Registered by Australia Post — publication no. VAR0663 LETO XXX DECEMBER 1981 SPET smo zaključili on letnik na-Sih MISLI — z novo Številko bomo stopili Že v 31 leto. Res v nove skrbi in v neznano bodočnost finančnih težav, ki se tako rapidno večajo iz leta v leto, obenem pa le v upanju na podaljševanje življenja naSega mesečnika; in v neomajnem zaupanju v boljo previdnost, ki nas ne bo zapustila, če so MISLI naSemu priseljenemu narodu v Avstraliji potrebne, bodo z božjo pomočjo in nalo dobro voljo obstale! Seveda Bog ne dela Čudežev, da bi reševal naS list: vzbuditi pa le more dobro voljo naročnikov, da mesečnik dovolj podprejo z rednim odplačevanjem naročnine in dodatnim darom v Bernardov tiskovni sklad. Sem Že večkrat omenjal, da bi brez tega darežljivega doprinosa MISLI že davno končale. Saj naročnine skromnega Usta ni mogoče enostavno dvigati v nedogled in dokler nisem prisiljen, je ne dvignem — zato bomo tudi v prihodnjem letu poskusili obdržati naročnino petih dolarjev. Izrazim pa naj že zdaj globoko hvaležnost vsem, ki skuSajo MISLIM pomagati s prostovoljnim darom. Enako tudi vsem, ki poskuiajo našemu mesečniku pridobiti kakega novega naročnika. Naj ob tem omenim, da so MISLI v tem letu dobile kar 35 novih plačilnih naročnikov (in Se nekaj takih, ki se z naročnino doslej Se niso odzvali), za kar gre v veliki večini zahvala tistim bravcem, ki rečejo pravo besedo o pravem Času. Ko bi še vsi zaostankarji poravnali svoje dolgove, bi bilo veliko naših skrbi za bregom! Ohranimo zvestobo MISLIM, pa bodo tudi MISLI ostale zveste nam! — Urednik in upravnik • K SLIKI NA OVITKU: Sneg nam pričara davne božične spomine... misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. »EL (SLOVEMAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena I dela $7. . II. dela $8.50. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAK v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.- SHEPHERD OF THE VVILDERNESS. — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena dva dolarja. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiO' grafija Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena dva dolarja. KUHARSKA UMETNOST AZIJE. Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60- ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knji® $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). 1JUUJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vseli1 trem delom $10,- TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga je izšl i v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja. HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v oblik1 molitvenika). Cena S5.— vezani knjigi. MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.- POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — L, 2., 3., in 4. /ve/ek (/bral dr-Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2.— I(THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji * Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kevv, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kevv, Vic. 3101 • Letna naročnina $5,- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: MISLI - 19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — (o3) 861 7787 • Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vic. 3065. BOŽJE VSEBINA • Žive jaslice — stran 321 • Božična čuda — pesem — Jože Pogačnik — stran 322 • Božič nekoliko drugače — J.B. — stran 323 • Ob rojstvu — Ciril P. — stran 325 • Devet jih je letos... — Meriza Ličan predstavlja sydneyske maturante — stran 326 • Mati Marija — pesem — Marjan Jakopi? — stran 327 • Med kolesjem velesil — stran 328 • Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 330 • Izpod Triglava — stran 332 • Ljubezen ki išče... — stran 334 • STENSKI KOLEDAR MISLI 1982 (Iztrgajte v uporabo!) • P. Bazilij tipka... — stran 340 • Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 342 • Naše nabirke — stran 342 • Celovške in goriške mohorjevke 1982 — stran 343 • Moj najlepši božic — J.K. — stran 344 • Z vseh vetrov — stran 346 • Nadaljevanje tipkarije — stran 347 • Kotiček naših mladih — stran 348 • Križem avstralske Slovenije — stran 349 • Temu se smejejo doma... — stran 351. Omisli (N ČLOVEŠKE^ LETNIK 30 — ST. 12 DECEMBER 1981 JASLICE KOT SO MISLI omenile le v oktobru, smo na Frančiškov praznik (4. okt.) letos pričeli posebno Frančiškovo leto, da bomo tako dostojno proslavili 800-letnico njegovega rojstva. Po tolikih stoletjih nam ta priljubljeni svetnik Še vedno pridiga in nam ima še vedno toliko povedati. Tudi za božič, ki ga je po pripovedovanju njegovih prvih Življenjepis cev obhajal z večjim veseljem kot vse druge praznike leta. Vsi naj bi se veselili in praznovali božje rojstvo, ne samo ljudje, ampak tudi živali! Ob \ieki priliki je dejal: “Ko bi mogel govoriti z vladarjem, bi ga prosil, ,naj izda splošni zakon, da naj vsi, ki le premorejo, posujejo za božič koruzo in lito ob poteh; naj bi imeli ptički obilno hrane na ta slovesni dan!” Ko danes gledamo jaslice po cerkvah, pa celo po parkih m cestah, ali ko jih celo sami postavljamo po domovih, kar je starodavna in lepa slovenska navada, pri tem malo mislimo, da je k njih razvoju doprinesel svoje tudi sv. Frančišek. Bilo je za božič leta 1223, tri leta pred svetnikovo blaženo smrtjo, ko je Frančišek hotel izpolniti svojo željo: obhajati božič čim bolj podobno tistemu prvemu božiču v Betlehemu. Hotel se je dotikati jasli in slame, hotel je čutiti mraz in puščobo hleva, dih vola in osla, da bi se tako mogel še bolj poglobiti v skrivnost božjega uboštva. Hotel je imeti za božič okrog sebe družino ubožnih ljudi. Življenjepisci pripovedujejo, kako je Frančišek za to priliko izbral kraj Greccio, kjer je vedel za revno votlino. Tam je njegov prijatelj Giovanni Velita pripravil vse po njegovem naročilu. Ko je prišel Frančišek na sveto noč tja, je našel vse v redu. V votlini so bile jasli polne slame. Ob njih sta bila vol in osel, ovce so jima delale družbo. Vedno več in več okoliških preprostih ljudi je prihajalo — saj je llo od ust do ust, kako in kje namerava svetnik praznovati Gospo- OBILICO MILOSTI, miru in zadovoljstva VAM ŽELE ZA PRAZNIKE vaši duhovniki IN VAŠE SESTRE do v o rojstvo. Gozdovi so bili polni njihovega petja, ki je odmevalo od skal. Bakle $o jim kazale pot v temni noči. Zbrali so se okrog jasli Frančiškovi redovni bratje ter peli sveti oficij. Za evharistično slavje — sveto mašo — so jasli s slamo služile za oltar. Maševal je brat—duhovnik, saj Frančišek ni bil mašnik, ampak le diakon. Oblečen v dalmatiko je pomagal pri daritvi in pel božični evangelij s svojim močnim, sladkim in jasno zvenečim glasom. Tudi pridigal je on. Za Kristusa je tokrat uporabljal naziv “betlehemsko Dete”. In kadar koli je spregovoril Jezusovo ime, je bil “njegov glas sličen ovčjemu blejanju”, kot pripovedujejo življenjepisci, tako se je svetnik vživel v božično skrivnost in kar drgetal v ljubezni do božjega Novorojenčka. Svetnikove besede so se razlivale nad zbranimi verniki kakor tekoč potok milosti. S Frančiškom so doživljali ob jaslih prvi božič ter se z njim in brati radovali vso noč. V njih srca pa se je naselil mir, ki jim ga je znal dati samo Frančišek, sam poln ljubezni in blage volje svete noči. To je bil pričetek jaslic (in morda tudi polnočnice), ki so se pričele od tistikrat širiti po krščanskem svetu: najprej gotovo po frančiškanskih cerkvah, nato še po drugih in v mnogih deželah tudi po vernih družinah. Slovenska srca so vsekakor kmalu sprejela to Frančiškovo novost ter pridružila hišne, družinske jaslice svojemu narodnemu božičnemu razpoloženju. Jaslice so postale naša tradicija, ki naj bi — samo Bog daj! — nikoli ne ugasnila. Koliko lepih božičnih spominov prinaša slehernemu izmed nas! Hvaležni moramo biti svetemu Frančišku, da nam je jaslice podaril. Naj nam izprosi vsaj skromno merico tiste serafin-ske ljubezni, katere je bil sam poln in je zlasti o božiču tako bogato privrela iz njegove duše. Pozdrav svetega Frančiška je bil: PAX ET BONUM! — MIR IN VSE DOBRO! Tako primeren je ta pozdrav tudi in zlasti še za božične praznike, ki naj nam prinesejo obilico srčnega miru in milosti. Zato želita tudi uredništvo in uprava MISLI vsem avstralskim Slovencem, zlasti pa sodelavcem, dobrotnikom, naročnikom in bravcem: MIR IN VSE DOBRO! BOŽIČKA ČUDA Božični delopust zvoni. Nocoj zvonovi so tako mehki, tako voljno sladki. Ta čas Marija z Jožefom gre skozi vas v sveti Betlehem. In če pri vasje Betlehem, pri vas ostaneta. Zato: pripravite toplo žeijavico, kadila pest vrzite v njo in potlej z žegnano vodo pred vrati čakajte kleče na romajočo božjo glorijo! Povsod bosta potrkala, povsod v hram pogledala in kjer še sveta luč gori — čeprav samo še v dnu srca za to božično noč, tam pa ostaneta za sveti čas opolnoči. Oj, v klet zaprite čmo skrb in božjim rokam izročite vse: ognjišče, polje, hlev in vrt in še zaprite svoje zmučene oči! In — ah! Ste videli dehtečo rožo Jezusa v Marijinih preblaženih rokah? In ko po praznikih vas skrb v vsakdanji delavnik spet prebudi, odkrijete na sredi svojih src rdečo rožo Jezusa, ubogega in dobrega — in znali boste, kar ves svet ne zna: toplo nasmehniti se sred goija morečega, vsakdanjega. JOŽE POGAČNIK tie&ati&a ct%ct,y,cice NISTA se videli od mature, čeprav obe živita v Ljubljani. Oni dan pa je Darja na trgu pri peteršilju in korenik u zagledala njen obraz. "Mira! Si res ti?" "Res, Darja!" "Kje si? Kaj delaš? Kako Živiš? ImaŠ družino?" Vprašanja so kar deževala. Darja je sicer od Časa do časa slišala govoriti o Miri, o njenem delu, nič pa o njenem zasebnem življenju. Ko je Mira povedala, da ima svoje stanovanje in da se ni poročila, je Darja nabrala obraz v sočutne gube:"Sama si? Oh, to je pa hudo!" Nehote je premerila Miro od glave do nog in od nekod se je prikradel sum:"Kdo ve. Če res živi sama? Elegantna je, nit ostarela, četudi že siva. Nemara hodi celo v kozmetični salon. Eh, vsi smo krvavi pod kožo, naj drugim govori, da se samo zase tako neguje in oblači!..." Stoj, ne smem sumničiti, je odpodila črno misel. Postalo ji je žal, da je pritegnila javnemu mnenju, ki dostikrat noče verjeti, da bi mogla samostojna neporočena Ženska živeti čisto, če ni ravno redovnica. Da bi se nekoliko opravičila sama pred seboj, je brž po v-zela:"Mira, toda za praznike gotovo ne boš sama! Kaj če bi prišla k nam? Grozno mora biti človeku, če h za božič sam in ti si bila tako navezana na starše. Spominjam se..." "Ampak, Darja," se je zasmejala Mira, "ali tudi ti misliš, da je božič samo praznik za otroke, z vso tisto Pravljičnostjo o božičku?" "No, tega ne trdim, najlepše pa je vendar preživeti božični večer v družini. Drevesce... jaslice... Če si sam, vse to odpade. Obujati spomine na otroška leta, na /ePo družinsko življenje s starši vendar ni prijetno. Zase vem, da ne bi nikoli praznovala božiča, Če bi bila sama. Ne bi mogla. Mogoče bi dala v cvetličarni narediti ikebano s smrekovo vejico, toliko da bi bilo malo spomina. Jaslic zagotovo ne bi postavljala. Saj jih že zdaj samo zaradi otrok, ker imajo pač veselje. Dru-9ače je pa sama sitnost z njimi, smeti in prah, in skoraj jih ni kam postaviti, odkar imamo v dnevni sobi barvni televizor..." "Jaz gledam na te stvari drugače," se je zresnila Mira. "Zdaj, ko sem sama, mi božič res ni več sentimentalni družinski praznik, ne solzim se ob spomi-n'b na izgubljeni otroški raj. Božič zame tudi ni fol- J.B. M klora, marveč živa sedanjost. Saj se vendar ne spominjamo le rojstva nekega človeka, ki je umrl pred 2000 leti! Saj je božič praznik rojstnega dne 'živega Človeka in Boga hkrati, Kristusa vstalega! Spoštujem tradicijo in ničesar nisem opustila, kar je bilo pri nas doma v navadi, vsebino pa sem dala drugačno. Moj božič je lep, veš!" "Ne razumem prav. AH si povabiš koga v goste? Samo zase se vendar ne izplača toliko ceremonij. Uh, Če pomislim na božično pospravljanje in potice... Moja tašča tako vztraja pri tem. Jaz pa raje kupim nekaj kosov potice v slaščičarni in sem zadovoljna, ko so prazniki mimo." “Jaz pa rada praznujem. Praznovanje je potreba človeškega srca. Kar poglej malo po svetu. Ni človeka, ki bi česb ne praznoval, tako ali drugače. Zame je božič praznik, tudi kadar pade na delavnik. Nanj se pripravljam tedne prej, ves advent." "Kaj? Še to?" Darja se kar ni mogla znajti od začudenja. "Seveda. Ali nisi nikoli