. Vse odposlane publikacije ee jim bodo po upoiabi v redu vrnile. u— »Življenje in svet« bo vseboval v prihodnji številki naslednje prispevke: Človek in narava v jeseni. Indija — to je ubogi kmet (s slikami), Cveti v večnem ledu in živali na južnem tečaju, V predmestni krčmi (Ignac Koprivec), nadaljevanje Bumasovih Treh mušketirjev, v rubriki Iz literarnega sveta priobčuje dr. Iv. Lah 6vojo študijo o Francetu Štajerju, ki se bo nadaljevala. Številka vsebuje poleg mnogih ilustracij in krajših zanimivosti običajne rubrike. »Življenje in svet« izhaja sedaj kot redna priloga ponedeliskega Jutra ter stane mesečno samo 5 din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. u— S. S. Svoboda — S. K. Gnfika. Zaradi obletnice smrti Nj. V. kralja Aleksandra, plesne vaje danes odpadejo, pač pa bodo spet prihodnjo soboto. u— Tombola Sokola III. preložena. Sokolsko društvo Ljubljana III. Bežigrad naznanja, da ne bo društvene tombole 10. oktobra t 1. zaradi slabega vremena in nepričakovanih tehniških ovir. Dan te prireditve na Kongresnem trgu bo pravočasno objavljen v »Jutru« in »Slov. Narodu«. u— Komemoracija na univerzi. Danes ob 11. prirede nacionalni akademiki v avli univerze spominsko svečanost za blagopokoj-nim kraljem Aleksandrom. Vsi slušatelji Aleksandrove univerze so vabljeni, da se udeleže te skromne svečanosti v počastitrv spomina velikega borca za pravično urejeno, resnično veliko Jugoslavijo. Iz Celja e— Ob tretji obletnici smrti blaertovo prekrasno glasilo >Pri treh mladenkah« v Rasberger-jevi režiji in pod Herzogovfcm glasbenim vodstvom. a— Pri mestnem vojaškem uradu eo razvidni pogoji za sprejem risarja zvanič-nika pri štabu vrbaske divizijske oblasti v BanjaJuki. a— Sestra povzročila bratovo smrt. V Račah pri Mariboru se je dogodil dne 12. julija žalosten dogodek. 37 letna posestnica Elizabeta Drevenškova je takrat udarila svojega brata Henrka Lipnika s tolikšno silo s sekiro po glavi, da so ga z razbito lobanjo prepeljali v bolnišnico. Kakor je dognala poznejša preiskava, je iskati vzroka tega dejanja v težkih družinskih razmerah. Henrik Lipnlk je bdi namreč slaboumen in je svojo sestro stalno nadlegoval in jo celo pretepal. Ko je usodnega dne v razdraženosti pobil vse kuhinjsko pohištvo, je Drevenškova segla po sekiri in izvršila dejanje, ko Je Lipnik spal v svoji sobi. Hudo poškodovani Lipnik se je zdravil v tuk. bolnišnici, kjer je v četrtek zvečer podlegel poškodbam. Prepeljali so ga v mestno mrtvašnico na Po-brežju. kjer bo izvršena sodna obdukcija njegovega trupla. Vremenska poročila Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut. P. 8. Brigita S. 9. Dionizij N. 10. Franč. B. P. 11. Nlkazij T. 12. Maksimil. P. kraj. ob 16.47 S. 13. Slavoljub Edvard C. 14. Kalist P. 15. Terezija oblačno, le tu pa tam det hladneje, ponekod slana sončno, topleje oblačno Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 8. oklobra Ljubljana 7. 760.0. 7.8. 92. NE1, 10, dež. 14.8; Maribor 7. 759.5. 80. 95, O, 10. dež, 2.0! Zasreb 7. 760.2. 9.0. 95. O. 10, dež, 9.0; Beosrad 7. 760.0, 12.0, 95, Wl. 10. dež, 4.0; Skoplje 7. 762.8, 18.0. 90. SW1, 10. —, —; Kumbor 7. 760.6. 18.0. 80. O, 10, dež, 8.0; Split 7. 759 2, 17.0. 80, O. 6, —, —; Rab 7. 7580, 14.0. 80. SSW4. 10, dež. 3.0. Temperature: Ljubljana 9.0, 7.2; Maribor 14.0. 6.0: Zagreb 10.0. 8 0; Beograd 14.0, 12(7; Skoplje 21.0. 13.0; Kumbor —, 18.0; Split 22.0, 16.0; Rab —, 13.0. »JUTRO« št 236 SoSofe. t X. VtS/ Vaš poceni SUPER HILPS Gospodarstvo Pregled slovenskega zadružništva V -Zadružnem zborniku«, ki ga je izdala Zveza slovenskih zadrug ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva, je objavljen zanimiv statističen pregled vsega slovenskega zadružništva, ki je organizirano v Zvezi slovenskih zadrug, Zadružni zvezi, Zvezi nabavljal nih zadrug državnih uslužbencev in Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. Pregled je sestavljen na podlagi statistik za leto 1935, ki so jih objavile omenjene zveze. Iz tega pregleda posnemamo naslednje zanimive podatke (lastno premoženje in hranilne vloge v milijoni Din): število lastno hranil. Zadruge: zadrug članov premož. vloge kreditne 505 160.300 84.5 1482.0 nabav, prodajne 143 60.250 25.5 0.4 mlekarske 69 6.670 2.6 — vinarske, sadj. 14 1.420 0.5 — obrtniške 42 1.450 4.0 0.2 živinorejske 85 4 730 0.5 — km. strojne 57 2.230 1.1 — elektrarniške 45 4.070 4.0 — stavbne 63 5 330 8.7 — tiskovne 11 1.770 2.4 — zavarovalne 8 4.260 0.7 — razne 86 5.040 2.4 — skupaj 1128 257.520^136.7 1482.6 V Sloveniji smo imeli ob koncu leta 1935. 1128 zadrug (tu niso vštete divje zadruge, ki pa jih ni mnogo); od tega odpade sltoro polovica na kreditne zadruge. Od skupnega števila zadružnikov pa odpade na kreditne zidruge preko 60%. Tudi po svojih lastnih sredstvih so kreditne zadruge najmočnejše, saj znašajo njihova lastna sredstva 84.5 milijona Din, t. j. 62% skupne vsote lpstnih sred=tev vseh zadrug. Hran'lne vloge pri brediin:h zadrugah pa so znašale skoro poldrugo milijardo Din. čeprav se nam zd; ta vso+a poldruge milijarde dinariev hranilnih vlog znatna, vendar v tem pogledu še precej zaostajamo za predvojno dobo. Pred vojno so znašale hranilne vloge samo pri kreditnih zadrusrah, ki so bile včlanjene v Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, pri Zvezi slovenskih posojilnic v Celiu in pri Zadružni zvezi v Celju (teh zadrug je bilo 199) nič manj nego 126.8 milijona kron. Zaposlenost v septembru Okrožni urad za zavarovanj- delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju povprečnega števila zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu septembru. Od avgusta do septemibra je število zavarovancev kakor druga leta iz sezonskih razlogov nekoliko nazadovalo in sicer za 368 na 102.034. V primeri z lanskim sepiembrom je bilo letos število zavarovancev za 10.721 večie (zp 11.8%), v primeri p septembrom najslabšega leta 1933. pa znaša povečanje 23 049 (29.2%). Pred nastopom krize emo dosegli najvišje stanje zaposlenosti leta 1929.. ko smo ime'i točno 102.0(10 zavarovancev in je torej letos število zavarovancev na isti višini kakor v septembru 1929. Kakor pa smo na tem mestu že ponovno omenili, to še ne pomeni, da je intenzivnost zaposlenosti enaka kakor pred krizo, kajti v zadnjih osmih letih se je precej pomnožilo prebivalstvo Slovenje. prirastek prebivalstva pa je navezan prQ dalm. agrarne 75.25 den., 7% invest. 93 den., 7% stabiliz. 86 50 den.. 7% Drž. hip banka 100 den.. 1% Blair 84.50 — 85, 8% Blair 91.50 — 95; delnice: Narodna hanka 7450 den.. PAB 198 den., Trboveljska 230 — 245, Narodna šumska 18 bi., Gutmann 50 — 51, Se- čerana Veliki Befikerek 650 bi., Sečerana Osijek 195 bL, Osiječka Ijevaonica 200 bi., Isis 30 bi., Dubrovačka 425 — 440, Oceania 275 den., Jadranska 425 — 450. Beograd. Vojna škoda 411.50 — 412. 4% agrarne 53.25 den., 6% begluške _ (77.75), 6% dalm. agrarne 75.75 — 76 (75.75), 7% invest. 93.50 den.. 7% Drl hip. banka 100.25 — 101, 7% Blair 85 — 85.50. 8% Blair 94 — 94.50 (94), Narodna banka 7500 — 7550, PAB 202 den. Blagovna tržišča ŽITO "+ C&lcago, 8. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 102.75, za julij 96; koruza: za dec. (K), za maj 61.125, za julij 62.50. + Winnipeg, 8. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 125.25, za dec. 120.50, za maj 120. -f- Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca prijazna. — Pšenica (78/79 kg); baška 176 — 178; bana toka 179 _ igo. baška laija Tisa 181 — 183, ladja Begej 180 — 182; sremska 77/78 kg 175 — 177; slavonska 77/78 kg 175 — 178 Koruza, ba-ška in sremska 105—106; banateka 102—103. Oves; baški, sremski in slavonski 114 — 116. Rž: baška 165 — 167; Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 272 50 — 282.50: »2« 252.50 — 262.50; »5« 232.50 — 242.50: »6« 212.50 - 222 50; »7« 172.50 — 182.50. >8« 127.50 — 132.5(1 Otrobi, baški, sremski in banatski v vrečah 99_ 101. Fižol: baški beli brez vreč 207.50 — 210. BOMBAŽ + LJverpool, 7. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4 51 (prejšnji dan 4.56), za dec. 4.60 (4.64), za maj 4.71 (4.74). + Newyork, 7. oktobra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.18 (8.20), za dec. 7.97 (8.00), ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji sejem je bilo pripeljanih 240 prašičev, prodanih pa je bilo 105 prašičev. Cene so bile naslednje: mladi prascL 5 do 6 tednov stari 70 do 100 Din. 7 do 9 tednov stari 85 do 105 Din, 3 do 4 mesece stari 130 do 170 Din, 5 do 7 mcsecev stari 210 do 340 Din, 8 do 10 mesecev stari 350 do 440 Din, eno leto stari 520 do 780 Din za komad. Svinje so se prodajale 'PO 6 do 7-50 Din, za kg mrtve teže pa po 9 do 11 Din. Beseda »krema« ne pove ničesar, I beseda ,.NI VEA" ! i J 'w////////////////////////////m/////m/r//M Z NTVEO je v resnici nerazdruž-Ijivo zvezan pojm idealnega negovanja kože in sicer zaradi tega — ker NTVEA vsebuje »Eucerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost — Zato ne zahtevajte samo »kreme« — vedno le »NI VE O«! Praznik slovenske pesmi na Koroškem škofiče 5. oktobra. Kljub neštevilnim oviram so doživele končno škofiče svoj praznik. Preteklo nedeljo je bila dolgo pričakovana pevska prireditev, pri kateri je nastopilo nad 70 pevcev iz Gornjega Roža to 50 tambura-šev. Krasno vreme je omogočilo, da so se prireditve udeležili ljubitelji slovenske pesmi tudi iz daljne okolice. Posebni avtobusi so pripeljali udelržence iz Loč, št. Jakoba v Rožu in celo iz Zanomca v Zilj-ski dolini. Pa tudi iz Podjune je bilo več gostov, ki se niso ustrašili dolge vožnje s kolesi. Zbralo se je nad 700 ljudi. Vsi so radi vzeli nase sorazmerno precejšnje materialne žrtve, samo da hi zopet slišali slovensko pesem. Goste je pozdravil tajnik slovenske Prosvetne zveze v Celovcu. Omenil je zapreke, ki so jih prireditelji premagali z dosledno odločnostjo in vztrajnostjo ter potem govoril o borbi koroških Slovencev za enakopievnost in pravico. »Kakor se je mogla vršiti današnja prireditev šele potem, ko so bile vse ovire z vztrajnim delom in vzorno disciplino premagane, ravno tako smemo upati, da bo norba koroških Slovencev končno dosegla svoj cilj, če se bo manifestirala v vztrajnem delu in neomajnem zaupanju v zmago pravice.« Koncert je otvoril skupni pevski zbor pod vodstvom g. M. Nageleta s pesmijo »Slovenec sem«. Z gromkim odobravanjem je množica Izpovedala svojo narodno pripadnost. Sledile so razne točke pestrega sporeda, nakar je predsednik Prosvetne zveze dr. Tischler na kratko očrtal težnje korošldh Slovenccv. sMi smo realnost, dej6tvo, s katerim bodo morali nemški sodeželani računati danes in v bodo-Ca.Povedati hočem, da se tudi hujše- mu pritisku ne bomo udali... Z gotove strani nam podtikava jo, da hočemo od-dvojiti krščanske Nemce od takozvanih nacionalnih Nemcev. Povemo odkrito, da tega nočemo ... Bdino, ksir pričakujemo in zahtevamo od krščansko usmerjenih Nemcev, je to, da odločno zavrne jo vsako raznarodovalno delo in raznarodovalne ustanove... Dokler pa so razmere take, da sin sramoti svojo lastno slovensko m?-ter, če je družabno prišel za stopnjo višje, dokler ta sin dopoveduje naši mladini, da ne sme ljubiti svoje besede in svoje pesmi, tako dolgo so razmere pa vas ah in šolah nevredne krščansCoe države in najhujša zloraba krščanstva... Ko bo ljubezen do svojega naroda čednost tuda za vsakega Slovenca, kakor je čednost za vsakega Nemca, potem si bočno lahko bratje v deželi. — Naša besedi m naši pesmi veljia današnji praznik, če nam je Bog podaril za naše misli posebno obleko, slovensko besedo, in če je slovenska pesem odsev našega notranjega doživetja, tedaj smo brez tega obojega duhovni in duševni reveži...« Govornik je na kratko tudi v nemški besedi pozdravil navzoče nemške goste, nato pa zaključil svoja izvajtnja, s pozivom na skupno in vztrajno delo. Po tem nagovoru so se nadaljevale razne točke bogatega sporeda Nastopili so pevski zbori iz Bilčovca, Loge vasi in Sikofič, končno pa je skupni zbor ob spremijevanju taanbui^škega zbora zapel slovensko koroško himno »Nmav čez jiza-ro«. — Domača dekleta ao v pestrih narodnih nošah obdarila fante in tambura-še z nagsljčki, predsednik škofiškega slovenskega društva g. L. Kramer pa je z duhovitim napovedovanjem sporeda pripomogel k živahni razgibanosti, _ Praznik Slovenske pesmi t Skoflčah je pač najboljši dokaz, kako žilavo ln neomajno vztraja slovensko ljudstvo na Koroškem na svoji poti. To je najbolj živo znamenje življensfke moči, ki upravičeno vzbuja vero v lepšo bodočnost Dekleta spretnih rok brez službe Ljubljana, 8. oktobra Vsako leto dovrši oikroer 40 učenk žensko obrtno šolo (oddelka za krojenje in šivanje oblek in perila) v Ljubljani. Njihovo spričevalo završnega izpita je v smislu zakonitih predpisov dokaz za dovršeno učno dobo in ima značaj pomočniškega izpričevala za damsiko krojaško obrt odnesno za živilsko obrt. čim prihaja jesen in ee i njo pomnoži delo v danijskih kroja čnicah, se prične povpraševanje po službah. Mamice, ki so se 6icer že med šolskimi počitnicami zanimale za več ali manj znane modne ateljeje, spremljajo svoje novopečene krojaške in šivilske pomočnice od mojstrinje do moj-st.rinje in jih ponujajo v službo. Pravo oble- fanje modnih ateljejev pa nastane, kadar do z objavo v dnevnikih išče pomočnico. Ali, jojmene! Ahsolventke Obrtne šole so iz dneva v dan bolj razočarane, kajti baš njihova šo'ska strokovna izobiazba je glavna ovira za sprejem v službo. Mojstrinje (modni ateljeji, saloni) jih načelno odkhu-njajo. Načelo mojstrinj ima seveda svojo osnovo v konkurenčnih, torej čisto gospodarskih razlogih, kajti taka pomočnica se po enoletni zaposlitvi že lahko osamosvoji. Le redkim absolventkam obrtne šole se posreči dohiti zaposlitev s posebnim priporočilom uglednih odj»rmalk. katerih prošenj moistrinje ne morejo odbijati. Posle lica odklanjanja mojstrinj je žal ta, da ženska obrtna šola ne ustreza svojemu namenu, ker se niti 20% absolventk te šole ne more posvetiti poklical, za katerega so sc izobrazile. Omenjene krojaške in ši-vilske pomočnice so tedaj prisiljene, da ed izberejo drugačen poklic, potem ko so starši za njihovo temelj;to šolsko strokovno izobrazbo žrtvovali težke tisočake. Da se tem pomočnicam ipccnaga do kruha s samoo?vojitvijo — in ne nazadnje tudi Ijufdjanski ženski obrtni Soli do zasluženega ugleda. — je z a po četa akcija, da ee kot nadomestilo za pomočniško zaposlitev otvorita na označeni šoli mojstrska tečaja za absolventke oddelkov za. krojenje in šivanje oblek in perila, prav tako kakor je bi! v< preteklem Šolskem letu otvorjen mojstrski tečaj za absolvente banovinske Šole za izdelovanje glasbil v Ljubljani. Obširno utemeljena prošnja, naslovljena na