Ilustrirani slovenec
leto Il.
Tedenski priloga »Slovenca" z dne 22. avgusta 1926, štev. 190.
Štev. 34.
Naša   kraljica  Marija
v slovenski narodni noši.  Umestno je poudariti, da je morda sedanja naša kraljica prva vladarica, ki se je kdaj oblekla v našo prekrasno slo-
vensko narodmo nošo kar «smatra slovenski narod za posebno počaščenje.
286
G. ZinoTJev,
pred8e<üiik III. intemacionale in eden naj-važnejšili Leninovih sodelavcev, katerega so boljševiki sedaj odstavili.
Mehikuiska kongresna palača,
ki bo v kratkem dogotovljena, iSe ne bo ^wepreSila tega državljanska vojna, ki utegne nastati zaradi divjega preganjanja tamoinjih katoličanov.
K sretoTnemu kongresa krščanskih mladeniskib zvex,
ki se je vršil pred kratkim v Helsingforsu. Naša slika nam kaie aborovanje v ceritvi «V. Janeza; videU je tudi finskega drž. predsednika (X), ki je prisostvoval zborovanjem.
K 1300 let. jubileja znamenitega York minster
v Angliji, ki ga bodo slavili jeseni. Tu je sprejel v tedanji mali leseni kapelici 1. 627. kralj Edvin sv. krst, pozneje je pa škofovala tu cela vr.sta svetnikov; danes je cerkev, ial, v anglikanskih rokah.
Franco Ramon,
znameniti avijatik, ki je preletel meseca februarja t. 1. Atlantski ocean. (Glej Claniač v današnjem >Slovencu<.)
Pogreb T Benetkah.
Kakor znano ae vrSi v Benetkah vse >uli6no<; življenje po kanalih, zato morajo tudi mrtvece prevažati na posebnih, v to svrho prirejenih gondolah.
287
Veličastna proslava bosanskih katoliianoT
na praznik rv. Petra in Pavla na glavnem Irga v Tuzli, kjer je bilo v prejšnjih časih mučenih od Turkov mnogo lamošnjih frančiškanov. Slavnost je bila pomembna tem bolj, ker radikali in radičevcj tam na vse kriplje podpirajo starokatollško gibanje kot prvo stopnjo prehoda za
prestop v pravoslavje.
Z mednarodne artomobiiske tekme
na Ljubelj dne 8. t, m.: Na cilju vrti Ljubelja. Pri šotoru je videti ludi kraljevsko dvojico {X), ki je kljub dežju in snegu ves čas prisostvovala iékmi.
Z odkritja spomenika kralju Petra I. r Kranju dne 1. arista t. I.
Slavnosti sta se udeležila naš kralj Aleksander in kraljica Marija v slovenski narodni noei. Zal so nekateri celo ob tej slovesni priliki glasno kawili
svojo strankarsko nestrpnost.
Slike k ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu".
Dečko Iran
(l«i9-1908), politik.
Dimitz Arfust
(1827-1886), Rovinar.
Debeljak Anton
(*1887), pesnik, kritik in prevajalec.
288
289
Z največjega katoliškega
slavlja v svetovni zgodovini.
sprevod s sloTenskima škofoma dr. JeglKem in dr. Gnidovcem
v cerkev sv. Lovrenca v Newburghu z več tisoč slovenskih izseljencev. Iz CoUinwooda v Newburgh je spremljalo oba visoka gosta nad 50 avtomobilov tamošnjih Slovencev.
Slika na desni: Slcopina škofov na kongresu.
Slika zgoraj v krogu: Pogled na chicaško ulico v kongresnih
dnevih.
Sv. maša našega knezoškofa dr. A. B. Jegliča
dne 18. julija t. 1. na prostem med slovenskimi izseljenci v Collinwoodu
(Cleveland).
Slika na levi: Skupina Eskimov pri evharistični procesiji. Slika zgoraj v krogu: Papežev delegat, kardinal Bonzano, govori.