občutila, kako pričakovanj[e povzdigne praznik? Že na prvo adventno nedeljo si pripravim smrekov venec s štirimi svečami in jih tudi prižigam, vsako nedeljo eno več. Ne veŠ, kako lepo je — recimo — večerjati ob soju adventnih svečic! In če je zunaj celo sneženo, potem kar čutim, kako se bliža božič, kako prihaja vame neki mir, zbranost, nekaj lepega, svetlega. Pred leti sem si celo izvezla temnozelen pogrinek z božičnimi motivi, da me vsak obed v adventu spomni na bližajoče se praznike. " "MoraŠ pa že imeti Časa na pretek, da si umiSljaš take reči! Si paČ sama!" Darja se je kar malo na-mrgodila. "MotiŠ se. Moj čas je zelo strogo odmerjen, do minute natančno vsak dan. Tisti pogrinek sem vezla kradoma, danes pet minut, jutri deset. Nekaj je paČ treba žrtvovati. A povem ti, da se splača." "Oh, to so zunanjosti!” se je omalovaževalno nasmehnita Darja. "Ali ne pozna? pregovora, da usta govore, tesar je polno srce? Mislim, da se dandanes vse prevet sramujemo tustvenosti. Današnjega človeka je sam razum. Včasih je treba dati zunanji izraz tistemu, kar nosiš v srcu. Pisano je, naj pripravimo pot Gospodu. Jaz vzamem to zares in advent mi je res priprava na božični prihod Gospodov. Pri svoji veliki zaposlenosti — le nič se ne muzaj, niste samo porolene brez prostega Časa! — sicer ne morem storiti veliko, a trudim se notranje uglasiti na svetonočno ubranost, tako da doživljam advent zavestno. Lahko me imaS za starinsko, pa se ne bojim priznati, da si ukradem Čas tudi za božično pospravljanje, tako da pri meni na sveti veter vse diha praznik. Ne maram tistega hitenja zadnje minute, zato si jaslice, drevesce in potico pripravim prejšnji dan. Da, tudi potico, tisto majlkeno potico. Lahko bi jo kupila, toda zdi se mi, da tista peka spada k obrednim pripravam, zato mi zanjo ni Škoda truda." “Da se ti ljubi! Menda ne boš rekla, da se celo slavnostno oblečeš, sama zase?" "Pat! Ko se vrnem od večerne maše, pride z mano Bog sam in za takega gosta slavnostna obleka ni odveb. Po stari slovenski navadi potem pokropim in pokadim vse stanovanje, da diši kot v cerkvi. Nato ugasnem lut in pokleknem k jaslicam, kjer brli samo majhna žarnica v hlevcu. Nikoli ne molim rožnega venca tako zbrano kot na sveti veter, vse tri dele, seveda. Medtem ko mi gre pogled od pastirca do pastirca, obišče sveto družino, poboža trope ovčic, se ustavi ob pastirskem ognju, kjer se nekaj kuha v kotličku iz želodove kapice, medtem ko grem z otmi mimo dreves iz puŠpanovih in cipresnih vejic, mimo grmičja iz brinja... mi ustnice izgovarjajo, kar mi polni srce. In v duši se razgrinja Kristusovo življenje od rojstva preko trpljenja in smrti do poveličanja." Darja je postala zamišljena. "Hm, Če tako vzameš, potem se božični večer nemara res da preživeti, ne da bi se čutil osamljenega. Toda ne! Božično drevesce, darila pod njim, žareče otroške oti, ko odmotavajo pisane papirje — pravi Sar božiča doživiš vendarle samo v družini, tudi brez velike pobožnosti!" "Saj sem ti rekla, da imam tudi jaz drevesce in položim podenj darila, ki jih tiste dni dobim od prijateljev, od vsepovsod po svetu. Nikoli nobenega zavitka ne odprem prej, šele na sveti večer, ko prižgem svečice na drevescu in si zapojem božične pesmi. VeŠ, meni se zdi tisto jadikovanje, da ni božičnega programa na radiu, tisto odveč. Saj zdaj ima skoraj vsakdo gramofon ali kasetni magnetofon, lahko si preskrbi svoj božični program. Navsezadnje pa tudi sam lahko zapoje, kakor že zna. Ali moramo res dobiti vse na krožniku, gotov izdelek v konzervi, da ga uživaš brez truda? Lep je sveti veter, le praznik moraš narediti iz njega, tudi če si sam, in nič dosti te ne stane. Sicer pa za božit nisi nikoli sam. Vsaj jaz Čutim ob sebi vse svoje, ki so mi ljubi, bodisi da so Še živi ali že umrli. V mislih grem od enega do drugega in srce Čuti njih bližino. Čeprav je med nami na stotine in tisoče kilometrov razdalje. In Že nekaj! Tiste dni pred božičem pripravim darilca za nekaj Jaslice po slovenskih domovih so že stoletja del slovenskega božiča. Tudi v izseljenstvu naj bi ohranili to lepo tradicijo. revnih starih ženic, ki se jih zagotovo nihSe ne bo spomnil. O Darja, ti ne vei, kako sladko je pripravljati majhna presenečenja! Kar predstavljam si veselje take zapuščene starke, ko nepričakovano dobi zavitek ln jemlje iz njega vrečko juhe, malo sladkorja, čaja, kave, kos diSečega mila itd... Nobene ne poznam in nikoli ne dobim zahvale, ker črtanem anonimna, skrita za 'božičkom'. Dajati, razdajati se — to zmeraj Prinaša srečo, ki greje in sveti, če je zunaj Se tak mraz ln tema. Darovati za božič nekomu, ki ti ne more povrniti, pomeni dvojno srečo, zvrhano in potreseno rriero." čedalje bolj je Darja strmela v Miro in počasi začenjala doumevati, da more biti samoten božič res lahko bogato notranje doživetje, ki prav nič ne zaosta-Ja za družinskim. Nazadnje je kar tako vprašala: "Kaj pa na sam praznik? Slavnostnega kosila menda ne kuhal? Saj je kar nemogoče za eno osebo..." Mira se je spet zasmejala ."Zakaj pa ne! Resni cela Pojedina, toda mizo si pogrnem prav slovesno, z naj-iepŠo posodo, ki jo premorem, si postrežem. In ko sedem h kosilu, ki je po količini in Številu jedi res skromno — toda skrbno — pripravljeno, si celo odve- žem predpasnik. Darja draga, zavedam se, da se ti zdim nemara smelna, otročja s tem svojim početjem. Samo pomisli, da človek ne živi le od kruha, tudi lepote potrebuje. Bog sam je Lepota, večna, najpopolnejša Lepota. In ko je Jezus hodil po zemlji, ni Sel brezbrižno mimo pisanih lilij na polju. Verjemi, Čeprav sem sama, so moji delavniki izpolnjeni do minute: nikoli ne zapravljam časa. Toda praznike zmeraj praznujem z vso slovesnostjo, ki mi jo dopuščajo okoliSčine. To ni vpraSanje časa in denarja, marveč domiselnosti, volje in smisla za lepoto. Tako mi je življenje polno in bogato — nikoli se ne počutim osamljeno. Srečna sem!" Darja ni rekla ničesar, le gledala je Miro, ki je stala pred njo vzravnana, prožna, mladostna, polna zagona. Zares je bila videti srečna. Še dolgo potem, ko sta se poslovili, želeč si srečen božič, je mislila nanjo in na njene besede. Spraševala se je, kaj vse bi bilo morda vendar dobro spremeniti pri njih doma, da bi bil božič bolj prazničen, manj sentimentalen, z manj zunanjega blišča, pa z več notranje svetlobe. Ob rojsfvu Strah me je jaslic in polnočnic, veselih božičnih voščil, okrašenega in posladkanega božičnega tedna, ker se bojim, da za tem ne bom srečal rojstva niti prerojevanja. Bojim se, da bomo Rojstvo izkoristili. Nisem cinik, nočem se visokostno postavljati, vendar hočem praznovati Rojstvo, ne spomina. Spomin se lahko obuja, po Rojstvu pa moramo živeti. Toda ljudje, praznovat ne morem sam. Nemogoče. Kako naj vam povem, da sem z vami, čeprav čutim, kako me ubija vaš dolgčas in božične kulise. Ne smem biti nasilen, ne smem niti dopovedovati niti ugašati vaših lučk. Ne morem reči: „Giejte, tu je“, ne morem vam izpraševati vesti. Ničesar nimam v zakupu. Želim pa vas vprašati, kdo ste. Sam se bom predstavil z istim vprašanjem, kdo sem. V vas gledam skrivnost, vi hočete biti uganke. Kako naj praznujemo skupaj, če si ne zaupamo? Verovati Rojstvu mi pomeni — zaupati. Samo iz tega lahko rodim. Rojeni ni bil uganka, bil je skrivnost. Voščim, naj bo tako med nami. CIRIL P. (“Nedelja”) Devet jih je leto/,.. Takole je na Maturantskem plesu 22. novembra letošnje sydneyske maturante iz slovenščine predstavila njihova učiteljica MERIZA LIČAN. Dobro jih je spoznala v teku leta. Vsi avstralski Slovenci jim čestitamo k šolskim uspehom. DESET MESECEV smo preživeli skupaj in se tako kar dobro spoznali. Priznati moram, da sem se prvi dan, ko sem vas srečala v razredu, skoraj prestrašila. Bili ste tako različni, nepovezani in obnašali ste se kot tujci. Prav tako različno je bilo tudi vaše znanje. Pogumno smo zaorali prve brazde in potem še druge. Danes ste tu med nami kot nosilci priznanj, ki ste jih dobili za vaše požrtvovalno in vztrajno delo. Ko vas danes gledam, čutim, da smo postali družina, ki skrbi eden za drugega. Želela bi, da bi ta povezava ostala živa tudi v bodočnosti in da bi se od časa do časa srečali. V vaših srcih pa naj vedno gori ponos, da ste otroci slovenskih staršev. Če srečate koga, ki ne ve, kaj je slovenski jezik, potem zapihajte in zaropotajte kot primorska burja! In če kdo ne ve, kako piha, naj vpraša maturantko DORICO KMETIČ. Še prej pa naj jo malo razjezi, kot je to storil prejšnji torek napovedovalec sydneyske radijske postaje 3M. Drznil seje vprašati, če res obstoja slovenski jezik in kakšen jezik je to. Dorico je s tem tako razburil, da ga je poklicala — in povem vam, da sedaj tisti napovedovalec dobro ve, da slovenski jezik obstoja. To je tudi pozneje povedal in celo objavil, da letos devet kandidatov opravlja maturo iz tega jezika. — Lepo se sliši, da so otroci ponosni na dediščino svojih staršev. Draga Dorica, čeprav rada klepetaš in si vedno pripravljena za razprave, vedi, da si bila v razredu priljubljena in da mi boš drugo leto manjkala. Na koga bom kričala? Še zdaj vidim prestrašen obraz TANJE FLEMING, ko je prvič stopila v naš razred. Opazovali smo eden drugega in vsi smo bili zadržani. Človek bi mislil, da je Tanja mirno, ubogljivo dekle, ki ne ve, kje je leva in kje desna stran. Vse je tako, dokler se Tanja ne o-greje: potem pride na dan vsa njena skrita energija-Spominjam se dneva, ko so bile volitve. Kako je Tanja debatirala in drugi z njo! Že sem mislila, da bom morala poklicati samega Fraseija na pomoč... Tanja, zares upam, da boš uspela v politiki in če boš kdaj postala predsednica, ne pozabi majhne slovenske skupnosti! Ko sem prvič spoznala DAVIDA JAKSETIČA, še ni bil en meter visok. In ko mi gaje oče predstavil, je David pogledal vstran. Takoj sem vedela, da imafl1 pred seboj učenca, ki nerad govori. In tako je tudi bilo. Na Davida se nisem nikoli jezila zaradi klepetanja — celo prositi sem ga morala za razgovor. Zadnje čase pa se je tudi on vživel v naše pogovore in vsi smo bili zadovoljni, ko smo videli, da se tudi David dobro počuti med nami. Dekleta ga bodo gotovo imele rade, ker je miren, potrpežljiv, dostojen - in dobro ve, kaj hoče, čeprav tega ne pove. Večkrat je težko biti učitelj — bolje rečeno: nadzornik miru in dela. DANICA ŠAJN lahko takoj začne s pogovorom. Nikoli jo debatiranje ne utrudi. Ker pa naj bi v razredu vladal mir, mora večkrat umolkniti, to pa je zanjo muka. Takrat je tudi huda name, ker Sydneyski maturanti 1981 od leve na desno: Tanja Fleming Dorica Kmetič Branko Fabjančič Natalija Laharnar Anna Nemanič Danica Šajn David Jakšetič Irena Kobal in Marko Konda. ne ve, da bi se tudi jaz raje z učenci pogovarjala kot pa razlagala dolgočasno slovnico... Danica je bila moja učenka vrsto let in prihodnje leto bo zares manjkala v razredu. Upam, da njen trud ne bo zaman, ampak bo tudi v bodoče tako rada klepetala v materinskem jeziku. Kar poglejte ANNO NEMANIČ! Postavna je in tako resno se drži. Le kdo bi verjel, da nas je prav ta Ana spravljala v dobro voljo. Njen smeh je nekaj posebnega: vse potegne za sabo. In kadar je v zadregi, so njene oči resne, a na ustih drži roko, da bi skrila nasmeh. Ko je jezna, se vzravna in strogo pogleda; Mislim, da si je izbrala pravi poklic: pravnica. Stroga in preudarna, v notranjosti pa dobra in razumna. Upam, da bo takšna vsaj do Slovencev, ko jih bo zasliševala — in da ne bo predrago računala. Zakaj bi hiteli, ko imamo še veliko časa, meni Mark konda. Mi vsi že pridno pišemo, ko opazimo skozi okno, da prihaja visok fant. Mirno in previdno hodi, da se ne bi utrudil. In kdo je to? Naš Marko. “Spet si zamudil!” Odgovor:“Ne jaz, ampak ylak je imel zamudo.” Veijetno je bilo včasih tako, toda ne vsako soboto. Spominjam se sobote, ko smo obravnavali poleg drugih izrazov tudi besedo “gumb”; Nihče v razredu ni vedel, kaj beseda pomeni. Nato sem jih vprašala, če vedo, kaj je “boton”. Prav dobro — tričetrt razreda s tem že ve, kaj je gumb. Le Mark vpraša:‘in kaj knof? ” Jaz se zasmejem, ker končno vem, da vsi razumejo, kaj pomeni gumb. Mark pa še kima z glavo. “Kaj je, Mark? ” Odgovor:“Mislil sem, da je Avstralija prva dežela, ki je začela uvajati multikulturo, zdaj pa sem odkril, da je slovenski narod Poznal to kulturo že pred mnogimi leti...” Dobro si mislil, Mark, in upam, da ne boš nikoli pozabil, kaj je gumb! Mislim, da ni veliko ljudi, ki