ministrstvo za trgovino in industrijo, je bila Že v prvi polovici julija predložena kr. banski upravi v Ljubljani. Zato pričakujemo v najkrajšem času ugodne rešitve, s katero bo dana tudi inteligentnemu in vsestransko dobro strokovno pripravljenemu obrtniškemu naraščaju možnost, da bo lahko skrbel za napredek obrti. Staroupokojenci in milošcinarji obupani Ljubljana, 8. oktobra Razočarani železniški upokojenci, invalidi in vdove so nam poslali daljše pismo, iz katerega posnemamo: V današnji draginji smo pričakovali, da se nam vrnejo prejemki, ki so nam bili predlanskim odvzeti. Staroupokojenci, ki že ve« čas moledujemo, da 83 pokojnine urede na podlagi zlate valute, času primerno, istotako pričakujemo rešitve. Sta-roprovizionisti, upokojeni delavci, ki smo tudi plačevali v pokojninski sklad, imamo majhno draginjsko doklado in živimo v bedi. Miloščinarji, sivolasi starčki, ki smo služili pri železnici po 40 in vešč let, imamo majhno pokojnino in dnevno po 2 din dragi nske doklade, da tako prejemamo skupno po 60 do 100 din mesečno, solzni pričakujemo izboljšanja. Poluradniki in služitelji s polno službeno dobo, upokojeni po starem zakonu, smo bili z novo uredbo o draginj-skih dokladaih, lata 1935. popolnoma prezrtu Pri tem smo pa najbolj zapostavljeni služitelji s polno službeno dobo, ker od 1. oktobra 1935. dobivamo v prvem draginjskem razredu mesečno do 180 din manjšo dravinjsko doklado, kakor tovariši neželezni-čarji. Zakaj, kako je to mogoče? Železniški invalidi, Š3 s kronsko nezgodno rento, smo pustili svoje zdravje v težki in odgovorni službi, a zaman pričakujemo, da se nam rente prevedejo na zlato valuto. Letos v marcu j3 sain gos-pod prometni minister govoril v narodni skupščini in je poudarjal, da se }e za časa prevedbe kronskih pokojnin dne 1. avgusta 1927 člen o prevedbi slabo tolmačil, zatorej že takrat niso bile njihove rente prevedene vsaj al pari. A to še ni zadosti' Kako so ti nesrečniki ravno te dni razočarani, ko dobivajo od Bra-tovske skladnice odloke, s katerimi jih obvešča. da se bodo njihove dosedanje dravinjske doklade znatno znižale, nekaterim pa celo ustavile. Njihovi prejemki so že zdaj tako nizki, da od daleč ne zadostujejo za preživljanje. Ti bedni ljudje se izprašujejo, zakaj takšno ravnanje z njimi. Na podlagi vsega navedenega je bilo Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ponovno primorano, da v navedenih zadevah apelira na prisJojna mesta in da zaprosi odločujoče činitelji. naj storijo vse potrebno, da se kričeče krivice popravijo. Pestanl in ostani član X o a n I ft s * a A c a 11 el i Sobo ta. 2. X. 1&3Z Francoz ia Neme« si napivata »JUTRO« H. 233 ^ HocnUd petrolejsld vod razstreljen 6- Piccard hoče v višino 30 tisoč metrov Znani stratosfero! letalec prot Piocard pripravlja na pomlad prihodnjega leta nor polet ▼ stratosfera Doseči namerava tedaj višino 80.000 m. V tej višini znaša temperatura mfrras 65 stopinj Celzija. Sonce je jeklenomodra barve, nebo pa temno kakor ponoči in poanto s zvezdami. Za financiranje Piccardovega po leta so potrebni trije milijoni belgijskih frankov, ki jih hočejo zbrati z javno zbirka Prof. Piccard upa, da bo imela zbirka zaže-ljeni uspeh. Državni podtajnik t nemškem ministrstvu za letalstvo, general Milch, je bO t Parizu gost francoskega letalskega ministra Cota, ki ga je povabil na kosilo Proces zaradi spomenika belgijski kraljici Neupravičeni očitki tujski propagandi Pred okrajnim sodiščem v Arau v Švici se je zaključil te dni precej obsežen proces. Lanskega junija je izšel v neki švicarski reviji članek, ki je ljudem v Kiis-snachtu, kjer se je ponesrečila belgijska kraljica Astrida, očital, da so v nekem svojem prospektu na najbolj nesramen način izkoristili to nesrečo za svojo propagando, razen tega da so skušali zemljišče, kjer stojita danes spominska kapela in križ, prodati za fantastično oderuško ceno. Kot toži/tel ji so nastopili razni meščani iz Ktis-snachta in člani tamkajšnjega tujsko prometnega društva ter kmet ,kl je prodal dotične parcele. Sodišče Je ugotovilo, da so bili vsi očitki iz trte zviti in je revijo obsodilo na globo 50 frankov, odškodnino 100 frankov ter plačilo sodnih stroškov. V treh dneh čez Atlantik Angleška ladiedelska družba Swan, Hun-ter. VVigham Richardson Ltd. v Tvnesideu, ki je zgraoila «Maur?tanijo«, ladjo, ki je bila več let imetnica sinjega traku, preizkuša ta čas nov model ladje z revolucionarno obliko, ki jo pa skrivajo. Nov? lndia to dosegla baje brzino 40 vozlov na uro, torej 10 vozlov več nego »Quen Mary<. Ce bodo poskusi uspeli, bo družba zgradila potniški parnik, ki bo rabil za vožnjo preko Atlantskega oceana samo tri dni. medtem ko rabi >Quen Marvc najmanj 3 dni 23 ur in 57 minut. Pravijo, da bi ru-šilci po istem modelu pluli lahko z brzino 60 vozlov. Kupujte domače blago ! čudno zdravljenje glušcev Precej nenavadno metodo za zdravljenje gluihosti so pred nekoliko dnevi preizkusih v Filadelfiji nad 3-letnhn Lewisom Burto-nom. Deček je prišel gluh na svet Poskusi vseh zdravnikov, da bi ga tega zla ozdravili, so ostali brez uspeha. Pred nedavnem pa je filadelfl^ski župan Wilson slišal, da morejo strmi padnl poleti gluhost ozdraviti. Dosegel je, da je šd mali Burton v spremstvu nekega zdravnika ln neke strežnic« v letalo. Letalo se je d vrnilo v višino 3600 m in zletelo potem strmo proti tlom, do višine 60 m. Zdravnik je po tem poletu dejal, da je mali med padcem začutil v ušesih neiko ščegetanje* kar je po zdravnikovem mnenju dober znak. Nadaljnjih posledic tega poleta pa je treba seveda še počakati. Sprejem v indijskem parku Skrivnostna smrt španske plesalke Nemški listi poročajo, da je nekdanja tovarišlca slovite plesalke Argentine, španska plesalka Carmen Michelle, ki je bila znana, bolj pod svojim umetniškim imenom La Espagna, na gostovanju v Sovjetski Rusiji izgubila življenje. Njen tajnik, ki živi v Bruslju, je prejel iz Moskve brzojavko, v kateri so mu sovjetdke oblasti sporočile, da je plesalka po kratki bo lezni umrla. La Espagna Je odpotovala 4. avgusta iz Londona v Moskvo in je imela 19. avgusta prvi nastop v Leningradu. Potem so še poročeli, da je nastopila v Gorkem. Kmalu potem je prispela brzojavka o njeni smrti. Njeni sorodniki so brzojavili za-voljo podrobnejših vesti v Moskvo, pa niso prejeli nobenega odgovora. Nemški listi domnetvajo, da je postala žrtev areta-cijskega vala, ki je šel v avgustu preko Rusije. Med več sto osebami, ki so jih toafcrat aretirali in ustrelili, je bilo mnogo inostrancev. Otroka in mačka V nekem hotelu v Joryju na Francoskem sta stanovala zakonca Binetova. Pred nekoliko dnevi sta Binetova zvečer segrela nekaj kave na plinskem gorilniku in ostavila nekaj mleka v loncu. V isti sobi sta spala njiju otroka, dva dečka v starosti 4 let in 20 mesecev. Starša sta odšla in sta se vrnila šele proti polnoči. Ko sta odprla vrata, je bila soba napolnjena s plinom in v postelji sta ležala otroka — mrtva. Preiskava je dognala, da je bila mačka Binetovih skočila na gorilnik in popila mleko iz lonca. Pri tem je premaknila pipo, tako da je začel plin uhajati. Obupana starša sedaj nadzorujejo, ker se boje, da bi izvršila samomor. Milijonarka in gigolo Pred curiškim sodiščem so imeli te dni razpravo v zvezi z nenavadno ljubezensko zgodbo, ki ji je junakinja ostarela, toda zelo bogata Američanka. V nekem euriškem