Akademiki oktet koroških Slovencev Regitterad at tha S.P.O., Sydney, for transmission by polt a> a pariodical. MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952, Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. J Tel.: PM 1525 J V S Naročnina £ 1-0-0 j*| letno se >' plačuje vnaprej J ★ J v Naslov: MISLI >! 6 Wentworth St., £ Point Piper, Sydney J * 1*1 Tisk: Mintis Pty. Ltd., !♦; 417 Burwood Rd., Belmore, >: Sydney. Tel. 75-7094 S THIS IS SLOVENIA. Knjiga v angleščini o naši domovini z mnogimi slikami. Za slovensko mladino in neslovenske ljudi vseh vrst nimate boljšega, da spoznajo našo domovino. £ 1-10-0. ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE. — Okoli 90 geografskih risb kaže, kako se je slovensko ozemlje širilo, krčilo — skrčilo. Prejeli smo nekaj novih izvodov — Cena £ 2-10-0. POVESTICE, zbirka spisov pisatelja Stanka Majcena. — ££ 1-0-fl. POVESTI IN NOVELE. — Iz zbirke pisatelja Pavla Perka. £ 1-0-0. MOHORJEVKE IZ CELOVCA SO DOSPELE Največ sta jih dobila p. Odilo v Sydneyu in p. Bazilij v Melbournu. Sta jih že precej razdelila o priliki božjih služb in drugače. Za Zapadno Avstralijo, Queensland in ACT. smo navedli naslove poverjenikov v decembrski številki. Gotovo so jih tudi oni že prejeli in jih delijo. Zelo redkim posameznim so jih poslali iz Celovca naravnost. Upamo, da so jih prav tako v redu prejeli. Vsi ostali jih pa naročajte pri p. Odilu (lahko tudi pri MISLIH) če bivate n N.S.W., pri p. Baziliju, če bivate v Victoriji, Južni Avstraliji ali Tasmaniji. P. Odilo Hajnšek 6G Gordon St. Paddington, NSW P. Bazilij Valentin 19 A’Beckett St. Kew, Vic. Vse štiri knjige stanejo EN FUNT, priložite 2 šil. za poštnino. ČE POŠLJETE GOTOVINO, DAJTE PISMO NA POSTI REGISTRIRATI. To velja tudi ZA VSE DRUGE DENARNE POŠILJKE, ker drugače za izgubo pisma pošta ne prevzema odgovornosti. KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H” DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalajskih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve-lezanimivo! — £ 1-10-0. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. GORJANČEV PAVLEK. — Spisal Mirko Kunčič, znani mladinski pisatelj. Zares čarobna pripovedna knjiga. £ 1-0-0. DOMAČI ZDRAVNIK. — Kneipova knjiga, mnogi si jo želite. Cena ji je 15 šilingov. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno de- lo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Simčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. NOVA PESEM, 14 prelepih črtic Vinka Beličiča. Oceno napisal L. Klakočer v julijski številki MISLI. — £ 1-0-0 TRI ZAOBLJUBE — krasna Jalnova povest iz zbirke VOZARJI. — šil. 10. IZPODKOPANA CESTA, druga zelo priljubljena Jalnova povest, cena: Sil. 10-0. OVČAR MARKO — Jalnova povest, prva iz zbirke VOZARJI. Tako lepa kot Tri zaobljube. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stan- • ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 Sil. BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njegovo oltarno čast je popisano v tej knjigi. TONČE S SLOMA — Povest iz Slomškove mladosti. Spisal p. Bernard Ambrožič. — 10 Sil. ČLOVEK V STISKI. — Spisal dr. A. Trstenjak. Pisatelja poznamo po spisih Fant in dekle ter Mož in žena. Ta knjiga je pa za vsakega posebej — imenitna! — Stane 10 šil. DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak- cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 1-0-0. leto xii. FEBRURAR, 10(13 ŠTEV. 2. “l LJUBEZNIJO, JASNOSTJO IN MILINO” “Papež si ne more izmisliti neko novo v®r.sko resnico in jo potem ex cathedra pod kaznijo izobčenja naročiti vsej Cerkvi/’ GORNJI STAVEK JE VZET iz članka “Gla_ 8oy> Srbov o cerkvenem zboru”, ki je ponatisnjeni drugem mestu v pričujoči številki in sicer iz mesečnika KLIC TRIGLAVA. Ko beremo v tisku poročila o razpravah v Ri-'-n izvemo med drugim, da so govorili