bi povedali vse z izrazom na obrazu. NATALIJA LAHARNAR to zmore. Ko je vesela, se ji vse smeje. Le poglejte jo: že ji gre na smeh in le zakaj ne bi bila danes še posebno vesela. Ponosna je, ker je dokazala svojemu očetu, da ga spoštuje, ker spoštuje njegov jezik in narod. Svoji mami, ki je Avstralka, pa je v ponos, ker Natalija govori že tri jezike. Če želite, se lahko z njo pogovorite tudi po francosko. IRENA KOBAL se hitro prestraši vsake težave in postane tako nemirna, da te je kar strah. Nato jo vprašam:“Kaj je Irena, vse v redu? ” In ona odgovo-ri:“Yes, yes, oh, da, da!...” Ko se umiri, je pripravljena premagati vse. Če je pa preveč hudo, se sezuje, ker misli, da je tako bolj stabilna. Po treh mesecih pouka sem jo vprašala:“Irena, ali boš nadaljevala z učenjem slovenščine? ” Takrat je bil še čas za premislek. Hrabro mi je odgovorila:“Ne, ne zdaj! Vse bom storila, a pustila ne bom!” In da je zvenelo še bolj uradno, je dodala:“No way!” Le kdo mi bo pomagal prihodnje leto, ko mi ne bo vžgal avto? ! BRANKO FABJANČIČ je bil vedno pripravljen za pomoč in nasvet. Branko, še danes sem prepričana, da se počasi daleč pride. Del najine poti v šolo je bil skupen. Joj, kako je Branko užival, če me je prehitel. No, v šolo sva prispela navadno istočasno, ker ga je zaustavil promet. Drugače pa je Branko zelo previden. Če sem ga gledala, ni govoril, ko pa sem mu pokazala hrbet, je že vneto klepetal z Danico. Dober govornik je in ker hitro vozi, bo morda prispel vse do Canberre — v sam parlament. Tako, dragi gostje in rojaki: pred vami je devet slovenskih maturantov. Tako različni so, vsi pa so enako ponosni, da pripadajo slovenski skupnosti. MATI MARIJA Mati Marija Dete drži, gleda ga, gleda v mile oči, zraven poje pesem lepo, da Sinko njen laže zasanjal bo ... Zunaj je buija, zunaj je mraz, Detece moje, stisni obraz mamici svoji na vroče srce, da ne dobijo te zlobni ljudje, da ne dobi te Herodež nocoj. Stisni se k meni, Sinko ti moj!... M. JAKOPIČ POSEBEJ značilna za trgovske sovjetsko-jugoslo-vanske odnose je odobritev posojil. Čeprav prevladuje na tem polju zahodni finančni kapital, ne zaostaja mnogo za njim sovjetski. Po podatkih v zahodnem časopisju so Sovjeti omogočili Jugoslaviji za okrog 4.000 milijonov dolarjev posojil. To predstavlja sko-ro četrtino vseh jugoslovanskih zunanjih dolgov. Pogoji so zelo ugodni, vezani na eno najnižjih, danes običajnih obrestnih mer v svetu. Sovjetsko posojilo za povečanje zmogljivosti železarne v Zenici (Bosna — Hercegovina) za tri milijone ton je obremenjeno samo s 6.7 odstotnimi obrestmi, /sto velja tudi za financiranje izgradnje Visokih peti v Smederevu, za srbske elektrarne in za druge namere. Mar predstavlja tb samo velikodušno gesto, ali kaj več? Ta sovjetska "nesebičnost'' dopušča za končni cilj edino možno razlago: pridobiti nekatere politične in strateške postavke. Za današnje usluge hočejo jutri doseči kar največje koristi, vsekakor ne samo gospodarske. S časom postaja čedalje očitne j Se, da so sovjetska pomoč Jugoslaviji in v splošnem tudi bilateralni gospodarski odnosi namenjeni predvsem Srbiji, nato Makedoniji, Bosni—Hercegovini in črni gori. Slednje dihajo s srbskimi pljuči, vezane s tisoči niti, tako da njim namenjena pomoč znatno podpira srbsko kliko. Sovjeti investirajo tudi v Kosovem (Trebče itd.), vendar nikakor ne morejo pridobiti naklonjenosti tamkajšnjega prebivavstva. Medtem ko Velikosrbi to ljudstvo ugonabljajo in utapljajo v krvi, govore Sovjeti z belgrajskim propagandnim jezikom o teh dogajanjih in opredeljujejo Kosovce za upornike, sovražnike, iredente itd. Sovjeti si prizadevajo utrditi Srbe tudi gospodarsko, da bi tako obvladali vse ostale republike Federativne Jugoslavije. Tak namen očituje nenehno iskanje raznih potov in možnosti, ki bi dale sovjet- Med kolesjem Vplačil Iz našega argentinskega tiska (Svobodna V 1 ^3 I ■ Slovenija) smo povzeli ta članek o povečanem gospodarskem sodelovanju Jugoslavije s Sovjetsko zvezo ter državami Vzhodnega bloka. Je zanimiv in veliko pove. Tiskan je bil v glasilu albanske komunistične partije, v angleškem prevodu pa je izšel v newyorškem listu “The Wall Street Journal”, kije glasilo ameriškega kapitala. Objavil gaje brez komentarja. Ur. sko-jugoslovanskim odnosom pečat sovjetsko-srbskih odnošajev. Večina sedemdesetih podjetij, financiranih od Sovjetov, se nahaja v Srbiji. Enako težnjo kaže tudi dogovor, s katerim se Sovjeti obvezujejo ustanoviti 24 novih podjetij, in to večinoma v Srbil1 in Makedoniji. Med najvažnejše sovjetske udeležbe v Jugoslaviji spadajo med drugimi: sistem hidroelektri-čnih central na Djerdapu, petrolejska rafinerija v Pančevu, Železarne v Zenici in Skrupu, visoke peči v Smederevu, termalne elektrarne v Obrenovcu, Obiliiu itd. Severnoameriška revija "Nevvsvveek" ugotavlja, da uvaža Jugoslavija 40% petroleja iz Sovjetske zveze Večino tega goriva predeluje Srbija, ki je povezana s sibirskim petrolejem. Poleg bilateralnih dogovorov uveljavlja Sovjetska zveza svoj gospodarski in politični vpliv preko KOM E' KON-a (Svet za vzajemno gospodarsko pomoč). Da bi dokazali ohranjevanje določene neodvisnosti, s° Jugoslovani vstopili v KOMEKON z nalepko "opazovalci". A ta izhod ne more prikriti dejstva, da se položaj Jugoslavije v tej kapitalistični organizaciji sovjetskega bloka močno razlikuje od ostalih držav članic. Jugoslavija ni bila sprejeta v KOMEKON kot "opazovalec" in tudi ne, da bi nadzirala ostale, temveč zato, da bi prejemala posojila in tehnologijo ter kupovala in prodajala vse vrste informacij pod krinko gospodarskih odnosov. Jugoslavija je velik goljuf Ta dežela, ki jo včasih predstavljajo kot državo-p' grado, drugič kot posredovalca ali most med Američani in Sovjeti, v primernih trenutkih pa kot voditelja "neuverščenih” držav, sta velesili vedno uspešno izrabljali za razne spletke. Oba velika tekmeca sta izrabljala Tita, dokler je bil živ, vsaka v svojo korist On pa se je obnašal kot posredovalec v skladu z vsakokratnimi razmerami in spremenil Jugoslavijo v posredovalnico za vsq vrste uslug najvišjemu ponudniku. Dejstvo je, da je v zadnjih letih začelo na Zahodu upadati zanimanje za Jugoslavijo. Njen politični kapi' tal se je v glavnem obrabil in njene usluge niso več vredne visokih cen iz preteklosti. V ruskem zaledju so drugi trojanski konji stopili na pozorišče: novi pre- toki so obrnili nase pozornost Vzhoda. Vloga Jugoslavije na brezobličnem polju “neuvrščenih " se je skrčila Pravtako so se zgostili dvomi o notranji varnosti Jugoslavije in vse jasnejše in pogosteje so se pojavljala vprašanja, kaj storiti v bodoče z Jugoslavijo. Vzporedno z vsem tem je med zahodnimi monopoli pojemalo navdušenje za naložbe kapitala v to zaluknjano vrečo. Tako Moskva kot Beograd sta zaznala ta položaj 'n se začela vsak zase in v lastno korist vse pogosteje družiti z novimi interesenti. Sovjeti so začeli postopoma in zanesljivo vključevati Jugoslavijo v svoje no-vokolonizatorske načrte za integracijo na podlagi tako 1menovane mednarodne delitve dela. To "delitev” je sprejel tudi Tito med svojimi razgovori z Brežnjevim teta 1976, kar se je nato uveljavilo v povečanem sode-1 ovanju jugoslovanske industrije s sovjetsko, češkoslovaško, vzhodnonemško, poljsko, bolgarsko in ogrsko v zvezi KOMEKON. Tanjug je poročala 2. julija 1981, da je "podpredsednik Izvršnega odbora Federativne Jugoslavije, Zvone Dragan, smatral za zelo važno globalno sodelovanje Jugoslavije v zadnjem desetletju z državami članicami KOMEKON-a. Izmenjava dobrin med Jugoslavijo in temi državami je v razdobju 1975/80 znašala 31 milijonov dolarjev". V skladu z dnevnikom Gospodarski Vjesnik je Jugoslavija sklenila 252 pogodb s članicami KOMEKON. Trenutno sodeluje Jugoslavija v izvajanju 120 sporazumov o tehnološkem in znanstvenem sode-iovanju. Sovjeti in druge članice so podpisale z Jugoslavijo dogovore o gospodarskem sodelovanju z veljavnostjo do 1990. Na tej podlagi se je v letu 1978/79 prednost gospodarske izmenjave med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Vzhodno Nemčijo, Poljsko, Ogrsko in Bolgarijo potrojila. Smoter odobrenih kreditov je prodreti na področja 'n v republike, vezane s koristmi Sovjetov. Čehi dajejo Posojilo za izdelovanje strojev, Poljaki za rudarstvo, Bolgari in Ogri za električno silo in elektroniko itd. £rio največjih podjetij za izdelovanje strojev v Srbiji sodelovalo tako s sovjetsko tovarno Kamaz kot s °elko Škoda. Večina bolgarsko—jugoslovanskega trgovanja v višini 1.700 milijonov dolarjev se nanaša na *vezo s Srbijo in predvsem z Makedonijo. Naftovod Idrija, ki veže Češkoslovaško, Ogrsko in Jugoslavi- ■ ,n v katerem se pretaka 32 milijonov ton petrole-,a- ter plinovod za zalaganje Jugoslavije s plinom dvajset let, so vezi, s katerimi končno povezujejo te dežele jugoslovansko gospodarstvo s sovjetskim. So vje tsko-jugoslo vansk i odnosi dosezajo svoj vi-ek v dobi od 1976 do danes, v času, ko je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v hudo krizo. Pri tem je inaČHn0, da ostajajo Sovjeti pripravljeni in dovzetni za ugoditev vsakokratnih jugoslovanskih zahtev. Sodelovanje se je večalo celo takrat, kadar je Jugoslavija kritizirala sovjetsko zunanjo politiko. Najvisji sovjetski kredit v višini 750 milijonov dolarjev po približno petodstotni obrestni meri je bil dodeljen Jugoslaviji leta 1978/ med zaostritvijo odnosov med obema državama. Jugoslavija je gospodarsko odvisna od dveh velesil. Kadar kdo zaide med kolesje gospodarskih organizmov, bank in monopolov velesil ter si zveže roke z vse vrste posojili in krediti, ni samo onesposobljen nadaljevati z neodvisno politiko, temveč obratno: zadrgnil si je okrog vratu vrv, katere en konec je vselej v rokah druge stranke. Jugoslavija ne more voditi neuvrščene politike z bloki, katerim dolguje 18.000 milijonov dolarjev in so se razni kapitalistični monopoli vrinili v celice njenega gospodarstva. Naraščajoči vpliv sovjetskega družabniškega imperializma na jugoslovansko gospodarstvo, spremljan po množečih se manifestacijah vojaškega sodelovanja, neovrgljivo dokazuje tajno zaroto med Sovjeti in Velesrbi. Čeprav govori včasih jugoslovanska propaganda — sicer površno — o sovjetski nevarnosti, katera je stvarna, nadaljuje medtem tajno in intenzivno s sodelovanjem. Po drugi strani predstavlja prepuščanje obvladajoČih pozicij v jugoslovanskem gospodarstvu (in torej tudi politiki) sovjetskemu družabniškemu imperializmu daljnosežno nevarnost za Balkan in Evropo. Odpiranje vrat napadalcu in okupatorju Češkoslovaške in Afganistana Ighko prinese Balkanskemu polotoku samo nove nevarnosti in zapletljaje. TATJANA in MIŠA LAJOVIC želita vsem rojakom vesel božič ter srečno in uspešno novo leto! r 'mir,sar 'Vtaim&r 'Vtos-erngr izpod ADVENTNI ČAS je namenjen pripravi za božič. Advent spada k božiču in obratno. Z drugo besedo: kdor hoče praznovati samo božič, pa se nanj nič ne pripravi, ga bo praznoval plitvo in površno, zgolj na zunaj. Adventni in božični*čas sta polna duhovne resnobe, pa tudi veselja, saj pričakujemo prihod Odrešenika na svet. Zato čas sam trka na našo vest in nas opominja, naj poglobimo našo vero z več molitve, z branjem svetega pisma, z udeležbo pri sveti maši in z dobrimi deli, zlasti deli ljubezni do bližnjega v potrebi. Od vseh praznikov v letu je božič naklepši in nas prevzame z neko neznano silo. Poln je pričakovanja in to pričakovanje nas ne razočara, če imamo le dobro voljo. Že pričakovanje samo nas osreči, nič manj kot izpolnitev. Tega, kar v resnici potrebujemo in nam daje božič, ne moremo dobiti na banki, niti kupiti v veletrgovini. V sebi nosimo hrepenenje po srečanju z Njim, ki nas more edini popolnoma osrečiti. VSE ADVENTNE SREDE bomo imeli večerno mašo kot pripravo na božič. Poslušali bomo berila iz svetega1 pisma, ki nam v tem času kar naprej govorijo o svobodi, miru in sreči. V prvem berilu pa bomo pogosto poslušali preroka Izaija, ki-je na tako prepričljiv in nazoren način napovedoval mesijanske čase in Mesijev prihod. Kakor je pripravljal ljudi svojega časa, da so zahrepeneli po Odrešeniku, tako naj tudi nas pripravi in ustvari v nas razpoloženje, ki bo odprlo srca božji milosti. BOŽIČNA DEVETDNEVNICA, kot bližnja priprava na božič, bo od 16. do 24. decembra. Vsak večer ob sedmih bo sveta maša s kratko adventno pobožnostjo. Pol ure pred mašo bo tudi prilika za božično spoved. Opravite jo pravočasno, da ne bo prehudega navala tik pred prazniki. Dana bo tudi prilika, da opravite spoved pri drugem duhovniku, saj bomo imeli med nami p.Evgena, misijonarja iz Toga. Spoved naj nikoli ne bo le gola formalnost ali nekaj zgolj iz navade. Naj bo iskreno priznanje slabosti in resen sklep za poboljšanje ter napredovanje v krščanskem življenju. ZAKRAMENT SPRAVE - sveto spoved - lahko Fr. Valerian Jenko O.F.M.,, Sl. RaphaeCs Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, St. RaphaeCs Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160, Tel.: 682 5478 opravite vselej pol ure pred službo božjo. Primeren čas je vsekakor med devetdnevnico pred božičem-Spovedovanje bo tudi na sveti večer od 10.30 do polnočnice. Na božični dan bo spovedovanje samo pred osmo mašo. BOŽIČNI SPORED za službe božje je naslednji: Vse adventne nedelje je sveta maša kot navadno ob 9.30 dopoldan. Sveto spoved lahko opravite od devetih dalje, na 3. in 4. adventno nedeljo (13. in 20. decembra) pa že od 8.45 dalje. 