plesnem lokalu se je seznanila z nekim političnim emigrantom iz Češkoslovaške, ki se je preživljal kot gigolo. Američanka ga je obsipavala z darovi in ko je začel moški razmerje z neko mlado lepotico, se je izkazalo, da Američanka bolj zanj gori, nego si je morda sam mislil. Pred sodniki je priznal, da ie od bogata-šinie dobil v celoti 207.000 švicarskih frankov neki večer kar 100.000. Ko se je hotel poročiti s svojo izvoljenko. mlado Francozinjo, mu je Američanka izjavila, da mu ni dajala daril samo kot svojemu plesalcu, temveč da je videla v njem svojega bodočega moža. Ker je takšen konec odklonil, ga je tožila za povračilo vsot. ki mu jih je dala. Mož se je dal rajši zapreti za dve leti, nego da bi se vdal nemilemu snubljenju priletne Američanke. Lady Linlithgowa, zaročenka podkralja Indije, je povabila k sebi v park v Sinili mlade Indijke, katerim je postregla s čajem Letanje v bodočnosti Stratosfera se odpira človeku — Vožnja okoli zemlje v 40 urah Vedno znova srečujemo vprašanje, da-li bo letanje s hitrostjo 1000 km na uro kdaj mogoče? Znanstveniki in tehniki menijo, da morejo na to vprašanje odgovoriti pritrdilno in če pomislimo, koliko se je hitrost letanja povečala v teh tridesetih letih, odkar človek leti, jim moramo dati prav. V prvih letih je znašala hitrost zračnih poletov skoraj redno 90 do 100 km na uro. medtem ko dosegajo današnja prometna letala na rednih poletih že skoraj 400 km na uro in znaša največja brzina, ki so io dosegli sicer s posebnim letalom 709.200 km na uro. Ta bajni razvoj, ki se je odigral v teku 'enega človeškega življenja, se nikakor še ni ustavil. Graditelji in izumitelji stikajo neprestano za novimi možnostmi, ki bi brzino letanja pospešile. Če primerjamo predvojna letala in delno tudi letala, ki so jih uporabljali med svetovno vojno z današnjimi letali, nam postane na prvi pogled jasno, da je njih zmogljivost nara«la v prvi vrsti zavoljo spremenjenih oblik. Ko so začeli letati, so uporabljali letala, ki tega imena niso prav za prav niti zaslužila. Bila so boli podobna kakšnem »letečim žičnim oviram«. To so bila velika ogrodja iz lesa in platna z neštetimi veznimi žicami in spredaj je lil v odprtem trumi hrupen motor, ki je imel vsikovrstne muhe, da je bil človek na zadnje vesel, če se je sploh dvignil v zrak. Brzina je dosegla stopnjo, ki je letanje baš dovoljevala, kajti motorji in propelerji so imeli zmogljivost, ki je bila samo malenkost nad potrebno najmanjšo brzino. Če so hoteli doseči večjo brzino, so morali vgraditi torej večji motor, a to je aparat spet prekomerno povečalo in rezultat j? bila nova žična zmešnjava, višja teža in le malenkosten dobiček, kar se tiče zmogljivosti. Sele spreminjanje oblike, s čimer se je izkazala povojna doba, je prineslo rešitev. Nastala je nova znanost, aerodinamika, ki Je z neštetimi poskusi dala letanju 6trumno in gladko obliko, kolesje, ki se da potegniti med poletom v trup, torpedu podoben trup, zelo močni, skriti motor in razmeroma kratke nosilne ploskve. Aerodinamika je upoštevala zračne toke in zračni upor, ki jim je letalo podvrženo in je po določenih zakonih izdelala primerne oblike vsem delom le tala, ki so izpostavljeni zračnim lokom. Tako so med drugim odkrili, da narašča zračni upor s kvadratom brzine, pogonska sila, ki naj ta upor premaga, pa mora naraščati s tretjo potenco brzine. Aerodinamična izpopolnitev letal je dosegla danes že takšno stopnjo, da jo bo težko prekositi, zato poskušajo znanstveniki in tehniki najti druge poti, ki naj ti povečale brzino. Zračni prostor je, kakor vsi vemo. v svojih spodnjih plasteh najbolj gost. dočim znaša zračna gostota v višini 12.000 m komaj četrtino gostote ob fleh. Iz tega je razvidno, da bi letala imela idealne pogoje za brze polete v stratosferi, ki se začenja v višini kakšnih 12 km. Zato poskušajo v zadnjih letih z vso vnemo, da bi izdelali tip letala, ki bi bilo sposobno za letanje v takšni višini. Ovire so videti za sedaj skoraj še nepremagljive. Tr ba je n pr. zgraditi motorje, ki bodo mogli obratovati v popolnoma drugačnih ozračnih pogojih nego doslej. Dalje je treba dati ictaiu kabine in prostore za posadko in potnike, ki bodo zrakotesno zaprte in bodo kljutovale zračnemu pritisku, kajti človek more živeti trajno le v normalnem zračnem tlaku, v določenih temperaturnih razmerah in v zraku, ki vsebuje dovolj kisika, vsega tega pa v stratosferi ni. Številna znanstvena in tehnična področja sodelujejo tu, da bi rešila probleme letanja s takšnimi letali in čeprav danes š=» ne moremo govoriti o kakšnih epohalnih uspehih, vendar je gotovo, da se bo ideja stratosferne-ga letanja prej ali slej uresničila in s tem ideja o potniškem zračnem prometu z brzinami okrog 1000 in več kilometrov na uro. Potovanje okrog zemeljske oble v času 40 ur in manj, to je stvar, o kateri sanjajo moderni Julesi Verni. Moderen pisalni stroj Ježev želodec in kačji strupi Strupenjače mu ne škodujejo, pač pa alkohol in kava V Brehmovem »Življenju živali« beremo, da je Jež za kačji strup neobčutljiv. Ugrizi, ki jih dobi v boju z gadi, so zanj brez Škodljivih posledic. Ježi použijejo tudi kačje glave s strupenimi zobmi in žlezami vred, ne da bi Jim to škodovalo. To se da pojasniti s tem, da škoduje strup pač le tedaj, če zaide v krvni obtok. V želodcu Je brez učinka. To velja za neke kačje strupe tudi pri človeku. Osebi, ki jo Je kača pičila, pomagaš lahko tako, da jI takoj Izsesaš rano. Seveda morajo biti ustnice in ustna duplina neranjene. Praktično pa je to za človeka vedno tvegano, ker ima v ustni duplini pogostoma majhne rane, ki Jih sam ne občuti. NSka strokovna revija poroča o zanimivem primeru, da je jež ostal neobčutljiv tudi za anorganski strup. Ponoči se je polastil Škatle iz lepenke, v kateri so bile cevke s zelo strupeno schvveinfurtsiko zeleno barvo, ld je, kakor znano, spojina lz bakra in arzena. Menili so, da je žival izgubljena. Toda po daljšem spanju Je bila spet živa kakor le kdaj. Navzlic temu, da jež marsikateri strup prenese, pa mu alkohol in kava kakor drugim toplokrvnim živalim škodujeta. Alkohol ga omami in prav tako kavna zrna, ki Jih rad gloda. Masarykova knjižnica Pokojni predsednik Osvoboditelj je spadal med najbolj izobražene državnike na 6vetu. Vse svoje življenje se je živo zanimal za vsa duhovna vprašanja. Skoraj ni pomembnega znanstvenega ali leposlovnega dela, ki bi ga ne imel v svoji knjižnici Že kot dijak in pozneje kot privatni docent na Dunaju je položil temelj te knjižnice, ki je do njegove smrti narasla na 107.300 knjig. In vse te knjige je natančno zapisoval v seznam. Več nego tretjina knjig kaže sledove njegovega študija. Pri čitanju si je delal obrobne opazke, ki kažejo, kako intenzivno se je bavil s knjigo. Razen knjig pa je pokpjni predsednik čital tudi domače in inostrane časnike. Ta pisalni stroj je bil nedavno razstavljen v Londona. Njegova posebnost je papir, ki ga odrežeš na poljubnem mesta Ameriški legionarji v Parizu če še ne veš, zdaj izveš: da znaša dolžina japonske fronte na Kitajskem približno 2000 km in se vleče skocrf province Čahar, Sujvan, Šansi, Hopej in Santung; da pripravljajo za prihodnje leto v Nemčiji ljudsko štetje; da znaša privatna škoda razstavljalcev pri požaru dunajske Rotunde četrt milijona šilingov; da se je violinist Bronislav Hubermann ponesrečil na vožnji z letalom na Sumatri; da se je 5. oktobra začel v Moskvi šahovski dvoboj med Lowenfischom in Botvinni-kom. Prva igra je bila prekinjena po 41. potezi; da bo nemški državni podtajnik v letalskem ministrstvu, general Milch, ki se mudi trenutno v Parizu, najbrže obiskal tudi London; da je češkoslovaška vlada odpoklicala iz Moskve svojega dosedanjega tamošnjega poslanika Bogdana Pavluja in poslala na njegovo mesto poslanika Zdenka Fierlingerja, Si je ža f\revzel svoja posla Te dni je prispelo iz Amerike v Pariz na svetovno razstavo več sto ameriških legionarjev, ki so se za časa svetovne vojne borili na francoskem bojišča. .V Pa- Ktan 8fi bili bojoraiki prisrčno »prejeti v- Letala za turško vojsko V Turčiji nameravajo v najkrajšem času osnovati posebno letalsko ministrstvo, ki bo med drugim skrbelo za nabavo in izdelavo letal za turško vojsko. 