Sv. maša za otroke na kongresnem stadiona v Chicagi dne 21. junija, pri kateri je pelo 62.000 otrok (med
temi 500 zamorčkov), udeležile so se je pa nepregledne množice, kar nam pač najlepše kaže slika sama.
290
Zanimivosti iz živalstva.
Okrevališče za onemogle konje
so osnovali nedavno blizu Berlina in se je obneslo baje jako dobro.
Čebelnjaki na strehah velemest
v Berlinu goji na stotine prijateljev čebel te kar na strehah in uspevajo baje jako dobro.
Redek posnetek:
mladi lisički čakata pri xlomacih vratih< na hrano, ki jima jo prinese mati.
Ptičja republika na bregovih Meritskega jezera v Kaliforniji,
kjer se zbira vsako poletje na tisoče in tisoče ptic. Bližnje mesto Oacland skrbi, da imajo ptice v tem varstvenem ozemlju dovolj hrane.
Čreda divjih konj v Montani
(Severna Amerika), kjer postajajo že prava nadloga iza vso dežrfo in jih nameravajo celo zatreti, ker je izpodrinil avto konje že popolnoma.
Štirinožni tesarski mojster:
Bober ipri grajenju svojega jeza.
291
Križem   Slovenije.
Dr. V. Kukore«,
bivši predsednik SDS, ki pa nastopa sedaj jafko ostro proti njej in ustanavlja za mariborsko okrožje novo stranko. ,
Z «late maše prosta G. Einspielerja (v sredini) pri Sv. Jurju
v Slov. goricah. Med številnimi gosti je videti tudi koroškega del poslanca V. Poljanca (X) in
zlatomašnika Hutterja (XX).
K L. dolenjskemu prosvetnemu taboru v Št. Vidu pri Stični.
Pogled na Št. Vid pri Stični,
kjer se vrši priho<injo nedeljo dne 29. t. m. I. dolenjski prosvetni tabor ob priliki blagoslovitve tamoinjega prosvetnega doma.
Novi katolišld prosvetni dom v Št. Vildu
pri Stični, ki bo slovesno blagoslovljen prihodnjo nedeljo in je posvečen sv. Cirilu in Metodu.
Orlovska družina z gradbenim odborom
kal. prosv. doma v Št. Vidu pri Stični. Orel je bil ustanovljen 1. 1911. V sredini sedi požrtvovalni preds. odbora g. J. Zupančič.
Agilni pevski zbor kat. prosv. društva v Stični;
društvo obhaja že svojo petindvajsetletnico. V sredini sedi pevovodja P. 2agar.
292
Slika mukotrpna, požrtroralnega in nedosežno agilnega dela številnih odborov
IA postavitev spomenikov raali&nim našim najodličnejšim možem.  Takih odborov imamo v Ljubljani vsaj nekaj ducatov in spomenik september-skim žrtvam je bil — kakor pravijo — celo že dogotovljen, a baje so ga rodoljubi na ljubljanskem magistratu — izgubili...
CHICASKI EVHARISTICNI KOSGRES
ki se je vr5il konec meseca junija, je bil nedvomno največja katoliška manifestacija, kar jih pomni zgodovina. 2e nekateri prejšnji kongresi, kakor n. pr. dunajski, kolinski itd., so se odlikovali po svojem velikanskem obsegu in plemenitem sijaju, toda letošnji je nadkrilil vsa pričakovanja. Ze sprejem papeževega delegata kardinala Bonzana, ki je potoval z desetimi kardinali in 30 škofi na posebnem parniku v Newyork ter odtam s posebnim vlakom v Chicago, je bil nad vse sijajen, saj so se ga udeležili razen 700.000 katoličanov predstav itel j i vseh državnih in krajevnih uradov in oblasti. S tem so ipo ogromni večini nekato-liške Združene države najlepše dokazale visoko kulturno stopnjo, na kateri se nahaja njih vlada, ki kljub drugemu verskemu prepričanju ve in zna ceniti, upoštevati ter spoštovati silno moralne dobrine katoličanstva. To je znak pravega svobodo-miselstva, izvirajočega iz iskrene svobodoljubnosti in plemenite nravnosti, dočim se skuša izživljati izpačeno in nravno pokvarjeno »svobodomisel-stvo<, kakršno se nam kaže po nekaterih evropskih državah, sedaj v Mehiki ali pa n. pr. tudi pri nas v Sloveniji z dejanji, ki so pravo zasmehovanje vsake resnične svobode.