25. decembra, petek. BOŽIČ — ROJSTVO NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA: Opolnoči slovesna polnočnica na ploščadi nedograjene dvorane na cerkvenem dvorišču v Merryland-su. Opravljena bo za vse žive in pokojne člane naše skupnosti, kakor tudi za vse dobrotnike našega vel-, skega središča. Ob 8.00 zjutraj, zgodnja božična maša z ljudskim petjem božičnih pesmi. Ob 9.30 dopoldan, praznična služba božja z zboro-vim petjem. Ob 11.00 dopoldan, pozna božična maša s petjem mladinskega zbora. WOLLONGONG, Vila Maria, ob 5.00 popoldan, praznična služba božja. CANBERRA, St.Bede’s, Red Hill, ob 6.00 zvečer, slovesna služba božja. 26. decembra, sobota. Sv. Štefan, prvi mučenec- Ob 9.30 dopoldan, praznična sveta maša. Ob 7.00 zvečer, vigilna maša praznika sv. Družine. 27. decembra, nedelja, Sveta Družina. Ob 9.30 dopoldan, praznična sveta maša. NEWCASTLE, 6.00 zvečer, slovesna služba božja- 31. decembra, četrtek, Silvestrovo. Od 6—7 zvečer izpostavitev Najsvetejšega, molite'' v zahvalo za prejete dobrote v preteklem letu in v zadoščenje za žalitve, nato sveta maša za konec leta. 1. januaija 1982, prvi petek, NOVO LETO, PRAZNIK MATERE BOŽJE: Ob 9.30 dopoldan, praznična služba božja. Ob 7.00 zvečer, praznična služba božja. 2. januaija, prva sobota: Ob 7.00 zvečer, vigilna maša praznika Gospodovega razglašenja. 3. januaija, nedelja, Razglašenje Gospodovo: Ob 9.30 dopoldan, praznična sveta maša. 10. januaija, nedelja. Jezusov krst. Ob 9.30 dopoldan, nedeljska služba božja. Ostale nedelje je služba božja kot običajno, to je °b 9.30 dopoldan, vigilna maša, ki velja za nedeljsko, pa ob sobotah ob sedmih zvečer. 'site* iflsr POLNOČNICA bo tudi letos, kot že omenjeno, na stavbišču naše nedograjene cerkvene dvorane. Lepo prosim, da ste med bogoslužjem tiho. Tudi tiste, ki imajo navado (katero bi lahko pustili doma!), da stoje med službo božjo daleč in imajo med seboj “važne” pogovore, prosimo, naj pokažejo spoštovanje do bogoslužja in vsaj malo čuta do vseh, ki hočejo prisostvovati sveti maši. Kaj res ne mislijo, kako zelo motijo druge, sebi pa dajejo s tem kaj slabo spričevalo. “Stefanovanje” bomo imeli na dan po božiču, v soboto 26. decembra. Bo v Auburn Town Hall in s pričetkom ob šestih zvečer. Pri prireditvi bo igral Martin Konda s svojimi fanti. Proti koncu večera bo izžrebanih pet nagrajencev. Od teh nagrad so štiri umetniške slike (olje) in en gobelin.’Nagrade so opisane na srečkah, ki ste jih prejeli s septembrskim “Rafaelom”. Dodatne srečke bodo še na razpolago. Hvala vsem, ki ste nam jih že vrnili po pošti ali osebno. Pisma s srečkami še vsak dan prihajajo. PIKNIK ZA RAFAELOVO je letos odpadel, ker je deževalo. Nato smo znova poskušali na drugo oktobrsko nedeljo — tokrat pa nam je veter pokvaril načrte. Imeli pa smo ta dan vseeno semenj v malem (brez bar-b-q). Izkupiček pri prodaji raznih predmetov (povečini ročna dela) je bil 481 dolarjev. Prvi piknik nam je uspelo imeti šele 15. novembra. Tokrat je bilo, hvala Bogu, lepo vreme in izkupiček Je prinesel 778 dolarjev. Vsoti obeh piknikov skupaj (dejansko en piknik, razdeljen na dve nedelji) zneseta 1259 dolaijev. Bog povrni vsem, ki so darovali razne Predmete, enako zahvala pomočnicam in pomočnikom pri prodaji, pri hrani in pijači! SESTRA KSAVERIJA je 8.novembra odpotovala v Francijo. Pri sveti maši tega dne smo se ji zahvalili za njeno devetletno požrtvovalno delo v prid naši skupnosti, dali smo ji šopek cvetlic kot izraz naše hvaležnosti. Sestra se je že oglasila, da je srečno pripotovala. Želimo ji mnogo zdravja, saj so jo zadnje leto zelo težile razne slabosti, zvezane seveda z leti. Sestra je izpolnila že 72 let, kar le ni malenkost. Tako sta ostali pri Sv. Rafaelu le sestri Hilarija in Mirjam. Upajmo, da bo v doglednem času katera nova sestra izpolnila izpraznjeno mesto. NOV GROB — Dne 11. novembra je v bolnišnici v Sydneyu umrl rojak KARL RUDOLF HOJKER, ki je živel v Balmainu. Rojen je bil 7. julija 1917 v Ptuju. V Avstralijo je prišel leta 1979. Poročen je bil z Erno Marijo Puntigam, ki je umrla leta 1979. Po poklicu je bil muzikant, a tuje moral sprejeti delo v tovarni. Nedavno je Karla povozil motociklist in mu zadal hude poškodbe. Kasneje gaje zadela še kap, da je ohromel na polovico telesa. Zdravil se je v Prince Henry Hospitalu. Pred smrtjo je prejel svete zakramente. Pogrebne molitve so bile opravljene v cerkvi sv. Patricija v torek 17. novembra, pokopan pa je bil na Woronora pokopališču. Spomnimo se ga v molitvi, sorodnikom pa iskreno sožalje. Zapušč^ sina Wil-helma in hčerko Karlo por. Keane. Tu je imel tudi brata JoZeta, ki pa je umrl že pred več leti. POROKA. — Peter Paul Nowicki, Warwick Farm. Oče Frank, mati Karolina r.Perko (po rodu iz Tržiča) — in Janette Chatteijee, hčerka Georga in Emilie r. Contegno. Poroka je bila med sveto mašo v soboto 7. novembra pri Sv. Rafaelu. Priči sta bila Emil Buič in Giorgina Chatteijee. p VALERIJAN Vljudno ste vabljeni na § T EFANOVANJE Sobota, 26. DECEMBRA, ob šestih zvečer. Igral bo Martin Konda in njegovi fantje. Srečolov s petimi nagradami! Doprinos bo za gradbeni fond naše dvorane v Merrylandsu. Za udeležbo je potrebna rezervacija: kličite 637-7147 ali pa 682-5478! VABLJENI! izpool fri^lotv« DR. STANISLAV LENIČ, ljubljanski škof-pomoč-nik in nadpastir v skrbi za nas slovenske izseljence po svetu, je obhajal 6. novembra letos sedemdesetletnico svojega plodnega življenja. Ko je bil ob priliki evharističnega kongresa leta 1973 med nami v Avstraliji, smo spoznali njegovo neizmerno dobroto, privlačno prijaznost ter neizčrpno vesefost z obilico optimizma. Z vsemi temi lastnostmi zna kot malokdo povezovati ljudi s Cerkvijo, s slovenskim narodom in tudi med seboj. Jubilant je bil rojen v župniji Cerklje ob Krki na Dolenjskem, kot otrok izgubil starše in začel služiti za pastirja, ko je domači kaplan odkril fantovo bistrost ter mu pomagal v šole takratnih Škofovih zavodov. Leta 1937 je postal duhovnik, začel delovati kot prefekt v zavodu Marijanišče, nato pa postal tajnik škofa Rožmana. V škofa je bil posvečen 14. januarja 1968. Med tema letnicama pa je seveda dr. Lenič marsikaj doživel, česar članek o njegovem jubileju v “Družini” ni smel napisati, sam pa v intervjuju, objavljenem v decembrski številki “Ognjišča”, preskoči s preprostim stavkom:"...po vseh drugih peripetijah...” Za temi besedami se skriva krivična sodba, ki mu je — kot takrat večini slovenskih duhovnikov — prinesla leta zapora in mučenja. Bil je obsojen na šest let, potem je vrhovno sodišče kazen zvišalo na dvanajst let, ne da bi obsojenca o tem sploh obvestilo. Bil je sicer nekaj prej izpuščen, a leta krivič- Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI D VVEST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 nega zapora niso bila nikak piknik. Dr. Lenič je moral kot zapornik težko delati na Žalah, kjer so takrat gradili stanovanjske bloke za oficirje politične policije. Iz Žal pa je prišel za dolgo časa v samico ljubljanskih zaporov, ker so ga izolirali od skupine drugih zaprtih druhovnikov “zaradi njegovega slabega vpliva nanje”. Njega - kot so z mučenjem mnoge druge — namreč niso mogli z nobeno silo pripraviti do tega, da bi obsodil s svojim podpisom škofa Rožmana in mu zadal pečat narodnega izdajalca. Bil mu je kot tajnik toliko let najbliže in s svojo železno voljo ni popustil resnici. Ko je v sedanjem intervjuju prešel s par besedami težko dobo lastnega zapora, ni mogel mimo brez o-membe tako krivično oblatenega škofa Rožmana. Takole ga mimogrede in previdno omenja: “...bil sem tukaj (na škofiji, op.) in doživljal sem vse to goije, ki je bilo, težave, ki jih je imel škof. in doživljal, kako je škof vedno hotel reševati položaj-Ali je bilo vse prav, ali ni bilo vse prav, to bo zgodovina povedala. Bil je pa prav gotovo zelo dober človek, od jutra do večera samo v skrbi in delu za ljudi. Takega škofa sem jaz doživljal in tak mi je ostal v spominu...” Škofu dr. Leniču želimo tudi avstralski Slovenc' k visokemu jubileju obilico božjega blagoslova in varstva. Naj ga dobri Bog ohrani še mnogo let v zdravju in delu za slovenske vernike doma in p° svetu! V POSTOJNI je neznani storilec dne 11. novembra vlomil v tabernakelj župne cerkve. Odnesel je ciborij z 200 do 250 posvečenimi hostijami. Ker ciborij ni bU kake posebne vrednosti in ker ga niti ni izpraznil, sklepajo, da je bil glavni namen vloma — svetoskrunstvo. Najbrž je vlomilec nosil rokavice, ker ni pustil nobenih prstnih obtisov. Pri postojnskih in okoliških vernikih je gnusno dejanje zbudilo zgražanje in obsodbo. Na praznik Kristusa Kralja so po vsej dekaniji' opravili spravne in zadostilne pobožnosti. RAZSTAVA GORŠE, je bila 27. oktobra odprta v Avditoriju zamejske Gorice. V dveh velikih razstavnih prostorih je bilo na ogled 47 plastik in 1-risb, zbranih s tržaškega in goriškega ozemlja. Razstavo je pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, strokovno pa jo je vodila umetnostna zgodovinarka prof. Verena Koršič, ki je v obširnem referatu gostom tudi predstavila umetnika Franceta Goršeta. Že med obema vojnama se je kipar Gorše pojavil na Primorskem, kjer je ustvaijal cerkvene umetnije, pa tudi likovno opremo knjig. Še bolj se je uveljavil po drugi svetovni vojni, ko je kot begunec živel nekaj let v Trstu ter deloval zelo plodno kot umetnik in pedagog. Smo že poročali, da je kipar GorSe več let deloval tudi v ZDA, končno pa se je vrnil v Evro-Po in se nastanil na Koroškem v Avstriji. Zdaj živi m ustvarja — četudi že nad osemdeset let star — v Svečah, kjer je staro gospodarsko poslopje zelo posrečeno spremenil v svoj atelje. Razstavo Gorše so zaključili 8. novembra s koncertom Ribniškega okteta. NA SEJI odbora za mednarodno informativno delo dne 30. septembra letos je Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva sklenila povečanje propagandne dejavnosti v tujini, predvsem med zdomci in izseljenci. Posebej so tudi poudarili nujnost bolj sistematičnega in sprotnega nastopanja ter čvrstejše prisotnosti povsod, kjer je potrebno. Mi v zdomstvu pa menimo, da takele ofenzive rodne grude niso prav nič potrebne. DOMA se borijo za lepo slovenščino, slišimo in beremo. Pred časom je SZDL sklicala celo poseben posvet za čistost slovenskega jezika. Pa vse izgleda, gre borba rakovo pot, slovenščina pa izgublja eelo med delegati na slovenski skupščini. Tam so letos 9. septembra razpravljali o prepovedi klanja telet. V dobljenem gradivu so brali delegati v res ‘Cisti slovenščini” tole: “Ob izvajanju odloka o prepovedi klanja telet do 200 kg se je v občini Ljubljana—Šiška pojavil Problem 300 telet letno, ki jih kmetovalci ne že-}*jo nadalje pitati. To predvsem teleta črnobele ln limuzin pasme, ki genetsko oziroma konstitu-' Cljsko ne ustrezajo zahtevam pitanja, temveč so namenjena vzgoji kvalitetnega ženskega materija za mlečne proizvode in lažjih, porodov prve-snic.” Le priznajmo: čudovita slovenščina, da smo nanjo lahko ponosni! In do kraja “razumljiva” (Kdor od bralcev bi znal gornji citat gradiva skupščine pravilno razložiti, dobi nagrado!) ČETRTO RAZSTAVO SADJA so odprli 30.sep-tembra na Mariborskem sejmu. Letos je sodelovalo na njej 250 razstavljalcev iz vseh delov države. Po poročilih je bila letošnja bera sadja sicer manjša, kot so na splošno predvidevali. Pa je bil kljub temu letošnji 'Zvoz kar dober: slovenski sadjaxji so izvozili 500 tQn kvalitetnih jabolk. VSO SLOVENIJO in ves svet je pretresla vest o letalski nesreči na Korziki, kije zahtevala tako tragično v nekaj sekundah kar 180 življenj. Petek 4. decembra le bil proglašen v domovini uradno za dan žalovanja. Slovenska oddaja na 3EA je prav danes prinesla dolgo Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtoltleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEW1S RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK MELBOURNSKI ROMKI! Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila THE WORLD BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA. V domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, če pokličete MARCELO BOLE — tel. 306 3087, DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. Bi se želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor! vrsto imen ponesrečencev, za ugotovitev ostankov razbitih trupel ,pa bo po poročilih vzelo najmanj dva tedna. Slovenska letalska družba INEX-ADRIA je kupila širokotrupno letalo DC—9 za srednje proge, ki se je zdaj ponesrečilo, komaj pred mesecem dni. Po mnenju strokovnjakov ima prav ta tip najmodernješe kom-putorske vzletne in pristajalne naprave. Jugoslovansko civilno letalstvo je od konca vojne pa do danes izgubilo v nesrečah petnajst letal. Ta zadnja nesreča slovenskega letala je bila najhujša in je obenem tudi največja svetovna letalska nesreča zadnjega leta. Vsem sorodnikom ponesrečenih rojakov izrekamo tudi Slovenci v Avstraliji iskreno sožalje. Naj Bog vse pokojne sprejme v svoj božji mir! Božja MODRI Z VZHODA MO^ŽUSA Ko je bil Jezus rojen v.®eJ^^udeji, ob Času kralja Heroda, glej, pridejo r<. Vzhoda v Jeruzalem in rek6:"Kje je judovs*0^ i je rojen? Videli smo namreč njegovo zvezdo^ °du^ |n smo se mu prišli poklonit." Ko kralj slisi, se prestraši in ves Jeruzalem z njim. In zJk Vejike duhovnike in pismouke ljudstva in ji*1 ^ bi bil Kristus rojen. Odgovore mu:"V &e v Judeji; tako je namreč pisano po preroku: * 'In ti, Betlehem- ajdova, nikakor nisi najm3^ levjimi mesti Ju j v zakaj iz tebe W| j* oda, ki bo vladal moje 1 aela.' " Tedaj je Herod modre skrivaj poklical in jih izprašal o času, v katerem se je prikazala zvezda; in poslal jih je v Betlehem ter rekel:"Pojdite in natančno poizvedite po detetu; in ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pridem tudi jaz poklonit." Ko so ti slišali kralja, so odšli. In glej, zvezda, ki so jo bili videli na Vzhodu, je Šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so pa zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, njegovo materjo, in padli so predenj ter ga molili; in odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ko so bili v spanju opomnjeni, naj se ne vračajo k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo. ( Mt 2, 1 — 12). Modri poklanjajo darove novorojenemu Kralju. — Albrecht Dur er. Ljubezen, I ■ ■ v \s ki isce.. TRIJE MODRI so rekli in spraševali: “Kje je judovski kralj, ki je rojen? Videli smo namreč njegovo zvezdo. ” Videli so njegovo zvezdo in so se odpravili na pot, da poiščejo njega, ki je bil napovedan, da se poklonijo njemu, kateremu naj se pokloni vsako koleno. Ali ne gremo prehitro mimo tega in podobnih dejstev v našem življenju? Kako, da se tako poredkoma ustavimo in razmislimo o znamenju, ki so ga videli modri, o znamenju, ki jim je napovedalo neko novo in upanja polno pričakovanje? Gledati neko znamenje, je nekaj vsakdanjega; toda videti pravi pomen tega znamenja, ki ga gledamo, vl' deti ga v vsej njegovi širini, veličini in popolnosti,.rU majhna stvar. To je gledanje z očmi vere in upanja-To je gledanje z zaupanjem prihajajočo obljubo i* še celo več: iti na pot, da jo čimprej srečam, dosežem, spoznam. Z vero in zaupanjem so gledali, na p°[ pa jih je pognala ljubezen, ljubezen do Nekoga, k' prihaja k nam. Modri so podvzeli tvegano pot in dejanje. Niso se vpraševali, ali jih na cilju čaka uspeh, ali jih bo tut koncu poti zasmehljivo pričakala sramota in zviška* polna zaničevanja, pogledala na njih vero in zaupanje ter razočarano ljubezen... Videli so. Premaknilo jih je. Tvegali so dolgo p°l v neznano. In ta njihova pot ni bilo kakšno romantično ali počitniško potovanje. Njih pot je bilo iskanje in pričakovanje od praveka dane obljube. Ta Pot v upanju in v veri, ki je pot v neznano, postavlja m prinaša vedno nova vprašanja, svojevrstne zahteve in presenečenja. Postavlja vprašanje brez odgovora, ker je svetloba zvezde nenadoma v nekem danem trenutku ugasnila, upanje se je skoraj razblinilo, ve- ra se je začela majati in ljubezen je postajala nemočna. In šele sedajt v tem polmrakufse odkrije njih prava človeška veličina, ki dobiva moč in vzpodbudo iz neke polnosti dobrote. Ne odnehajo. Ne moledujejo. Ne vrnejo se. Njih vztrajnost ni posledica radovednosti ali naravne vitalnosti. Duh je, ki oživlja. Duh, ki človeku govo-r‘ iz nekega nam nepoznanega, nevidnega in neslute-nega sveta. Ta Duh daje poguma za nove potu Ne zapira jim ust, drži jih skupaj. Sprašujejo in vzbujalo zanimanje za iskanega, za pričakovanega. Pravo Pot iščejo skupno. V našem vsakdnevu srečujemo ljudi, ki jih vsaka najmanjša stvar moti in zmoti. Najmanjši oblak lih preplaši in vsak piš vetra vznemiri. So pa tudi takšni, ki pogumno rinejo naprej skozi težave, ker Poslušajo, ker se dado voditi Duhu. "Kdo ve, kje zvezde stoje? Ljubezen ima po-Sled, ki gleda in šviga kot blisk skozi oblake. ” Ljubezen jih drži na poti in jih vodi skozi teictve. Ljubezen upa v prihodnost in upa verjeti v novo. Ljubezen išče - zaradi notranje gotovosti Tako so delali trije modri Ni jih preganjala nevihta. Žarek, dih večne svetlobe jih premika. Previdno. Prosti in svobodni so, vendar se dado voditi hrepenenju in iskanju srca. Tako so našli Jezusa - ne kralja v palači, ne mogočnega vladArja. Našli so Boga—človeka, to nebogljeno dete, ubogo, potrebno, nemočno... Toda to dete je vredno zvezde, ki spreminja svet. Našli so človeka, ki hoče služiti, ki kaže z življenjem na svoja dejanja. Kaj iščemo mi v svojem življenju? Smo na poti, ki jo obseva sij in žarek večnega? Poskušamo biti ljudje, ki imajo čuteče, ljubeče srce? Občutimo v srcu, da nas vodi Duh in Ljubezen? Modri so videli zvezdo, videli so luč z očmi vere in šli na pot. S. A. L HOH lo 4. Fr. Basil Valentin O.F.M., Baraga House 19 A’Beckett St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 NAŠ LETOŠNJI BOŽIČNI SPORED: MELBOURNE - v slovenski cerkvi v Kew je prilika za spoved pred mašama na nedeljo 20. decembra. Spovednik bo na razpolago tudi ves četrtek (24. decembra — vigilija božiča), samo pokličite ga v Baragovem domu. Večerno spovedovanje bo od devetih do deset minut pred polnočjo. Točno opolnoči bomo v procesiji nesli kip Jezuščka k jaslicam v votlini, kjer bo z blagoslovom jaslic pričetek polnočnice. Tudi po polnočnici bo prilika za spoved. Upajmo, da se ne bomo morali zaradi slabega vremena poslužiti cerkve. Spet bi rad poudaril iskreno prošnjo možem in mladini, naj se med bogoslužjem na prostem ne zbirajo za cerkvijo ter z glasnim govorjenjem in smehom motijo službo božjo. Kdor ne pride k bogoslužju, s pravim namenom, naj raje ostane doma, pa bo nam vsem napravil veliko uslugo! Petek. 25. decembra, BOŽIČ: Maše v Kew ob osmih, ob desetih (v lepem vremenu pri votlini) in ob petih popoldne. Spovedovanje pred vsako mašo. Sobota, 26. decembra, Štefanovo: Nedeljski spored maš — ob osmih in ob desetih. Spoved pred mašo. Nedelja SVETE DRUŽINE, 27. dec.: Običajni nedeljski urnik. Petek, 1. januaija, NOVO LETO: Maše ob osmih, ob desetih (v lepem vremenu pri votlini!) in ob petih popoldne. Pred mašami spovedovanje. ST. ALBANS in okolica (Sunshine, N. Sunshine, Deer.Park, East Keilor, Avondale Heights...): prilika za božično slovensko spoved bo v torek 22. decembra zvečer od osmih dalje. Cerkev Srca Jezusovega. NORTH ALTONA in okolica (Footscray, Yarra-ville, Altona, Nevvport, Spotswood...) ima slovensko spoved na torek 22. decembra od pol šestih do sedmih zvečer. Cerkev sv. Leona Velikega. Pridite pravočasno, ker je ob osmih spovedovanje v St. Albansu! SPRINGVALE in okolica (Mulgrave, Noble Park, Clayton, Dandenong, Oakleigh...): slovenski duhovnik bo spovedoval na sredo 23. decembra od šestih do sedmih. Cerkev svetega Jožefa. 7. decembra 1981 • GEELONG in okolica ima priliko za slovensko božično spoved na ponedeljek 21. decembra od sedmih zvečer dalje. Cerkev sv. Družine, Bell Park. MORVVELL in okolica ima redno slovensko mašo v cerkvi Srca Jezusovega na nedeljo 20. decembra ob sedmih zvečer. Pred mašo spovedovanje. WODONGA-ALBURY in okolica: Slovensko spovedovanje bo v cerkvi Srca Jezusovega, East Wodon-ga, na petek 18. decembra, od sedmih do osmih zvečer. Izrabite priliko! Pater pride od daleč do vas! BERRI, S. A.: Tamkajšnje rojake in iz okolice bo obiskal slovenski duhovnik v tednu pred božičem. K slovenski maši se bomo zbrali v četrtek 17. decembra ob sedmih zvečer. Ne zamudite prilike za spoved pred bogoslužjem! Pridite pravočasno! HOBART, Tasmanija: Tasmanski rojaki bodo i-meli priliko za slovensko mašo na nedeljo po božiču (27. decembra, Sveta Družina) ob šestih zvečer. Seveda je pred mašo prilika za spoved, da le pridete pravočasno. Cerkev sv. Terezije, Moonah. Vabljeni! Koliko prilik, dragi rojaki! Ne pustite jih iti mimo! Kristus Vas išče po slovenskem duhovniku — pridite v čim lepšem številu, da bodo prazniki zares blagoslovljeni! Duhovno se obnovimo in poživimo! • Nedelja 22. novembra nam je prinesla lepo slovesnost.Škof—pomočnik Eric Perkins je bil med nami-Zakrament potrjenja je podelil trinajstim kandidatom. Imena birmancev so: Diana tek, Olga Fekonja, Suzi Kolačko, Jelka Kutin, Marie Sivec, Toni Beikopec, Toni Bogovič, Roman Čelhar, Gary Debelak, Frank Toplak, Iztok Šorl, Miran Vuk in Edvard Zupan. Vsem naše čestitke z željami, da bi ostali vedno dobri kristjani! Ker sem omenil, da bomo ta dan slavili tudi srebrni jubilej - 25-letnico stalnega slovenskega dušnega pastirstva v Melbournu in s tem naše organizirane verske skupnosti, nisem mislil na kak posebni spored. S par besedami in s tem, da imamo škofa v naši sredi, naj bi bilo opravljeno. Pa sem se uštel. Skoraj bi ne veijel, kaj se da pripraviti za patrovim hrbtom. Sestra Silvestra nam je vsem pripravila presenečenje: odrski spored za to proslavo je bil bogat, pa obenem prijetno domač in se je lepo razvijal. Govoril je dr. Mihelčič, nastopili so cerkveni pevci, Glasniki, na5i odlični pevki sestri Anica Kuri in Kati Hartner, otroci Slomškove šole, Lenkova najmlajša (ki sta tudi škofa pred cerkvijo pozdravila s šopkom). Zaplesala je folklorna skupina društva “Planice”, Marcela Bole pa je za to slavje zložila posebno pesem ter jo podala na odru z Lubi-jem Pirnatom. Veliko število narodnih noš je poživi- lo slavje tako v cerkvi kot v dvorani. Presenetila sta me tudi gosta iz Sydneya, senator Miša Lajovic in njegov brat Dušan, ki je v imenu syd-neyske slovenske verske skupnosti prinesel jubilejno darilo — mašni plašč. Bog povrni! Tudi drugih darov je bilo precej in je nemogoče našteti vse. Dobil sem novo redovno obleko (rekli so, da hočejo imeti “lepega” patra), srebrno pisalo z graviranim posvetilom (Društvo sv. Eme), kovček (Žitterschlagerjevi), dočim mi je enega v isti namen poklonilo S.D.M. ob očetovskem dnevu v septembru. Iskrena zahvala vsem, imenovanim in neimenovanim! Posebej pa bi se rad zahvalil za darilce tudi upokojenski skupini z elthamskega grička ter za dodatek v pismu: med seboj so nabrali ob tej priliki lepo vsoto $305.30, ki sem jo vpisal v Sklad za bodoči Dom počitka. Vsem, ki ste pri slavju kakor koli sodelovali, naj bo pri bogoslužju v cerkvi, ali pa v dvorani na odru ali pri postrežbi — naj Bog stotero povrne! Le naj gre naša verska skupnost v slogi in medsebojni pomoči novim jubilejem naproti! * Zaradi birme smo imeli prvo obhajilo šele na nedeljo 29.novembra.Tudi ta dan je bil lep: vsi smo ob Pogledu ria prvoobhajance doživljali lastno duhovno obnovo. Prvič so Jezusa prejeli: Paul Bogovič, Marko Ček, Daniel Čelhar, Sharyn Ann Debelak, Julijana Dekleva, Robert Denša, Suzana Iglič in Anica Žnidaršič. Bog jim daj stanovitnost v dobrem, starši pa naj bi jim bili vselej zgled lepega krščanskega življenja! • V petek 13. novembra je proti jutru na svojem domu v Traralgonu zaspala v Gospodu gospa MARIJA ^OUK, med