2e v teku enega leta si hoče Turčija urediti močno zračno brodovje in bo v to 6vrho oddala velika naročila v inostranstvo. Istočasno bo osnovala celo vrsto šol za izšolanje letalskega osebja. Računajo s tem, da bo Turčija do konca leta 1939 razpolagala z več nego tisoč hitrimi in modernimi vojnimi letalu Krvavo dejanje pijanega lovskega paznika V svojo kočo v bližini Nitre na Slovaškem se Je p^zno ponoči nenadno vrnil 40-letni lovski čuvaj Franc Veretš. V koči so spali njegova žena in pet otrok. Na ženino vprašanje, kaj išče v tem času doma in ali naj napravi luč, je Vereš brez besede pograbil sekiro in t njo udaril ženo. Potem je vzel slamo, jo polil s petrolejem in kočo zažgal. Svojo petletno hčer Ljudmilo, ki mu je botela to početja preprečiti, je pobil na tla Ko se je žena zbudila iz nezavesti, je tdlo že vse v plamenih. S poslednjimi močmi je reSila iz goreče koče tri otroke, dva otroka, triletna dvojčka, pa sta zgorela. Pred hišo je Vereš spet napadel ženo, jo pobil in pobegnil. Našli so ga čez dan v lovski hiši, kjer je spal s svojim osemletnim sinom. Mož je dejal, da je bil ponoči popolnoma pijan in da se ne more ničesar spominjati. V bolnišnici v Nitri so ga soočili z njegovo umirajočo ženo. Tako žena. kakor Ljudmila sta vztrajali pri izpovedi, da je Vereš storilec grozotnih zločinov, ki so se v noči odigrali v koči. ANEKDOTA Avstrijski cesar Franc Jožef ja prihajal S svoji prijateljici Katarini Schrattovi vsak dan na obisk. Običajno se je to dogajalo popoldne. Schrattova mu je navadno postregla s čajem. Nekoč v Ischlu pa je prišel na obisk zvečer. Schrattova je ravno tedaj dobila novo kuharico, ki ni poznala vseh navad visokega obiskovalca. Franc Jožef se je precej zakasnil pri igralki in je hotel oditi iz hiše neopažen. Splazil se je zato po hodniku na vrt. Njegove stopinje pa so zbudile kuharico, ki je pritekla iz svoje izbe v nočni srajci in s svečo v roki, da bi prijela »tatuc. Ko je uzrla moško postavo, je hotela zavpiti, toda Frana Jožef jo je zadržal z besedami: >Molčite vendar, neumnica!« Kaj me ne poznate? Jaz sem cesar! »Kuharica je obstala kakor oka-menela. Padla je na kolena in je začela peti »Bog ohrani, Bog obvari . . .< Medtem ko se je na vse grlo drla, jo je Franc Jožef urnih korakov odkuril domov. VSAK DAN ENA Oče 38 otrok 64 letnemu Augustu Thieleju iz Rethema pri Walsrodeju se je ta dni narodilo 38. dete. Možakar je zdaj v tretjič oženjen, njegovi otroci imajo tri matere. Od 38 otrok jih itt U. »Oprostite, jaz vozim že od 1 1905 . . .« »Razumem, ampak to je danes že zastarelo .. .€ £t Rac<). Veliki in važni petrolejki vod iz Haife v Mosul je bil na transjordanskem ozemlja te dni pognan v zrak, čeprav so ga na vseh važnih točkah strašili angleški vojakL Atentat je nedvomno delo Arabcev k JUTRO« St. 236 7 SoEofc.fcX.SBf Kulturni pregled Na razstavi Avgusta černigoja Komaj so zaprli svojo razstavo neodvisni, že je dan nato v vsej tišini in brez vsake reklame razstavil kolektivno tržaški slikar Avgust Cemigoj. Ni prvič gost v razstavnem paviljonu.. Kakih deset let bo, odkar je v tistih letih vrenja in negotovosti s svojim delom močno razgibal tjaibljanske umetniške duhove. Revolucionarnost za vsako ceno je bila še močno v modi. Nu, Cernigoj res ni prinesel z juga kaj posebno novotarskega; za tiho zadovoljstvo lokalnega likovnega ustvarjanja pa je bdi vendar pomemben, kajti do takrat futurizem Ljubljane še ni Z3ijel. Pač, v literaturi je vzplamtel z velikim ognjem, za kratek čas. S svojim, le za Ljubljano novim slikarskim načinom si je Cemigoj ustvaril krog privržencev, v katerega so zašli celo inženjerji, arhitekti, pedagogi ter njemu samemu za nekaj časa preskrbeli mesto na neki ljubljanski srednji šoli Ves uspeh takratnega Cernigoj evega ustvarjanja gre na račun naglice, s katero je razburjal ljubljanski svet. Presenečenju je hitro sledilo iztreznjenje, navdušenju še hitrejše pozabljanje. Vse do preteklega ponedeljka. V kratki napovedi otvoritve svoje razstave je slikar omenil, da se je otresel svojega starega pojmovanja slikarstva ter se povsem usmeril v realnejše gledanje, opazcvanje ln študij narave. Za.prav je pričel od početka. V večji meri njegova kolektivna razstava tudi potrjuje to spreobrnjenje oziroma zanikanje starih slikarskih načel. Ponekod je še slutiti vezi, ki drže na delo pred desetimi leti. Nekatere podobe niso brez nadiha nekoliko novejšega vpliva. kakršnega n. pr. v izrazitejši meri izpoveduje nadrealizem. Cernigoj je še vedno nekoliko omahljiv, kljub svoji trdni odločitvi za boljšo plat čistega slikarstva. laPfrap. S"' rnmmM — w Grčija, lesorez Da pa se bo kaj kmalu odločil za bairvo, za čisti slikarski prikaz predmeta, pričajo njegova poslednja dela, tako n, pr. št. 13, Rože. Slikarsko so tako močno prikazane, da prevladujejo v vsem razstavnem prostoru. Prav v tem, da se je sproščen vseh starih predsodkov in načina dela Uda! podajanju čistega barvnega prikaza, Je vsa moč in življenje v podobi. Izrazit slikarski talent sili tudi v mncigih drugih delih na dan, čeprav prevladujejo v vsem razstavnem prostoru. Prav v tem, da se Je sproščen vseh starih predsodkov ln načina dela udal podajanju čistega barvnega prikaza, je vsa moč in življenje v podobi. Izrazit slikarski talent sili tudi v mnogih drugih delih na dan, čeprav prevladuje v njih vpliv dbljsega dekoratske-ga dela. Imam vtisk, da je slikar dalje čara delal v kaki glediški slikami, za kar sklepam po nekaterih tonah in močnih obrisih pokrajin, posebno tržaških vedut Včasi je veljalo delo po glediških slikeir-aiali za najboljšo šolo pokrajinstva, ki so io vse bolj cenili od akademskega šolanja. V stari Avstriji so najboljši krajinarjl iz-prav iz slikarske delavnice dramajskega dvornega gledišča. Kako pa je danes a tako šolo, videti povsod, tudi pri nas. V splošnem je Cernigojevemu delu videti vpliv italijanskega slikarstva minulega desetletja. Kljub sorodnosti s pariškim na- Boi\ Ontfcn se od tega raafflfcuje: je težje, v kompoziciji odoomnejše in mu predvsem primanjkuje lahkotne improvizacije, deloma le rahlo nakazamje predmeta Ba/JsSbo v barvi a& risbi, tistega igračlkanja s teto-niko, ki je tako značilno aa tako imenovano »sodobno pariško šolo«, čeprav ta ne prevladuje sočasnega francoskega likovnega ustvarjanja. CemnigoJ razstavna poteg 25 olj te gv»-šev tudi večje število grafik: lesorezov, linorezov in suhih igel. Lesorez še najbolj odgovarja njegovi naravi. S skromnimi sredstvi, (vsekakor ne tako skromnimi kakor so značilni