tudi o vini, razodetja,” si preprost bralec težko predaja, kaj naj bi to bilo. Pa čeprav razume, kaj to pravi, se utegne čuditi, čemu je potrebno o tej reči razpravljati. Zgoraj navedeni stavek iz KLICA TRIGLAVA že nekoliko odpre vratca do razumevanja. , a bo stvar še bolj olajšana, navedimo še stavek, 0 gornjemu sledi: Po nauku katoliške Cerkve so verske resnice razu Vse) tu, le vseh morebiti ne poznamo ali ne Hemo." ... Verske resnice so torej tu, to se pravi: Bog Je “razodel” po ustih svojega Sina Jezusa Kristusa ‘ a in ko se je ta vrnil k svojemu nebeškemu Oče- 1 Je bilo “razodetje” zaključeno. Apostoli so do-. 1 Gospoda zadnji pouk med njegovim vsta-. em vnebohodom, sv. Pavlu je pa pozneje gar,stus sam svoje razodetje ponovil. Pa nič take-> cesar bi dvanajsteri ne vedeli. Kristus je vsem naročil, naj gredo in uče vse i^ode, ni jim pa naročil, naj razodetje napišejo. v?da jim tudi ni prepovedal, zato so si marsikaj Pisali in zapisano dali iz rok drugim v pouk. Za trdno pa vemo, da so apostoli sprva samo listno učili, prav tako kot Jezus sani. Sveto pismo r.ove zaveze (evangeliji in druge knjige), so začele nastajati šele kakih 20 do 30 let po Vnebonodu. In v svetem pismu samem je poudarek, da v njem ni zapisano vse, kar je Jezus učil. Zato se nam zdi popolnoma naravno, da Cerkev pravi: “vira razodetja” sta dva : sv. pUmo IN ustno izročilo (tradicija). Saj preden je sveto pismo nastalo, so morale biti razodete resnice nekje drugje. Bile so pač v spominu apostolov in tistih vernikov, ki so jih apostoli spreobrnili. Ti so “izročali” verski nauk neprej od ust do ust — in to je ustno izročilo (tradicija). Ko so v 15. stoletju nastopili “reformatorji” in se je razvil protestantizem, so začeli trditi, da je treba upoštevati samo sveto pismo, tradicijo pa črtati. Tega se protestantje še vedno drže, dočim seveda Cerkev vztraja pri svojem. Ko pa nastane vprašanje, kako bi se zopet zedinili — in pred tem vprašanjem stoji sedanji cerkveni zbor — nekateri mislio, da bi se dal ta nauk Cerkve kako drugače povedati (formulirati), pa bi vendar ostal nespremenjen. Morda bi z bolj iznajdljivimi besedami povedan isti nauk protestante s Cerkvijo zbližal. In res so nekateri bogoslovci zamislili obrazec, ki isti nauk povije v drugačne besede kot je bil navadno povit dosedaj. Ko so bili škofje vsega sveta pozvani, naj pošljejo papežu svoje predloge, o čem naj vesoljni zbor razpravlja, so nekateri med drugim predlagali tudi to, naj se na novo pretrese nauk o “virih razodetja” — svetem pismu in tradiciji. (Konec str. 35) ZADEVA KATOLIŠKIH SOL v Avstraliji (Nadaljenvanje) * SVOBODA STARŠEV ■ ZA ENAKOPRAVNOST VSEH ŠOL in vseh šolarjev se potegujemo na osnovi pravice, ki jo imajo starši, da sami odločijo o moralni in verski vzgoji otrok. To je v vsaki svobodni človeški družbi ena temeljnih pravic. Ne oporekamo sicer, da moderna država bolj in bolj posega v zadeve vsakdanjega življenja državljanov, toda kot državljani svobodne države z vso odločnostjo branimo osebno svobodo poedin-cev. V tej reči so naša načela čisto drugačna, kot jih priznavajo v totalitarnih deželah. Državne vlade so poklicane, da pospešujejo javni blagor, toda na tak način, da so zavarovane osebne pravice poedincev — pravica do življenja, do pridobivanja poštenega premoženja, do dobrega imena, do svobode vesti in življenja po veri, ki jo kdo izpoveduje. Te pravice so človeku dane od drugod, niso odvisne od tega, če jih neki parlament uzakoni ali ne. To so pravice po naravi in' na kratko jih je izrazil Henry Bracton, oče angleškega javnega prava, ko je rekel: “Vsak človek je svoboden že po svoji naravi”. Naša krščanska preteklost in naše privzgojeno svobodoljubje, naš prirojeni čut za človekovo dostojanstvo — vse to nas priganja, da se odločno upiramo državi, ki bi hotela kakorkoli kratiti državljanom