rojaki v Gippslandu znana kot vedno Uslužna “Voukova mama”. Bog jo je rešil trpljenja, Saj je zadnje čase zaman iskala zdravja. Za lepo smrt je bila pripravljena: ob zadnjem obisku Morwella v oktobru je opravila spoved ter prejela sveto obhajilo in zakrament maziljenja. Že v začetku tega leta pa mi je poslala dar s pripisom:“Za sveto mašo, kadar boste zvedeli, da sem umrla...” Blaga pokojnica je bila rojena 3. januarja 1906 v Lapuhovi družini; Pleterje pri Zdolah. V Vidmu ob Savi se je leta 1939 poročila z Antonom Voukom. Vojna ju je pregnala s hčerkico Greto (ostali dve — Jožica in Marjana, sta bili rojeni v Avstriji) v Šlezijo. Po vojni se Voukovi niso vrnili domov, od koder so prihajala kaj slaba poročila. Na ladji “Goya” so leta 1950 zapluli iz Bremena proti Avstraliji, kjer so se po težkih začetkih naselili v Morwellu, kasneje pa se preselili v lastni domek v bližnji Traralgon. Pokojna mama je zelo rada skrbela za vrt, ki je bil poln cvetja in domače zelenjave. Pogrebno mašo smo imeli v ponedeljek 16. novembra v Morwellu, kjer seje pokojna Voukova mama tako rada udeleževala slovenskih maš vsaki drugi mesec. Ob lepi udeležbi rojakov in znancev smo jo položili v grob na pokopališču v Yallournu. Iskreno sožalje Voukovim ter Vsem sorodnikom! • Na torek 17. novembra je na svojem domu v St. Albansu izdihnil ALOJZ JAGER. Umrl je v naročju svoje žene Amalije, ki mu je vso dolgo in težko bolezen tako požrtvovalno stregla. Pokojnik je zelo potrpežljivo prenašal trpljenje in se lepo pripravil s tolažili svete vere za odhod v večnost. Sveto mašo smo imeli v petek-20. novembra v cerkvi Srca Jezusovega v St.Albansu, nato je sledil pogreb na keilorsko pokopališče, kjer bo njegovo izmučeno truplo čakalo vstajenja. Pokojni Slavko je bil rojen 15. avgusta 1923 v Trbovljah. Leta 1956 seje poročil z Amalijo Srblin, leta 1961 pa sta s sinom Borisom odšla v Avstrijo ter še is-slo leto v septembru na ladji “Flaminia” emigrirala v Avstralijo. Najprej jih je sprejel pokojnikov brat Franc, ki je živel v Sunshine (zdaj je v Ballaratu), nato so si Jagrovi v St.Albansu ustvarili lastni dom. Pokojnik je bil mirnega in blagega značaja in je prav zato imel tudi veliko prijateljev, ki so ga zdaj v tako leperff številu spremili do groba. Ne pozabimo ga v svojih molitvah! Naj počiva v božjem miru, vsem žalujočim pa iskreno sožalje! • Naj omenim, da sem 22.novembra blagoslovil upepeljene zemske ostanke DR. SREČKA BARAGA, ki so prišli iz Argentine, od koder se je k nam izselila pokojnikova družina. Bodo na pokopališču Springvale. Dr. Srečko Baraga ima po zadnji vojni največje zasluge za začetek slovenskega šolstva v Trstu. (Nadaljevanje TIPKAR/JE na strani 347) NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $45.--]o!e KoJčak; $20.— Jo£e Lapuh (v spomin pokojni teti Mariji Vouk), dr. Mihael Colja; $15.— Frančiška Mu-kavec; $10,— Zdravko Žele, Rudolf Uljan, Stefan Šernek, Jože Ambrož; $6,— N.N., Jolanda Frank; $5,— Ludvik Martin, Anica Smrdel, Marija Kovačič, Jože Jakob, Milka Lovrec, Marija Mezgec, Vida Kaiser, Feliks Drobež, Ivan Slavec, Alojz Poklar; $3.50 Irena Renko; $2.— Konrad Rozman, Srečko Baraga; $1.— Marija Taubner, Adolf Samsa. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA: $20,— Ivanka Bajt z družino, A.C.T. (namesto božičnih voščil prijateljem in znancem); $10,— N.N. (Melbourne); $5.— Angela Fatur (za lačne). MATERI TEREZIJI V INDIJO: $40,— Družina A, Klekar. ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE): $20.— Družina Slavko Jernejčič, Heidelberg, Vic. (namesto božičnih vo-ščilnih kart prijateljem in znancem); $10,— Jože KruSec z družino (namesto venca na grob Marije Vouk); $5,— Antonija Slavec, Anna Mrčun, Stanko in Jožica Plaznik, Ivan Slavec; $4,— Silvo Rošker: V POMOČ BARAGOVEMU POSTOPKU: $10,— Marija Mezgec. Dobrotnikom Bog povrni! BOŽJI BLAGOSLOV NAJ S PRAZNIKI PRIDE K VAM IN NAJ VSE LETO NAD VAMI OSTANE! POSINOVLJENI MISIJONARJI Florence L. Barclay: IPesem bvch src roman TRETJE POGLAVJE PRESENEČENJE Ura se je nagibala proti peta in kazalo je, da je čas molka minil, kajti ptice so se začele oglašati ena za drugo-Tudi v hiši je kar naenkrat vse oživelo. Slišati je bilo odpiranje in zapiranje vrat. Dva livrirana lakaja sta p° stopnicah prinašala mizice za čaj in jih postavljla v senco stare cedre. Tudi papagaj se je zbudil, dvakrat krepko udaril s perutmi in začel razburjeno skakati s palice na palico ter pni tem ostro upiral oči v strežaje. »Pazi!« se je zadrl in pri tem posnemal gospodinjin glas, ko je opazil, da je po strežajevi neprevidnosti vogal prta oplazil po tleh. Nekaj minut kasneje so bile vse mize nared. Strežaj je udaril na gong, ki je visel na cedrovd veji, in prav kmalu se je od vsepovsod začulo živahno govorjenje. Gostje so prihajali od reke sem, s teniških igrišč, iz hiše in z vrta, da bi posrkali svoj popoldanski čaj in pokramljali v prijetni senci. Družba se je utaborila pod drevesom. Nekateri so sedli v pletene naslanjače, drugi pa kar v travo. Ko so bili vS1 postreženi — ali s čajem ali s kavo ali s hladnimi pijačami, kakor so želeli — se je nadaljeval živahen pogovor. »Za drevi je vojvodinja napovedala koncert,« se Je oglasil nekdo. »Če bi tale prostor tu razsvetlili z lampijoni; bi lahko poslušali kat tukaj. Prevroče je, da bi se gneti1 v kakšnem zaprtem prostoru.« »Le brez skrbi bodite,« je odvrnil Garth Dalmain. »Vojvodinja me je imenovala za reditelja in obljubljam vam. da bodo vsa okna na ploščad na stežaj odprta. Kdor ne bo vzdržal v sobi, bo lahko ostal zunaj. Stoli bodo ob oknih. Vse se bo odlično slišalo, oči pa bodo seveda v marsičem prikrajšane.« »To pa je precej! Polovica užitka je v tem, da tudi vidiš vse skupaj!« je vzkliknila neka mlada teniška igral' ka. »Tisti, ki bodo ostali na terasi, ne bodo mogli občudovati vojvodinje, ko bo po končanem koncertu oponašala svoje goste. Prav nič se ne bojim vročine, zato vas pr0" sim, rezervirajte mi prostor v prvi vrsti.« Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko »Kakšno presenečenje nas pa čaka letos?« je vprašala lady Ingleby, ki je bila prispela šele popoldne. »Velma,« je odgovorila Mary Strathem. »Obljubila je, da pride sem na oddih za konec tedna. Nihče drug razen vojvodinje je ne bi pripravil do tega, da pride prav sem. Pri koncertu bomo težko slišali kaj več kot eno samo Pesem, morda bo kasneje še kaj zapela. Naprosili bomo Jane, naj na klavir zaigra nekaj Velminih najljubših pesmi in gotovo se ne bo mogla upirati.« »Zakaj pa pravite Vekni presenečenje?« je vprašalo mlado dekle, ki ni dobro poznalo overdenskih navad. »O draga moja,« ji je razložila lady Ingleby, »to je voj-vodinjina potegavščina. Ta vsakoletni koncert prireja za domače in tuje goste ter za krajevne veljake. Na koncert Povabi zelo veliko ljudi. Nastopajo pa v glavnem domačini. Prava zabava pa se začne šele po koncertu, ko vojvodinja po svoje duhovito oponaša vse nastopajoče.« »Spoštovana Jane tega njenega oponašanja ne odobrava,« je pripomnil mladi Ronald Ingram, »zato se kar izgubi še pred koncem koncerta. Vojvodinja dobro ve, da Velme nihče ne bi mogel spremljati tako dovršeno kot Jane, zato jo je naprosila, naj ostane... No, mislim, da se vojvodinja nocoj ne bo imela prilike ponorčevati iz nastopajočih, saj ne nastopajo kaki domači diletanti, ampak taka zvezda kot je Velma.« »Zdi se mi,« se je vmešala mlada Američanka, zelo lepo dekle, »da ima miss Jane popolnoma prav, ko ne odobrava vojvodinjinih šal. V moji domovini bi smatrali za žalitev, če bi se norčevali iz ljudi, ki so bili naši gostje in so nastopali na naše vabilo.« »Pozabljate pa, ljuba moja, da v vaši domovini nimate vojvodinj!« ji je odvrnila Mary Lngleby. »Imate prav! Nimamo jih, ker jih na veliko izvažamo v Evropo!« se je zasmejala Američanka, ki je s svojo pripombo mislila na poroke propadajočih evropskih aristokratov z bogatimi Američankami. Na njeno pripombo so vsi odgovorili z bučnim smehom. Družba je takoj začela govoriti o zadnji taki evrop-sko-ameriški poroki. Tedaj se je na terasi pojavila visoka Janina postava. Oblečena je bila v preprost siv kostim in v bluzo iz belega in modrega batista. Hodila je mirno in že na zunaj je pokazala, da je popolna gospodarica same sebe. Ko se je približala družbi, je kakih šest moških skočilo pokonci 111 ji ponudilo sedež. Jane je sedla na najbližjega ter vprašala: »Ali tete ni tu? Simons jo povsod išče, da bi ji izročil neko brzojavko.« »Zakaj je pa vi niste odprli?« je vprašala Myra. »Ker teta ne pusti, da kdo drug odpira brzojavke, ki naslovljene nanjo. Pravi, da obožuje udarce in vedno Je velika verjetnost, da brzojavka prinaša vest o kakšni katastrofi. Pravi tudi, da ji tisti, ki pred njo zve za kaj TUDI ZA LETO 1982 bomo dobili običajno zalogo CELOVŠKIH MOHORJEVIH KNJIG, pa tudi nekaj GORIŠKIH, da zadostimo bravce, ki raje sežejo po teh. V kolikor nam je znano, so že na poti — kako dolgo pa dandanes vzame poSiljko iz Evrope, ki ne gre po zraku, je drugo vprašanje. Upajmo, da bodo knjige vsaj okrog božiča ali novega leta pri nas.' LetoSnje CELOVŠKE so kot navadno Štiri. Poleg KOLEDARJA 1982, ki ima vselej veliko lepega in zanimivega branja, bo med knjigami Baragova življenjepisna povest izpod peresa Karla Mauserja: LE ENO JE POTREBNO, I. del. Tretjo knjigo je napisal tržaški pisatelj (Belokranjec po rodu) Vinko BeliSiČ: LETO BOROVE GRIZLICE. Naslov Se trte knjige pa je KRIŽ S KRIŽI. (Žal za ime pisatelja še ne vem, ker je v pismu iz Celovca po pomoti izpadlo.) Cena celi zbirki bo ostala ista kot zadnje leto: Štirinajst dolarjev. Tudi GORIŠKE MOHORJEVK E so 5tiri: KOLEDAR 1982 je vreden zbornik o življenju in delu primorskih Slovencev. Drugo knjigo je napisal ameriški Slovenec Andrej Kobal ter nosi kaj zanimiv naslov.SLOVENEC V SLUŽBI F.B.I. Pisatelj je znan po svojih Sveta noč, blažena noč... dveh prejšnjih knjigah - Svetovni popotnik pripoveduje. Knjigo o rastlinah DOKLER MARELICE ZORIJO je napisala Bruna Pertot Četrta knjiga pa je sedmi snopič PRIMORSKEGA SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA. Cena gorilki zbirki je petnajst dolarjev (kakor lansko leto), saj je gorilki knjižni trg manjši od celovškega: tiskajo manjše število izvodov knjig, zato je cena višja. Ne pozabimo, da sta obe založbi, CELOVŠKA in GORIŠKA MOHORJEVA, zamejski. Prav je, da ju podpremo iz zdomstva ter s tem pomagamo podaljševati njuno dejavnost, ki je tako valna za kulturno življenje naših zamejskih rojakov. Torej: ko knjige dospejo - SEZITE PO NJIH!!! hudega, ukrade tisto presenečenje, ki je bilo namenjeno njej.« »Glejte, vojvodinja pravkar prihaja!« je tedaj zaklical Garth Dalmain, ki je s svojega sedeža dobro videl stranska vrtna vrata. »Ne črhnite ji niti besedice o brzojavki!« je prosila Jane vse navzoče, »kajti ne bi ji bilo prav, ko bi vsi vedeli zanjo. Res bi bilo škoda, da bi skalili to veselje z brzojavko.