za nekatere naše grafike, sfkromnost, ki je enaka duševni revščini) dosega močne učinke v tem enobarvnem delu se je že do kraja odločil za čisto grafično izražanje, kakor za barvo v svojih poslednjih slikarskih delih. Likovna umetnost, naj bo prikazana s katerimkoli načinom, ima sama toliko le za sebe značilnih izraževalnih sredstev, da more brez škode živeti brez drugih primesi, po mctnosU, le takrat moremo govoriti o čistem stvu, grafiki zani edino s sredstvi, jim od vsega početka določenimi aa upodabljanje. Tudi pod tem strogim merOoen zdrž« čemtgojese podobe tn grafike boijSo sodbo. Ne vsej A kar je dobrega dela med ajkm priča, da slikar ni prirasel na svoje stara nazore, temveč Se je * airaivim razumom otrese! poti, po kateri je aašel v zagato. Bo$J zdravo pojmovanje umetnosti ga jo privedlo sicer spet na začetek poti, ki pa T svoji perspektivi odkriva bistvo življenja fci defet sedanje Itattje, koder Cemigoj živi, se kaže tudi v njegovih delih. Ko bd mu življenje delalo neGcaj manj Skrbi, bi to brez dvoma dobro vplivalo na vso njegovo umetnost S te plati mu moremo, sodeč po tej koftelktlvni razstavi, zaupati. Tisti pa, ki bd mu mogli h tem/u pomagati, naj si danes in jutri ogledajo razstavo, izberejo podobo aH grafiko ter na ta način izkažejo priznanje našemu sposobnemu človeku, ki se mora s poštenim delom truditi skozi življenje v še težjih prilikah, kakor žive njegovi tovariši med nami. c. a. ■mr* T Spet nedelja domačega prvenstva Jsstri Mo že petič igrali za jesensko prvenstvo LNP Kakor smo že včeraj na kratko zabeležili v tej rubriki, se bo jutri v vseh razredih in skupinah spet nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v območju LNP. Na sporedu je cela vrata prvenstvenih borb. med njimi seveda najvažnejše v Ljubljani. Mariboru in Celju. Ljuibljanski prireditelji nas opozarjajo na naslednja srečanja: Na igrišču Jadrana v Koleziji bosta v nedeljo dve važni tekmi za podsavezne točke. Sodelujoči klubi jamčijo za dober športni uspeh in užitek. Jeseniško Bratstvo bo jutri prvič nastopilo v Ljubljani, in 6icer proti Marsu; obe moštvi hočeta izboljšati pozicijo. Glavno zanimanje po bo gotovo veljalo drugemu paru. in sicer Kranju in Jadranu, ki spadata oba med najbolj ambiciozne v tem razredu. Prieetek tekem bo točno ob 9. odn. 10.30. Dohod na igrišče je urejen z novimi hodniki, tekme bodo seveda ob vsakem vremenu. Na igrišču Reke bo popoldne oib 15.30 prvenstveno srečanje med Reko in Svobodo, ki utegne bistveno spremeniti razpored v prvenstveni lestvici. Svoboda se krepko drži na drugem mestu, Reka pa je po prvih neuspehih zopet prišla v polet in vse kaže. da bo skoraj spet med prvimi. Po formi na papirju bi bilo treba zmago prisoditi Svobodi, ki je dozdaj še ni nihče porazil, Reka pa je izgubila že dve tekmi. Dejansko pa je slika vendarle ugodnejša za Reko. kajti Svoboda še ni isrrala z nobenim onih moštev, ki eo Reki odnesli točke. Razen tega igrajo Rečani na domačem igrišču. Na igrišču Hermesa bo dopoldne ob 10. najvažnejša tekma II. razreda, in sicer med Grafiko in Mladiko. 01*3 enajetorici dozdaj še nista bili poraženi in beležita prav dobre rezultate. V vodstvu je Grafika z zavidljivo rad i ko golov 29:1! Tekma je odločilne važnosti, ker bo dala najbrže jesenskega prvaka. Oba kluba igrata tehnično prav dobro in sta se za to tekmo temeljito pripravila. Vstopnice bodo po 4 din. Razen tega bodo v Ljubljani igrali tudi na grišču Korotana, in sicer o(b 15.30 Ko-rolan - Zalog ter na igrišču Most ob 15.30 Moste - Slavija. Mariborski spored .je razdeljen takole: na igrišču Rapida ob 9. Maribor - Železničar rez., ob 10.30 Rapid - Maribor jun., ob 14. Rapid - ČSK, dh 15"0 Maribor - Železničar. Celjske tekme se bodo igrale na treh igriščih. in sicer takole: na igrišču Atletikov ob 15.30 Atletiki - Olimp, na igrišču Celja ob 15. Celje - Amater in na igrišču Reke ob 14. Laško - Žalec. Razen tega se bodo za podsavezne točke borili še: v Cakovcu Gradjanski in Mura, na Jesenicah Kovinar in Ljubelj, v Hrastniku Hrastnik s«i Jugoslavija (Celje), v Krškem KSK in Radeče ter na Vrhniki Vrhnika in Javorr.ik. Veliki miting v Celju Navodila tekmovalcem in občinstvu za nedeljsko tekmovanje Lahkoatletsko tekmovanje med celjsko reprezentanco in državnim prvakom Concordijo iz Zagreba se bo pričelo jutri, v nedeljo točno ob V2IO. dopoldne na G lazi j i v Celju, zato opozarjamo naslednje celjske atlete, da se zberejo točno ob 9. v garderobi v kompletni beli opremi: Goršek, Pleteršek, inž. Marek, Martini, Sla-mič, Urbančič. Osetič, Šo&ter, Končan I in II, Vladko, Marko ter Staube in Tkalčič. Obenem prosimo vse določene gg. sodnike in reditelje, naj bodo ob 9. na igrišču. Gledalce opozarjamo, da se točno ravnajo po navodilih rediteljev in zavzamejo prostore za barijero, ker bi sicer lahko ovirali tekmovalce. Zaradi propagandnega značaja prireditve so določene tudi temu primerne nizke vstopnine: Mladina do 14 leta ima prost vstop, ostale vstopnice so po 2 in 5 din. Apeliramo na celjsko občinstvo, kakor tudi na športnike iz bližnjih okoliških krajev, da posetijo prireditev polnoštevilno. javljen naslov novega tajnika. — Predsednik. Ljubljanski zimsko športni pod savez (službeno). Po najnovejši določbi JZSS ima LZSP pravico določiti izpitno komisijo tudi za sodnike v skokih. Zaradi boljšega razumevanja pravilnika bo predaval g. Gnidovec interesentom vsak ponedeljek ob 9.30 v prostorih kavarne »Emone« (damska soba) o teoriji skoka Vabimo vse interesente, da se teh predavanj udeleže v čim večjem številu. kolesarskih dirk za prvenstvo dravske banovine Mariborski pododsek kolesarske zveze Jugoslavije razpisuje za dan 17. oktobra t. L kolesarsko prvenstvo dravske banovine združeno s prvenstvom mariborskega kolesarskega podsaveza na progi Maribor-Slov. Konjiee-Celje-Slovenjgradec za seni-orje in na progi Celje-Slovenjgradec za ju-niorje. Tekmuje se po pravilniku KSKJ in UCI. Pravico starta imajo člani klubov s seae-dežem na teritoriju dravske banovine oziroma člani klubov mariborskega podsaveza, ki so pravilno verificirani. Vsi vozači vozijo na lastno odgovornost in na lastne stroške. Prireditelj ne odgovarja za even-tuelne nesreče dirkačev. Tekmovalci se imajo strogo ravnati po policijskih cestnih predpisih. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in z zvoncem. Dirkači se imajo točno ravnati po navodilih vodstva dirke. Start za seniorje bo v Mariboru pri igri-Sču SK Železničarja na Tržaški cesti ob 8 zjutraj, za juniorje pa v Celju pred Glazijo ob 10.15, cilj v Slovenjgradcu. Startoma znaša 10 din. Prijave se pa sprejemajo na licu mesta eno uro pred startom. Za dirke je določeno veliko število daril in kolajn. Kolesarska podzveza Ljubljana (službeno). IHKBK Sokol 1987 Zagreb obvešča vae klube in dirkače, da se mednarodne kolesarske dirke v proslavo klubove 50-let-nace preložijo na nedeljo dne 17. oktobra t L z istim sporedom. — Plenarna seja, ki je bila prekinjena, se bo nadaljevala dne 13. t. m. ob 20. z dnevnim redom, in sicer v restavraciji Slamič v sejni sobi kod običajno. — Vse kolesarske klube, člane in nečlane podzveze prosimo, da pošiljajo vso korespondenco za kolesarsko pod-zvezo Ljubljano samo na naslov: Kolesarska podzveza Ljubljana v roke predsednika J. Groma, Ljubljana Tržaška ££. 