Kongres se je pričel dne 20. junija. Prelep je bil prizor, ko so cerkveni dostojanstveniki vkorakali v stodno cerkev. V sprevodu je bilo nešteto duhovnikov, 500 prelatov in opatov, 3 apostolski prefekti in 8 delegati, 260 škofov in nadakofov, 12 kardinalov v spremstvu malteških vitezov. Slikovita različnost v zunanji opremi številnih zastopnikov vzhodnih duhovskih prvakov in arhi-mandritov, sirskih in rutenskih škofov je enotnost katoliške Cerkve tembolj očividno izpričevala. Cerkev, zlasti veliki oltar — je bila bajno okrašena in spremenjena tako rekoč v cvetlični log. Pri sv. maši je pel zbor najodličnejših pevcev (140); nato so se precitala ipozdravna pisma, v prvi vrsti dopis papeža Pija XL
Drugi dan kongresa — praznik sv. Alojzija. — je bil posvečen mladinskim slavnostim. Nje-i govo ogromnost nam najlepše dokazuje slika, ki jo prinašamo spredaj in podobno so izpadli tudi naslednji dnevi, izmed katerih je bil vsak posvečen svojemu posebnemu namenu in o katerih je obširno poročalo ter bo še poročalo katoliško ča^ sopisje.
Veličasten je bil saključek kongresa. Množica, ki se je udeležila sklepne procesije, je presegala milijonsko število. Po novih, nalašč za to prirejenih cestah, je neprestano vozilo na tisoče avtomobilov v Mundelein, kjer se je po zadnji maši kardinala Bonzano razvrstila evharistična procesija. V srebrnozlati, en meter visoki mon-štranci, izdelani v Rimu, je nosil kardinal-legat Najsvetejše ipo poti, ki je bila vsa posuta s cvetjem. V sprevodu so bile vse mogoče narodne noše iz vseh delov sveta; v vseh jezikih so se pele hvalnice Kristusu Kralju. V procesiji so se vrstile skupine, sestavljene po narodnostih z alegoričnimi znaki na slavnostnih vozovih. Otvorili so sprevod bogoslovci, ki so imeli svojo lastno godbo. Nato je prišla nemška skupina, zastopstvo policije iz Newyorka, slavnostni voz. Temu je sledil indijanski oddelek, litavsko zastopstvo, godba, slav-
nostni voz, Kolumbovi vitezi; nato so se razvrstile: slpveraska, slovaška, hrvatska, belgijska, ogrska skupina, vmes seveda godbe in slavnostni vozovi, predstavljajoči širjenje sv. vere, razsvetljenje sveta potom krščanstva i. dr. V nadaljnjih četah so bili Poljaki, Cehi, Italijani, Francozi, Španci, Mal-težani, Kitajci i. dr. Tem neštetim skupinam so se pridružili še semeniščniki, redovniki, duhovniki, prelati, škofje, nadškofje in končno kardinali. Vsa pot, kjer se je vrstila procesija, je dolga 5 kri. Dve uri je trajalo, preden je mogel kardinal, ki je nosil Najsvetejše, od ogromnega oltarja naprej. Pet ur je minilo, preden je ob sklepu procesije mogel blagosloviti ogroouie množice, ki jih je po polurnem viharju zopet ogrevalo toplo solnce.
Prihodnji evhaiistični kongres se bo vršil v Avstraliji.
K veliki železniški nesreči v Lazah dne 8. t. m.:
prevrnjena lokomotiva (natančneje glej v  Slovencu z dne 10. t. m.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.