« Vsi so se ozrli v smer, od koder je počasi prihajala vojvodinja. Res so tu na račun njene gostoljubnosti preživljali čudovite dneve, vendar jih to ni motilo, da si ne bi privoščili kakšne pripombe na račun vojvodin j inih smešnih lastnosti. Ko se je dama približala, so vsi moški vstali, vendar ne tako sproščeno kot prej, ko je prišla Jane. Vojvodinja je imela v rokah košaro, polno najlepših vrtnic. Vsak cvet zase je bil dovršen in utrgan ravno v času. ko je bil najlepši. IN„dal,ma„i,) Slika predstavlja MELBOURNSKI SLOVENSKI ŠOPEK. Razred sobotnega slovenskega pouka na srednji šoli v Dandenongu (učiteljica Dragica Gelt) se je za konec šole oblekel v narodne noše MOJ NAJLEPSl 5OZ10 TA SPOMIN mojih otroških let je že tako daleč, da se mi zdi, kot bi ga namesto mene nekdo drugi doživljal ... Že pripovedujem božično doživetje. Kaj lepšega v svojem življenju nisem doživel. Jurček se je pravkar zbudil. Božič je. Njegovi starši so šli k polnočnici Ko se bodo vrnili, bodo čevlji pred ognjiščem polni prelepih in čudovi- tih daril Saj^endar Bogec misli na vse v tej sveti noči, na male in velike. Naenkrat se iz pritličja zaslišijo tihi koraki. “Stavim, da je to mali Jezus, ki prihaja z darili, sl misli Jurček. In že mu šine v glavo misel: “Presenetiti bo treba tega nebeškega obiskovalca. " Skoči s postelje in gre kar bos po stopnicah navzdol. Na zadnji stopnici se ustavi in posluša: Nekdo previdno hodi po kuhinji sem in tja. “Jezušček se je hitro znašel, ” si misli Jurček. Prav tu je družina nastavila čevlje. Otrok se v temi približuje. Kuhinjska vrata so zaprta. Le majhna svetloba prihaja izpod vrat. “Poglej,” si misli otrok, “Jezus si mora svetiti s svečo. Najbrž ni našel električnega stikala. ” Po prstih se otrok približa vratom. Rahlo pritisne za kljuko, ki zaškriplje. Luč takoj ugasne. “Menda se mali Jezus boji? Treba ga bo pozdraviti in mu dati poguma!” Jurček odpre vrata in pritisne na električno stikalo. Svetloba se razlije po kuhinji. Tam pri ognjišču je neki mož. Na mizo je položil svojo torbo. Dobro je napolnjena . . . V eni roki ima lepo pomarančo, v drugi pa bonbonjero, ki jo je pravkar privlekel iz Jurčkovega čevlja. Neznanec je — tat. Otrok pa ga gleda z velikimi nedolžnimi očmi, v katerih bereš presenečenje. “Kaj nisi Jezušček? ” Ob nežnem glasu je potepuh čisto iz sebe. To je prvič, da ga tako nedolžno gleda neki otrok in se ga Prav nič ne boji. Po prvih trenutkih presenečenja se Jurček nasmeh-n,‘ in tiho mrmra:”Aha! Zdaj razumem. Ti si sveti J o-zef.Morda je Jezušček zbolel, pa je poslal svojega namestnika. Kaj ti ni nerodno, ko te motim? ... O, kako lepo pomarančo si mi hotel pravkar dati! In ta velika škatla! Kaj ni v njej čokolada? ” Neznanec pogleduje zdaj pomarančo, zdaj zopet škatlo. Zdi se, da ju prvič v življenju vidi In kaj si, dobri sveti Jožef, prinesel za očka in na rti ic o? ” nadaljuje otrok iskreno in nedolžno. Pri tem se neznani mož nasmehne. Za svetega Jožefa ga kliče fantek. Glej no, glej! Kaj takega pa ni vsak dan. Treba bo igrati, saj ne bo težko. Njegova torba je vendar prepolna vsega, kar je že nakradel. Tat da pomarančo in škatlo nazaj v Jurčkove čev-(/e- Nato potegne iz torbe novo pipo in zavitek tobaka, O, kako si je očka želel pipo!” je vzkliknil otrok. Potem pride na vrsto bel volnen šaL “Ta bo pa za mamico, kajne? ” pravi Jurček. “Ti Sl pa res dober mož. Na vse misliš. Mamica je že dolgo 8°vorila o šalu, kako rada bi ga imela. Očka pa je pred tedni izgu bil svojo pipo. . .” Nato je potepuh potegnil iz torbe veliko salamo 1,1 debelega purana. Ko je neznanec nehal deliti darove, ga je otrok v znak velike ^hvaležnosti pobožal po roki Kakšen ne-navaden občutek! Ta topla in mehka rokica ga spomi-nJSa!iW Od tistega dneva mojega otroštva nisem nič več slišal o onem neznancu, ki ga je moja otroška nedolžna domišljija spremenila v dobrohotnega svetega Jožefa. Mislim si, da se je v težavnih dneh marsikdaj spomnil na poljub, ki so mu ga dala v zahvalo otroška usteča. Tega poljuba mu pač ni bilo treba ukrasti Lahko ga je odnesel Danes, po tolikih letih, bi neznancu dal iz vsega srca še en tak poljub . . . J. K. ~~SLAVA BOGU ~N£ * * - i ZEMLJI l|J]li)iiP",''-b lr- vetrov SLOVENIAN ARTS SOCIETY je bila ustanovljena 8.oktobra letos v Melbournu. Eden namenov te nove slovenske organizacije je prirejanje sestankov rojakov, ki delujejo ali pa se zanimajo za kulturno delovanje in za razna vprašanja slovenskih priseljencev na področju lepih umetnosti in znanosti. Ti sestanki bodo potekali v razgovorih, izmenjavi misli in idej. Ga. Aleksandra Ceferin, kije družbo ustanovila, je na prvem sestanku govorila o potrebi takih srečanj in o vključitvi rojakov, ki so — neglede na razne kriterije - delavni, ki imajo zanimanje ali talent. Želja je pri nekaterih obstajala že leta, vendar doslej ni bilo prave iniciative. Klubske aktivnosti poleg številnih zabav — razne razstave, nastopi, koncerti — so namenjene bolj obiskovalcem. Slovensko akademsko društvo v Sydneyu je omejeno na akademsko izobražene člane. Združenje slovenskih učiteljev, kije izrazito kulturna organizacija s poudarkom na slovenskem jeziku in kulturi, je omejeno na področje šolstva in množičnega obveščanja. SLOVENIAN ARTS SOCIETY nima takih omejitev, določila so za zagotovitev standarda delovanja in so res minimalna. Kulturna dejavnost naših priseljencev v Avstraliji se razlikuje od rojakov v Ameriki, Kanadi in Argentini ter je dovolj močna za samostojen razvoj v avstralskih pogojih. Za mnogo vprašanj je pri današnji razdrobljenosti in specializaciji potrebno posebno obravnavanje. SAS bo to MU BOUKNSkl Sl.OVKNCI' Kadar potrebujete J J TAXI TRUCK j; za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače <> pomenili za čas prevoza, delo pa bo J J opravljeno dobro in po konkurenčni ceni <> Kličite čez dan: 311 6366 <► < ► K Al* II) TRANSPORT SERVICES PTV. ITD. o (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo J J številko doma: 850 4090 o < > važno delo vršila, dasi v bolj skromni obliki. Na prvih dveh sestankih so prisotni obravnavali slovenski etnični tisk in avstralske MISLI (referat je pripravil p. Bazilij) ter povojno pesništvo v Sloveniji (ga.Aleksandra Ceferin), poleg zanimivih razgovorov pa je nekaj svojih izbranih pesmi recitirala ga. Marcela Bole. NITI SVETNIKOV ne puste pri miru v naši dobi nasilja in krivic. V nedeljo 8. novembra sta dva oborožena roparja vzela iz beneške cerkve sv. Jeremije balzamirano truplo svete mučenke Lucije. Težko je navesti razlog za to “ugrabitev”, saj sta tatova pu' stila na mestu, kjer so počivali ostanki svetnice, edino materialno vrednost: srebrno masko, ki je pokrivala Lucijin obraz. Častilci svete Lucije, kije zelo priljubljena svetnica in zavetnica optikov ter fotografov, so začeli zbirati denar — za slučaj, če so roparji ukradli truplo v namen izsiljevanja . Toda beneški kardinal in patrirarh Marco Ce je odločno izjavil, da se škofija ne bo z nikomer pogajala za vrnitev ukradenih relikvij. Dejal je tudi, da tatovi niso oskrunili s krajo samo relikvij, temveč tudi božjo podobo v sebi, svojo človečnost in svoje dostojanstvo. LOČITEV ZAKONOV je v Avstraliji vedno več in očitno se pozna novi zakon, ki je prišel v veljavo pred par leti in je proces ločitve tako zelo olajšal. Avstralsko sodišče za družinske zadeve (Family Court) je v prvem polletju našega leta razveljavilo 20,058 porok. V lanskem letu (1980) je bilo v Avstraliji 39, 258 ločitev, v letu 1979 pa 37, 873. Številke so kaj zgovorne in kažejo stalno višanje tega žalostnega števila. Koliko tragike se skriva za njim, bi bilo težko opisati. Samo pomislimo na otroke, ki so jih te ločitve v tisočih oropale doma in družinskega življenja . . . Zdaj pa bi radi že tako prelahko izvedbo ločitve v Avstraliji še bolj olajšali: uvedli bi radi ločitev p° pošti. FRANCOSKA socialistična vlada ima težke probleme, kot vedo povedati poročila. Eden njenih glavnih ciljev je bil boj proti brezposelnosti. Pa Je 9 m • I Melbournskim rojakom je na uslugo ; ■ 0 : ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN : i LUBI PIRNAT I i 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. j : ' Telefon: 288 4159 l ■ • Izdelava umetnega zoboma in vsa popravila. ; I Full denture Service and repairs. ’ ravno te dni število brezposelnih v Franciji preseglo “kritično točko dveh milijonov”. Vlada ne ve, kaj naj bi storila, opozicija pa na podlagi dejstev izvaja hudo ofenzivo. V BENETKAH je bil konec oktobra kongres o patru Maksimiljanu Kolbe, junaku nacističnega taborišča Auschvvitz, kjer je umrl kot žrtev ljubezni. Udeleženci kongresa so poslušali tudi zanimivo pripovedovanje in pričevanje zdaj že osemdesetletnega moža Frančiška, kateremu je Kolbe podaril življenje, ko se je javil na njegovo mesto v plinski celici. Starček se še živo spominja trenutkov Kolbe-jeve žrtve: prvi trenutek ni verjel, da je zares rešen, kasneje je imel težave s svojo vestjo ob misli, da je nekdo zaradi njega umrl; končno pa je razumel, da ga je Kolbejeva herojska prostovoljna žrtev rešila družini in mu tudi naložila dolžnost pričevati 0 Kolbejevem mučeništvu. POLJSKA doživlja iz dneva v dan hujšo krizo: ne le Pomanjkanje hrane in najnujnejšega za življenje, ampak tudi odnosi med vlado in Solidarnostjo so se zelo Poslabšali. Komunistični režim skuša zdaj z blatenjem vodstva Solidarnosti speljati vodo na svoj mlin. Če jim še to ne bo uspelo, bo najbrž govorila sila... Nadaljevanje "TIPKARIJE" s strani 341. * GLASNIKI in ansambel TRIGLAV se odpravljajo na gostovanje v Sydney. V petek 18. decembra gredo z avtobusom na pot. Tam bodo imeli v soboto zvečer koncert, v nedeljo bodo peli pri slovenski ma?i, na poti domov pa se bodo ustavili tudi v Canberri. Želimo Jim lep izlet in uspešen nastop. Ponosni smo na to našo mladino, brez katere bi naši narodni in verski skupnosti veliko manjkalo. Bodočnost je mladine! Tudi v izseljenstvu! Z mladino potuje nekaj staršev, da bo vse prav. Pa sem prepričan, da ne bodo imeli preveč skrbi. * Letos je sveti večer ravno na četrtek, ko imamo v Melbournu redno slovensko radijsko oddajo na 3EA, °d 6.45 do 7.30 zvečer. Ta bo v priredbi verskega središča in vsaki družini lahko doda k praznovanju svetega večera. Poslušajte jo in vsi sodelujte s petjem! • Božičnemu pismu melbournskim rojakom bo dodana prijavnica, ki se je družine lahko poslužijo za vPis v našo počitniško kolonijo. Kot sem že v prejšnji številki omenil, nam je bivši samostan GREY-PRlARS, MT ELIZA, spet na razpolago za prve tri tedne v januarju. Prvi teden je družinski (od nedelje 3. jan. popoldan pa do sobote 9. jan. pop.), drugi teden je za de- > Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander ji WATCHMAK.HR AND JEVVELLER j| 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. Ji (nasproti poslaje) !j Telefon 622 1408 J Ivam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlat-!>nine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. ■ ; Engraviranje imen brezplačno. ;| HANDMADE JEWF.LLERY DESIGNED AND Ji MADE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte •J o ugodnih pogojih. — Priporočata se j; Edvard in Kristina ROBNIK Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alrne SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandytc Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 klice (od nedelje 10. jan. pop. do sobote 16. jan. pop.), tretji pa za dečke (od nedelje 17. jan. pop. do sobote 23. jan. pop.). Za drugi in tretji teden je starostna meja: do štirinajstega leta. Starejši prijavljenci pridejo na vrsto po izbiri in če bo še kaj praznih mest. Vzrok za te pogoje sem navedel v prejšnji številki. Spet se obračam na gospodinje, ki bi bile pripravljene za pomoč v kuhinji. Za drugi in tretji teden bom potreboval tudi nekaj deklet in fantov oz. starejših moči za pomoč pri pažnji otrok. Edini namen naše počitniške kolonije na morju je: za čim manjše stroške in brez iskanja dobička nuditi slovenskim otrokom nekaj prijetnih dni. Doslej smo to uspešno izvedli že vrsto let — upajmo, da bo tudi letos naš trud kronan z uspehom. Starši, ne čakajte s prijavami predolgo, da nam olajšate priprave! • Med tedni naše počitniške kolonije me bo v verskem središču v Kew nadomeščal afriški misijonar p. EVGEN KETIŠ, ki bo nekaj mesecev med nami v Avstraliji. Kličemo mu dobrodošlico. • Za krste in poroke mi je tokrat zmanjkalo prostora. Pa naj počaka za prihodnjo številko! cs © ^ o - ~~;j " tiaMn DRAGI STRIČEK! — Vsem slovenskim otrokom bi rada napisala, kako smo v Melbournu obhajali prvi november. Ta dan se spominjamo tistih, ki so umrli, zato je bolj žalostno. Prižigamo svefke in molimo za duSe v vicah. Po sveti maši smo se odpeljali na slovensko pokopališče v Keilor. Tam seje zbralo polno ljudi in skupaj smo molili. Popoldne pa smo Sli na slovenski griček v Eltham. Tam stoji lepa kapelica v spomin vseh pokojnih. PriSel je tudi pater Bazilij in naSe sestre. Zopet smo molili in tudi peli. Vsi so peli, tudi moj ata. Pozdravljam Te, kakor tudi sestrica Barbara, saj mi vedno pomaga pri pisanju. — Veronika Smrdel, 9 let, Bulleen, Vic. Dragi striček! — Enkrat sem se že oglasil, zdaj pa se hočem spet. Povedal bi rad, da sem bil pri birmi. Bilo nas je trinajst birmancev. Pred cerkvijo svetega Cirila in Metoda smo skupaj z botri pričakali gospoda škofa in ga spremili pred oltar. Vse je bilo zelo lepo. Oltar je bil praznično okrašen, na koru so lepo prepevali. Nikoli ne bom pozabil tega dne. Po končani maši smo šli vsi v dvorano. Tam smo proslavili poleg birme tudi srebrni jubilej, odkar imamo v Melbournu stalnega slovenskega duhovni- NOVE JASLICE PO DOLGIH DNEH SE BOMO ZBRALI OB NAŠIH NOVIH JASLICAH, OB NAŠIH LEPIH JASLICAH. ANDREJ SE VRNE OD VOJAKOV, IN IZ TUJINE OD NEKOD GOTOVO PRIDE STRIC METOD. IN PELI BOMO PESMI TISTE, KI JIH JE PELA BABICA, NA VEK VESELA BABICA. NEMARA PRIDE NAS