11, vse dotlej, dokler ne bo ob- Maše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 9. oktobra: Julij Cezar. Red B. Nedelja, 10. oktobra: Ob 15. uri: Matura. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol. Ob 20. uri: Beraška opera. Izven. Ponedeljek, 11. oktobra: zaprto. ★ Danes igrajo Shakespearjevo tragedijo »Julij Cezar«, ki se šteje med najzanimivejše zgodovinske snovi, kar jih je obdalal velik an gleški dramatik. Dejanje 6lika psihološki razvoj v značajih zarotnikov, ki jih je pri-vedel do izvršitve Cezarjevega umora Zasedba je premierska Predstava je za red B. Nedelja v drami. Ob 15. se ponovi Fodor-jeva izredno uspela in nadvse zabavna komedija »Matura«, ki opisuje težave okriv-ljene učenke pred profesorskim ztorom. Posrečeno podani življenjsko rasnični profesorski tipi, doprinašajo svoj del k uspehu igre. Delo nudi obilo iskrene zabave. Cene znižane od 22 din navzdol. — Ob 20. bodo igrali »Bcraško opero« v običajni zasedbi. Zaradi frapantno obravnavane snovi in odlično podanih figur iz londonskega podzam-lja, nudi delo posebno zanimivo predstavo. Originalni songi podčrtavajo svojevrstnost igre. * OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 9. oktobra: Evangaljnik. Gostuje tenorist gosp. Josip Gostič. Red A. Nedelja, 10. oktobra: Ob 15. uri: La Ro-heme. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Amaconke. Pre-mierski abonma. Ponedeljek, 11. oktobra: »Vrag na vasi«, balet. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter dela zagrebškega baleta Izven. + Gostovanje tenorista gosp. J. Gostiča. V soboto 9. t. m. poje g. Gostič glavno moško partijo v Kienzlovi operi »Evangel;nik«. Ta melodijozna, oblikovno solidna in prav radi tega izredno prikupna opera, vpliva s svojim duhovnim nastrojem ter lepimi za pevce hvaležnimi arijami. Umetniško dognane partije glavnih solistov, so pripomogle operi do splošnega priznanja. Dirigent: N. štritof. Predstava je za red A. Nedelja v operi. Ob 15. nastopita v priljubljeni operi »La Boheme« naši novi pevki Vidalijeva in Nollijeva v partijah: Mimi in Mussette. Mladi, najlepša nade vzbujajoči pevki, se uspešno uveljavjata v svojem novem delokrogu in vse kaže, da bosta postali v najkrajšem času zelo uporabni sili v našem ansamblu. Partiji v tej operi se prav posabno podajata njunim pevskim kvalitetam, tudi v igralskem pogledu ee uveljavjata na kar ugodnejši način. — Ob 20. Samo z enim gumbom • • • En sam gumb zadostuje za reguliranje ure — istotako ima tudi novi TESLA RADIO MEDIATOR »TM 68« samo en gumb za manipuliranje. En edini gumb skrb* za izbor postaj, za prilagojevanje in reguliranje tonov. Zahtevajte brezplačno ln neobvezno izvajanje. Tesla Radio Medlator prinaša užitek v hišo. se bo pela Parma-Balatkova opereta eonke« za premierski abonma, na kar p. a. abonente prav posebno opozarjamo. Delo ja v novi obdelavi Balatke in ▼ režiji njegove soproge ge. Vere Balatkove na premieri popolnoma uspelo ter nudi s svojo razgibanostjo in živahnim dejanjem mnogo vedrih in zabavnih prizorov. Posebno pozornost zaslužijo baleti in slikovita oprema predstave. Dirigent: Anton Neffat. Zadnje gostovanje naših plesnih umetnikov Pie in Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta bo v ponedeljek dne 11. t m, na kar odideta Mlakarjeva na svoje redno delo v Ziirich. Ker je to gostovanje zadnje in nepreklicno, opozarjamo na ponedeljkovo predstavo Lhotkovega baleta »Vrag na vasi«, ki je za Ljubljano dogodek dneva. Velika plesna umetnost Mlakarjev, je s svojo invencijozno koreografijo in sodelovanjem odličnih zagrebških solistov ter tamošnje-ga in našega baleta, ustvarila plesno umetnino, kakršne Ljubljana še nI imela priliko videti. Lhotkova originalna glasba ln zamisleki Mlakarjevih, se spajajo dovršeno, folklorno umetnino, ki reprezentira na najlepši način našo domačo umetnost na inozemskih odrih. Ta plesni večer je edinstveno doživetje, tako z& ljubitelje pJesa, kakor za laike. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Solbota, 9. oktobra ob 30. url: »Marija Sto- art«. Red C. Nedelja, 10. oktobia ob 80. vok »Revhor«. Ponedeljek, 11. oktobra: zaprta Torek, 12. oktobra ob 20. uri: »Sajboijh ideja tete Olge.« Red A. Renata M8Her)eva Umrla Je ena najbolj prUjubifeuBi filmskih tgralk, Renata MMerjesn, h ml v farnih zbujala toliko pozornosti zarodi svoje lepote, kakor zaradi prirojene ljubkrakso in boljšimi spričevali, gre v mlekarno ali prodajalno takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nudim kavcijo«. 26770-2 Korespondentka i znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika ter t večletno prakso v železninski stroki, — išče primerno mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korespondentinja«. 26742-2 Prodajalka z daljšo prakso v galanterijski in modni stroki, išče primerno nameščenje. Gre tudi za b!agajn»čarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada in agnlna«. 26763-2 Gospodična zanesljiva in vsestransko poštena, z najboljšimi referencami, sprejme pisarniško službo, event. mesto blagajničarke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »P. J. 1012«. 36735-2 Potnilfi Besed« 1 Dt» davek 8 Dtn ta Sitro ali lajanj* sa»lo-v» 5 Dia. NajmanjSi zneaek 17 Dia. Potnika s šoferskim izpitom, iščem z« sopotovanje grafcis. Javiti se pri blagajni kavarne Evropa, Ljubljana, nedeljo 10. okt. dopoldne. 26667-5 Vafenci(ke) Beseda 1 Dia. davek S Din ca Šifro ell dajanje naslova S Dia Najmanjši taeaak 17 Dia. Vajenko za krojačko obrt, poštene rodbine, spre/me » vso oskrbo Oaserman. modno kro-jaštvo, Podpeč pri Ljubljani. 36754-44 INSERIRAJ V „ JUTRU"! G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač iz. 12 Gospod Kozamurnik jo je jadrno popihal. Rentačnica, ki ni imela drugega pri rokah, je vrgla maslenjačo za njim. Zgrešila ga je, in maslenjača je zletela v šipe njene pražnje izbe, ki so se ropo-taje in žvenketaje sesule. Prodam tfeae šifro ali lajanje a*al»v» 5 Dia NajmanjSi 17 Dia Parni kotel znamke C. Schranz, Požun 26-9 kurilne površine, pritisk 6 atmosfer, prodam. Kotel je v najboljšem sta nju in se ga lahke ogleda v obratu pri Božič Anton, Kranj, Primskovo. 26571-6 Lutzova peč ugodno naprodaj. Vprašati trgovina Toni Jager. K on grešni trg. 26745-6 i Kožuhovino se najugodneje kupi in strokovno izdela pri Jo sip Dolenc. Ljubljana, Sv. Petra 19. tel. 22—62 274 3C Lokali Hotel z restavracijo dobro vpeljan, oddam. Odkupnina Din 350.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 350.000«. 26710 19 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Beaeda I Dia, davek 8 Dia aa Šifre Ul lajanj« uasiovi 5 Dia Najmanjši metek 17 Dia. Jabolka razne vrste, prodaj.- oa va gone, avtomobile in zaboje PETER SETINA. Sevnica ob Savi 95956 33 fjflffffflm Beseda i Din lavek 8 Lhji ta Jifrc aH lajanje naslova 5 Dia NajmanjSi in»«ek 17 Dia. Razno pohištvo poceni naprodaj. Celovška 84. 2674942 Glasbila Beseda 1 Din lavek 8 Dia. ta Šifra ali dajanje naslova 8 Dia NajmanjSi cneaek 17 Dia. Klavir dobro ohranjen, dunajske firme, ceno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26736-26 Beseda i Dtn. davek 8 Dia u Šifro ali dajanje naslova 8 Din. Najmanj!) tae*ek 17 Dia. 2ago venecijanko (popolno opremo) ugodno prodam. Informacije daje Schrey, Jesenice * (Gorenjsko). 26739-29 MUMIIIFifl Beseda 1 Dia, davek 8 Dim ta Šifro aii injanje aaal«va 8 Dia. Najmanjši ueaak 17 Dia. Kupim avto dobroohranjen, zaprti Opel, Ford ali Skoda, malo rabljen, štirisedežen. Najnižjo ponudbo poslati na ogl. odd. Jutra pod »Rabljen avto«. 