njihove naravne pravice. Starši in vzgoja otrok Na to naravno pravico se sklicujejo starši, ki zahtevajo, naj država iz svojih fondov, odločenih za javno šolstvo, v enaki meri daje podporo neodvisnim šolam. Starši so vzeli nase odgovornost za rojstvo otrok, hočejo imeti na svoji vesti tudi odgovornost za vzgojo. Šola naj bi bila samo nadaljevanje vzgoje v domači hiši, ne pa nekak popolnoma nov svet za otroke. Pri teh zahtevah se sklicujejo starši na svoje pravice najprej kot svobodni ljudje, potem kot starši, nazadnje kot državljani Avstralije. Te pra- vice jim jo dal sam Rog, dala jim jih je narava, no čakajo na milost kakega parlamenta, da jim tc pravice prizna ali odbije. Sicer je pa vse to priznano tudi v splošni mednarodni izjavi o človečanskih pravicah, člen 26 ! N. 3 se glasi: “Starši imajo apriorno pravico, da sami odlo- j čajo, kakšno vzgojo bodo imeli njihovi otroci”. Država in šolstvo Radi pi-iznamo, da mora imeti pri šolstvu in j vzgoji besedo tudi država. Saj gre za javni bla- ; gor, ki ga morajo države in njihove vlade po naj- i boljših močeh pospeševati. Bolj ko vlade skrbe za dobro šolstvo v svojih državah, bolj je zagotovljen javni blagor v njih. Toda s tem še davno ni re- : čeno, da je država tudi edina, ki naj urejuje šol- i stvo in naj nihče drug pri stvari nima beseda- j To zahtevo postavljajo in izvajajo totalitarni re- : žimi in to je po njihovi trditvi “demokracija” . . • V svobodni človeški družbi demokracijo razu- j memo popolnoma drugače. Pri nas vlada ne more j in ne sme spodriniti starše — razen v primeru, , da se starši izkažejo za popolnoma nezmožne v j skrbi za otroke. V tem primeru kaka vladna usta- j nova prevzame skrb za šolanje in vzgojo otrok in to je prav. To stori zato, da otrokom zavaruje : svobodo, ki jo imajo kot ljudje. Popolnoma v redu je, da država obvezuje vse ; otroke, ki so dosegli pravšno starost, da hodijo v šolo. Prav je, da država predpiše neko stopnjo izobrazbe, ki naj je postanejo deležni vsi otroci, so le tega zmožni. Prav je. da država skrbi za pri"j merna poslopja, odgovarjajoča zdravstvenim zahtevam, in tako dalje. Prav je, da država nadzoruje pouk in vzgojo, da se vrši ves pouk v moralnem in patriotičnem smislu, zato ima tudi vso pra-: vico, da zanteva od učiteljstva primerno sposob- • nost. Z a eno besedo: karkoli je v skladu z javnim; blagrom, .je država poklicana, da posega vmes. Pri vsem tem pa država v svobodnih deželah niti od daleč ne misli prevzeti vloge staršev. Z»'; veda se, da otroci niso njena last, ampak last svO'i jih staršev. Vse njene uredbe v zadevi javnega šolstva in vzgoje imajo le ta namen, da staršetf1 olajšajo izpolnjevanje tega, kar jim nalaga narfl' va od dne, ko so postali starši. Razboriti starši s«' mi vedo, kaj je njihova naloga. Ne morejo pa v vseh okoliščinah vedeti, kako naj svojo nalog0 vršijo. Tu poseže vmes država in uveljavi zakoni ki staršem pokažejo ne samo kaj, ampak tudi kako- Državne sole V modernih časih,' nekako v teku minulih sto e'-i je država začela bolj in boli ustanavljati lastne šole. Kot smo že poudarili, je do tega prišlo zato, ei Je zahteva po splošni izobrazbi vedno bolj naraščala. Obstoječe šole, ki so bile privatne, največkrat verske, niso mogle držati koraka z vedno Vfccjimi zahtevami javnosti. Odkod naj jim pa pri-aJa denar za neprestano zboljšavanje in dviga-nJa šolske izobrazbe? Potrebno je bilo in jako prav, da se je drža-ya zavzela za šolstvo, zakaj le ona je bila v polo-ZaJU, da si naloži taka bremena. Nikakor pa ne da bi si država lastila monopol nad šolami in Vso izobrazbo, ki naj bi bila dostopna mlademu rodu. V tej točki je Avstralija pogrešila. S tem, da . re"a pomoč iz javnih finančnih sredstev neod- Vlsnim šolam, zelo utesnuje pravico staršev, tia sami odločajo, v kakšni šoli naj se njihovi otroci lz°brazujejo. Kako