POSLUŠAT, IN ANGELOV PRIPLAVA Z NJO KOT BOŽIČ SVETIH VEČ OD STO- IN DEDEK - CE BO GRLO DALO -ON NAM BO PRAVIL ŠTORIJE OD ZVEZD IN VEČNE GLORIJE. NE BO GA, KI BI VMES ZADREMAL. KDO MORE SPATI TISTI ČAS, KO JEZUS SE RODI ZA NAS? SILVIN SARDENKO 'sssrfrmsr ka. Tudi za pod zob je bilo vsega dovolj. Moram povedati, da sem se s škofom tudi slikal-Bil je z nami vsemi zelo prijazen. Tako bom imel tudi v sliki lep spomin na ta dan. Pozdravljam vse slovenske otroke! — Edvard Zupan, 12 let, Kew, Victoria. DRAGI OTROCI! Ker so tukaj prazniki in počitnice, sem vas zopet razveselil s sliko tukaj na levi, ki bo veliko lepša, ca boste vzeli v roke barvice in ji dali vel življenja. Pa napisati morate, kdo !e ta mol, pred katerim sta punlka in fantek. Mamica naj vam pomaga, da boste pobarvano sliko do 5. januarja oddali na moj naslov. NajlepSa slika bo nagrajena, zato se le potrudite in se udeležite tega tekmovanja. Pa vesele praznike vsem! stri&ek ZAHVALA - Najprej se moram zahvaliti za vso dobroto pokojni teti MARIJI VOUK r. LAPUH, ki Je na svojem domu v Traralgonu umrla dne 13. novembra 1981. Kljub temu, da je bolehala že dolgo Casa, nas je vse njena smrt globoko pretresla. Ko sem leta 1957 prišel v Avstralijo in sem prvo leto živel Pri Voukovih, mi je bila zares kot mati, zato čutim °b njenem slovesu še večjo bolečino. Želim se tudi v imenu soproga pokojne tete in njenih treh hčera z družinami ter v imenu svoje družine lr> brata Ivana z družino iskreno zahvaliti vsem, ki ste teto spremili na zadnji poti. Zelo lepo število znancev Se je udeležilo pogrebne maše in pogreba — znak, kako je bila teta povsod priljubljena. Posebna zahvala P-Baziliju, ki je kljub prezaposlenosti prišel iz Melbourna, da je imel pogrebno mašo in pogrebne obrede. Prav lepa hvala tudi g. Bojanu Dubroviču za tople ln tolažilne poslovilne besede ob odprtem grobu. Draga teta, mi vsi Vam želimo, da počivate v božjem miru! Naj Vam bo lahka avstralska zemlja! JOŽE LAPUH z družino. Morwell, Vic. EAST BENTLEIGH, VIC. -.Ob pregledu Matice naših pokojnih v novembrski številki sem videla, da nied pokojnimi rojaki zadnjega leta nimate imena r°jakinje, ki je živela blizu nas in smo se dobro po-2nali. Ker ste že večkrat prosili, naj Vam naročniki 1,1 bravci pomagamo dopolniti ta žalostni imenik, am tukaj pošiljam njeno ime. ANA PAVINCICH j- FRANK je bila iz Prema, kjer je bila rojena leta 906. Umrla je, zadeta od kapi, dne 20. marca 1981 J' Prince Henry bolnišnici na St. Kilda Road, Melbourne. Iskrene slovenske pozdrave! Vaša zvesta dolgova naročnica Ana Rener. Zahvaljujem se Vam za dopolnilo k Matici mrtvih ^ Prosim tudi ostale bravce za pomoč. Naj mi sporo-'1°, če poznanega mrtvega med našimi pokojnimi Se n'- S tem bomo naredili našo Matico pokojnih tim DoPolnejšo, četudi jo popolnoma izpolniti ne bomo ,ri09li nikoli. - UREDNIK. o RENMARK, S.A. — Nisem za vse tako počasen kot za pisanje. Moram pa hitro odgovoriti na Vaše pismo, da Vas potolažim: ne bojte se zamere, če ste med reševalci križanke v zadnji številki po pomoti izpusti- li moje ime. S tem, da Vam od časa do časa pošljem kakšno rešeno križanko, hočem samo povedati, da radi prejemamo in čitamo MISLI, ki nam prinašajo na svojih straneh veliko več kot pa hočemo priznati. Naročnik sem že dvaindvajset let in vse letnike hranim, kar sem jih prejel. Večino križank sem rešil, ali pa vsaj poskusil, a ne veliko poslal — le včasih me ne prehiti čas. Ne delajte si torej skrbi, če bi ne objavili mojega mena. Bolj bi mene skrbelo, če bi izostale MISLI. U-pam, da nas bodo še dolgo let obiskovale s tako pestro vsebino. Vsak izmed nas bi se lahko od časa do časa oglasil in se zahvalil za vse skrbi, ki jih imate za nas. Bog Vam povrni! Uredniku želimo predvsem zdravja in zadovoljstva, vse bralce pa pozdravljamo z iskrenimi željami -družina Prešeren. CAMPBELLTOVVN, S. A. — Ker se leto bliža koncu in je že čas, da poravnam naročnino, se spet oglašam. Rad bi tudi sporočil, da sem končno za misijonaija p. Miha Drevenška zopet nekaj nabral. Nedavno sem mu poslal 170 dolarjev. Družina Mirka Cuderman iz Qld. je poslala 15 dolaijev, družina Cetin tu pa je dala Za poslednji izkaz spoštovanja in časti 724 5408 A.F.D.A. /'■ 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN, VIC. Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! 10 dolarjev. Ostalo v gornji vsoti je dodal neimenovani dobrotnik. O praznikih, ko bomo imeli spet vsega dovolj in preveč, se spomnimo misijonov in odstopimo skromen delček svojega blagostanja v dobre namene. Prepričan sem, da bo tako naš božič vse lepši in mi v njem ■srečnejši. — Pozdrave vsem! — Alojz Poklar. SYDNEY, N.S.VV.— Če bi vprašal povprečnega avstralskega Slovenca, koliko slovenskih društev je v Avstraliji, bi zelo verjetno ne znal odgovoriti. Najbrž pa bi ne vedel za Slovensko Narodno Društvo, ki smo ga ustanovili v Sydneyu pred tremi leti in o katerem se je doslej kaj malo poročalo. Za nas člane je izraz svobo- PRODAM po zelo ugodni ceni dvodruiinsko hi& v Sloveniji: na Studencih (Maribor), komaj dve minuti od železniške postaje, avtobusa, cerkve, poke in trgovine. Za podrobnejše informacije glede stanja in vrednosti hiše piiite na naslov: J. R., P. O. BOX 239, Wentworthville, 2145 N. S. W. de, ki jo uživamo v naši novi domovini. V prepričanju, da je vsaka dobra stvar vredna razglašanja (za bodočega zgodovinarja prav gotovo, če ž danes nekateri vzamejo to za “mahanje po zraku \ sem z veseljem sprejel nalogo, da poročam o našem le tošnjem slavju v okviru te organizacije. V soboto 31. oktobra je naše Slovensko Narodn0 Društvo spet praznovalo obletnico proglasitve neodvisnosti slovenskega naroda - 29. oktober 1918. Zbral' smo se na prijetni družabni večer v prikupni dvoraniv Strathfieldu. Uradni del večera je vodila in predstavljala govornike gospa Neva Durlak. Predsednik Slovenskega Narodnega Društva, AlfreC* Brežnik, je na kratko pozdravil goste in člane. Za t0 leto sem bil povabljen, da v kratkih besedah spreg0 SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV-, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska številka: (062) 82 1083. SLOVENIAN A« ASSOCsAT POTUJHTE V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941 Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. yorim o pomenu tega slovenskega večera ter objasnim tudi osnovo društvenih ciljev. Spregovoril je tudi naš zavedni rojak senator Miša Lajovic, najprej v sloven-®čini, potem pa tudi v angleškem jeziku za neslovenske goste. Vzdušje srečanja je bilo toplo, soglasno in prijateljsko, kakršnih žal doživljamo zadnji čas malo med našo narodno skupino. In naj dodam, da je med navzočimi bilo slutiti željo, naj bi se še mnogi rojaki, če že ne vsi, pridružili vsakoletnemu praznovanju te naše yažne narodne obletnice. S slovenskimi pozdravi! - Ivan Kobal. kdo bi vedel povedati . . . • . . Bi morda kdo vedel za FRIDERIKA MIROSLAVA ŠPRAGARJA, r. 1913 v Ljubljani. V Avstralijo Jt' prišel leta 1950 in do jeseni leta 1953 živci z družino v " ag(-a Waj>Ra, N.S.VV^ nato se je preselil v Melbourne je služboval kot delovodja v Hotelu Windsor. Od tam Se je zadnjikrat oglasil sorodnikom v domovino v "ktobru 1956, potem je vsako poizvedovanje za njim 0*talo brezuspešno. Sleherno novico o njem bo Urtdništvo posredovalo domačim, ki že toliko let žive VVINE Dl N E and DANCE Razvedrilo, domačo hrano in pijačo Vam nudi LAKE VIEW RESTAURANT in RECEPTION CENTRE 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530 Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ negotovosti. Temu se smejejo doma . . . * Na sodišču. "Trdite, da vas je obtoženi s trdim predmetom udaril po glavi. Imate priče?" - ''Nimam. V bližini ni bilo nobene live duSe. To je bilo na sestanku krajevne skupnosti." V zvezni administraciji so v štirih letih ''zelo racionalizirali" poslovanje: na novo so zaposlili "samo" 4000 ljudi. V vasi je stal tale razglas: "Tisti, ki tistega, ki je desko, ki pot, ki vodi proti jezeru, kale, vzel, prijavi, bo prejel visoko nagrado." Tudi goljufi si od časa do Časa izprašajo vest — če niso spregledali kakšne možnosti za goljufijo. * Direktor delavcu:"Ko sem rekel, da prihajajo tudi zate lepši dnevi, sem mislil na pomlad in ne na plačo." INCOME TAX RETURNS i Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri VaSih raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 „ , Telefon: 387 7055 (2 liniji) Uradujemo: tez teden od 9 do 5.30 Lastnik podjetja: •n sobotah od 9 do 1 ure. STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY DOPOLNJEVANKA (Ivanka Žabkar) Besede pomenijo: 1. začetek vsakega studenčka; 2. glivična bolezen; 3. zvijačiti, prebrisano ravnati; 4. težak predmet (v množini); 5. znana denarna enota stare Avstrije; 6. žuželka ki sveti; 7. iz zadnje vojne znano libijsko pristanišče; 8. književnost; 9. obcestna označba smeri; 10. preživo, v oči padajoče; 11. vrtna cvetlica; 12. moško ime, tudi ime za najmlajšega; 13. vrhnje zaščitno oblačilo; 14. poročena žena; 15. nekaj, kar dobiš brez plačila, poklon; 16. del kmetije za rejo živine; 17. z gozdom poraščen; 18. tropični sad; 19. leposlovno delo iz treh samostojnih delov, ki pa jih veže isti okvir; 20. privlačnost, zanimivost; 21. moško ime; 22. prometno sredstvo; 23. podolgovata ozka izboklina; 24. žensko ime; 25. odrska zavesa. Rešitev pošljite do 5. januaija na uredništvo! REŠITEV NOVEMBRSKEGA “NAGROBNIKA”: 1. spoved; 2. spomenik; 3. pekoča; 4. dopolnjeno; 5. pokojnik; 6. znamenja; 7. lilija; 8. mir. Prva in tretja cela vrsta od zgoraj navzdol nam povesta iskrene želje rajnim: POKOJNIM VEČNI MIR! Rešitev so poslali: Francka Anzin in Marija Spilar, Lo Rešitev so poslali: Ivanka Kropich, Francka AnŽin in Marija Špilar, Lojzka Vučko, Slovenske sestre v Slomškovem domu, Jože Grilj, Lidija Čušin, Marija OraSem, Vinko Jager, Stane in Jožica Plaznik in Milan Prešeren. (Naj se na tem mestu opravičim Milanu Prešernu, ki smo ga pozabili omeniti v prejšnji Številki MISLI med reševalci križanke.) Žreb je določil nagrado LOJZKI VUČKO. * * * ☆ ☆ ☆ T* ☆ •fr ■fr •fr ■fr ■fr -fr ■fr ■fr •fr ■fr ■fr •fr t 9A LOVVER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Za razne prilike smo Vani na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah! 1. i; V i L E 2. ČL t 3. L i iT I ČL T I 4. E _Un -A 5. 6? o L _D i /J r 6. K S- £ sUc4- 7. lt~L? B 1 ^ K 8. SL xJ> k' S 3 L/ O 9. K 4 2- i £ o. t 10. ii l I £ 11. H A t £h a 12. B k k j 4 M i 1Y 13. t-H E D -Pa S /V i ki 14. -S O £ & o Š & 15. D 4 A I JLO 16. TIL A iz N i i<- 17. G o l O o Mr 18. B 4 N A U A 19. T£- 1 G A 20. M i K S2 s'JT 21. G B\ £ G G -K 22. -L B T $ -LO 23. G R S _Se & 24. D & a o tč j a 25. z- 4 s T-CR Če si v dopolnitev izbral pravilne besede, ti bo^0 dve vrsti črk od zgoraj navzdol dale voščilo naših * U- S- «• J* J* «• J* «• J} s- A A A A A .► A .k A A -V A A A A A A A A A A A A A A A Opali Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 VVATTLETREE ROAD, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd 182 Norton Street, Leichhardt, NAVV, 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M. THAME, E. VVEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja neprefaičnin itd. (\Vorkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in ‘560 4490 SLOVENSKO MIZARSTVO VESEL BOŽIC! se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni # FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA, Vic. E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke ČŠŽ. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC 9 Tcnnyson Ave., CLAYTON, Vic. 3169 £ Telefon: 544 8466 ► Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI. se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE Ste poravnali naročnino za MISLI??? V1KTOR1JSK1M SLOVENCEM TOBIN BROTHERS funeral direetors na uslugo v času žalovanja UD North Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 ______ Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 DONVAL 'RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, vi/, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM J F NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. Cena potovanja MELBOURNE — BEOGRAD (ali RIM) in nazaj od $1126.— navzgor. Pokličite nas za podrobnejše informacije, ker je trenutno cela vrsta različnih cen potovanja pod različnimi pogoji. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!