36757-10 Kupim Baaeda 1 Dia. davek 8 Dia u Sitne ali dajanje naslova I Dia. NajmanjSi tnssak 17 Dia. Stare letnike »Slovenca« dio 1. 1900. kupujem. Ponudbe z navedbo cene na in« er a t ni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko •Novinec. 36066-7 Posest Beseda 1 Dtn lavek s Dld u Šifro ali dajanja naslova 8 Dia. Natm» ijSI tn»m.!■ 17 Dia. Večje število parcel kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih ia stano vanjskib hiš tet vil Ima naprodaj gradben strokov ni. iiobražn posredovalec KUNAVER LUDVIK, Cesta 29 oktobra 6. Telefon 37 33 Pooblaščeni graditelj a sodni cenitelj ta nasvete brezplačno na razpolago. 69 31' Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din. Stanovanje eniosobno, v centru, oddam takoj. Perkon, Nunska 3. 36729-21 Petsobno stanovanje renovrrano, v centra mesta, oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 36756-21 2-sobno stanovanje s kabinetom, plin, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26740-21 Stanovanja Za takoj iščem 3-sobno stanovanje s kopalnico v novi hiši na Aleksandrovi ald Bleiweisovi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najmodernejše«. 26765-21a Za 1. december iščem lepo dvosobno stano vanje s kopalnico v središču mesta ali blizu. Ponudbe na ogl jodd. Jutra pod šifro »Mirna stranka 600«. 26768-21a nn Prazno sobo oddam takoj. Riharjeva S, ob Gradaščici, za obrtno šolo. 36771-23 Dama srednjih let. odda eno ali dve fohi boljšemu starejšemu gospodu, po dogovoru tudi vso oskrbo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tivoli - stalen«. 36752-23 Sobe išče Beseda i Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Sobo toplo, strogo separiTano, v centru mesta, iščem za 15. oktober. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod šifro »Točna plačnica«. 26743-208 Informacije J^ar-ia l IXn lavek i Din u šifro alt lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Preklic Naznanjava, da midva nisva plačnika za nikogar drugega. Alešovec Peter in Albina. 26726-31 Največja zaloga snežnih čevljev in galoš pri tvrdki Aleksander Oblat veletrgovina s čevlji Sv. Petra cesta 18. TeL 24-35. Trgovci popust! Prilika ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Pre ske r Sv. Petra cesta 14 □ur.innru nnnnmr Med mestom in deželo posreduje »Jatrov« mali oglasnih HI VEČ PLE 5AV05TI !J10RAWJE ti t MK C^KR I Ll lYXl tisoCi irtTisoft st mt j zahvaliu^ojodokaiu 3t JO;H«061ZAHVALL: PAHTE M Itlt,MORAM etemi adauje teu> ^jiceitoHe 1>ojaZa.va. lasje zrastejo miile^adrm pRboan£3u!iAl?twft)tc jo POSIUAMO P0TOYm]U,5UKlEniCllTOflPfiSfniTO M OD! WIK KOZMETIK* - SPLIT- S. br. 1727V37 _ dne- tn vccSahvnc J U G O G RAF IK A-SV. PETRA NASIP 23 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta Ivana Lipovšek uradnika drž. žel. v pokoja izrekamo vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, onim, ki so mu poklonili cvetja, vencev in šopkov našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Venče. slavu Arko za njegovo požrtvovalnost pri lajšanju bolečin pokojnika, dalje upravnemu odboru ljubljanskega in mariborskega podpornega društva ter pevcem in godbenikom železničarskega Glasbenega društva »Sloga«. ŽALUJOČI OSTALI ffidor oglašuje ta napreduje Beseda 1 Dia. davek 8 Dia ta Šifro ali dajanje naslova S Dia. NajmanjSi taeaek 17 Dia. Opremljeno lepo sobo z dvema posteljama, oddam. Ftignerjeva ul. 13/11. vrata štev. 16. 26728-SS Sobico lepo, solnčno, zračno, oddam za 180 Din. V sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36786-33 V globoki žalosti naznanjamo, da je naS iskreno ljubljeni soprog, oče, tast, svak, stari oče in stric, gospod IVAN BAUMAN VELEPOSESTNIK, CERKVENI KLJUČAR, odlikovan s papeškim redom pro ecclesia et pontifice v petek, dne 8. oktobra 1937 po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 76. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 10. oktobra 1937, ob 14. uri iz hiše žalosti št. Ilj št. 55, na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedeljo 10. oktobra ob 10. uri v župni cerkvi Št. Ilj. St. Dj v Slov. gor., Fernltz, Trieste, dne 8. oktobra 1937. JOSIPINA BAUMAN, soproga; JOSIP BAUMAN, MIMI PURKARTHOFER, Inž. EDMUND BAUMAN, ELSA WENGERSIN, sinova; hčerki; TIZIANO WENGERSIN, zet; JELICA BAUMAN, snaha; MAKS, DORA in LUZIANA, vnuki — ter ostalo sorodstvo. Iz Ptaia J— Drzen vlom. V četrtek v opoJdnev-Dem premoru se je neznanec podal T trgovsko hišo g. Alojzija Brenčiča in je b vitrihom odprl 23?dnja drvojna vrata. V blagajni, kjer je a silo odprl predal, j« našel 882 den. Nato je izginil. Alarmni zvon, ki je napelja-,i v stanovanje, }e v trenutku, ko so se odiprla vrata, sicer zvonil, toda nihče nI mislil, da je kdo y trgovini j— Svečana otvoritev gledališke *e®one bo, kakor smo že poročali, v torek. Dramsko društvo je nastudiralo Kranjčev >Sko-denj«. Društvo se prizadeva, da bi Ptuj oskrbelo z dostojnimi gledališkimi predstavami, zato je povabilo režiserja Jožeta Borka, da pripravi otvoritev. Odlkar j« Ptuj zapustil Va!o Bratina, tega je že nekaj let, je bilo ptujsko gledališče bre2ena išče ljubezni.« Silvija Svdney in H. Marschal. Za dodatek ob sobotah in nedeljah Foxov tednik ter kulturni lilm o na»i državi. Iz Gornjega grada g— Koroški legionarii spodnjega dela gornjegrajskega sreza sc sestanejo 17. oktobra ob 15. uri v gostilni Ivana Rakuna na rečici ob Savinji. Poročal bo predsednik i* Gornjega grada dr. Mejak o delu legije in stanju naših zahtev. Koroški borci, pridite polnoštevilno na ta zbor! g— Osebne vesti. V tečaj ra telesno vzgojo naroda ▼ Beogradu je od§el gor-njegrajski šolski upravitelj Jože Tratnik in o&tane tam mesec dni. — Učiteljica Antonija Horvatova je sprejeta v pedagoško šolo v Beograd in zapusti te dni naše mesto. Udejstvovala se je zlasti pri Sokolu. Želimo odhajajočima mnogo zadovoljstva v Beogradu. — Poročila se je bivša poštna uradnica gdč. Angela Sarbova preteklo nedeljo v Ljubljani z g. Franjom Samcem, viš. vet. svetnikom v Gornji Radgoni. Želimo priljubljenemu *okolskemu paru mnogo sreče v zakonu. Prodamo kompletno novo mašinerljo kakor tudi sušilnico ter embalažo za izdelovanje toaletnih mil in kozmetiko. Resni kupci naj se obrnejo na Propagando d. d., Zagreb — Jelačičev trg 5, pod »R. 4257«. Preutrujenost Znanstveno je dognano, da regulira »KALEFLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. »KALE-FLUID« se dobiva v lekarnah. a. o. or 10537'38 samo biološka nega lepote od Schrdder-Schenke ? — ker so to najstarejše na- ZtS tO rav*16 in zajamčene uspešne metode za nego lepote. • Nečista polt • Specijalna prehrana suhe kože • Odstranjevanje gub • • Nega mastnega obraza • Odstranjevanje razširjenih por, ogrcev ln neprijetnih dlačic na obrazu • ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE! Parf. in kozmetika „OMNlA", oddelek 1/2 Zagreb, Gunduličeva ul. 8. polukat ——— TELEFON 97-67 —— Prodamo po ugodni ceni LOKOMOBILO fabrikat Brand Lhulier, 35 FTP, zgrajeno leta 1914, pritisk 13 atmosfer, v zajamčeno dobrem stanju kompletno s sesalko, pločevinastim dimnikom, rezervarjem in ostalim priborom. Vprašati pri OsjeSkl livarni železa in tovarni strojev d. d., Osijek. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,