je drugod v svobodnih državah? Drugod po svetu, koder vlada prava svoboda ,na Angleškem, Škotskem, Irskem in še mar-■*e — so se moderne vlade odločile za vse boljši P°stopek. Neodvisne šole, navadno cerkvene ali Ve>ske, priznavajo za enakopravne in jih tudi fi- nančno podpirajo, poleg njih pa vodijo posebne državne šole, ki so odprte vsem šoloobveznim otrokom. Obojne šole so enako cenjene in o njih velja v vsem javnem življenju, da se med seboj dopolnjujejo, zato tudi ni govora o tem, da ne bi zaslužile enake državne moralne in finančne podpore. Če bi torej Avstralija spremenila svoje odnose do neodvisnih šol na svojih tleh, bi napravila samo to, kar mnoge njene družice po svetu smatrajo za samo po sebi umevno. Kdo daje šolam oblast? J Starši! To je eno temeljnih načel za pouk in vzgojo v svobodni človeški družbi, šola je, kot smo že poudarili, podaljšana učilnica domače hiše. V šolo pošljejo otroka starši, ne država. Torej ima šola svojo nalogo, da uči in vzgaja, od staršev! Država ima samo dolžnost sodelovati in pomagati, ne pa uganjati diktaturo. če hočejo starši po svoji svobodni odločitvi pošiljat otroke v državne šole, jim tega nihče ne more in ne sme braniti. Svobodni so. če so prepričani, da je za njihove otroke vzgoja v javnih šolah dovolj dobra, prav. S tem pa taki starši r.a odstopijo državi vse pravice in dolžnosti, ki jo imajo od narave, da ostanejo kot starši prvotni vzgojitelji svojih otrok. (Še!) Z Ljubeznijo... (s str. 33) Papež je predlog sprejel in ga postavil na °grani. Posebna komisija je dobila nalogo, naj jPlašanje pretrese in skuša najti formulo, ki jo °do zbrani škofje pretresli, nato pa sprejeli ali Vr8'li. Namesto predlagane pa morda sami i7-"asli boljšo. „ Iz poročil o vesoljnem zboru vemo, da so o muli, kj jo je predložila komisija, res kar pre- z ^ ''azpravljali, zadovoljni pa z njo niso bili. Na- nj® so jo vrnili komisiji in odložili nadaljnje atiranje na prihodnje zborovanje. Poročilo pravi, da so škofje z ozirom na “lo- g, nf brate” — protestante — skušali in bodo še daf8^' *;rc*no braniti resnico, vendar jo pa pove- 1 * ljubeznijo, jasnostjo, preprostostjo in mili- Ho.’» V teh besedah je na kratko povedan ves namen sedanjega cerkvenega zbora, v kolikor se tiče ločenih kristjanov, pa naj že bodo pravoslavni ali protestantje raznih sekt. Dobro je, da so razprave cerkvenega zbora takorekoč javne, oziroma vsaj dostopne stotinam časniških poročevalcev. Zato je tudi toliko poročanja o njih. Za nas katoličane je to važno, da si s pomočjo branja teh poročil ustvarimo ves pomen rimskih zborovanj. “Ločeni bratje” pa dobivajo živo pobudo, da svoje verske nauke v luči rimskih razprav na novo študirajo in morda le sprevidijo, kako je Cerkev trdna in kako majavi so oni. Od vseh strani odmeva glas, da “ljubezen in milina”, ki lijeta iz Rima, dobro vplivata na vse. Upati je, da bo enako dobro vplivala “jasnost”. Kako vplivata na pravoslavne, vsaj do neke meje pričajo “Glasovi Srbov”, ki o njih lahko berete na drugem mestu v tej številki. GLASOVI SRBOV o vesoljnem cerkvenem zboru O tem je imel londonski KLIC TRIGLAVA uvodnik, iz katerega navajamo večji del v informacijo našim naročnikom, — Ur. Z GLOBOKIM ZADOŠČENJEM IN UPAPOL-NO RADOSTJO smo zadnje čase opazili pozitivno reakcijo na srbski strani v pogledu. II. Vatikanskega koncila in prizadevanj Katoliške cerkve za zbližanje in končno zedinjenje vseh kristjanov. . . . zaradi vsebine in načina podajanja se nam zdi še bolj značilno pisanje GLASU KANADSKIH SRBA, ki je kvalitetno gotovo eden najboljših srbskih tednikov. V zadnjem času je med drugim list objavil tri dolge in dobro informirane uvodnike o delu vatikanskega zbora, kjer modro ne zahaja toliko v dogmatične razlike, ki so na koncu koncev področje teologov, ampak zares na krščanski način dobre volje in spoštovanje drugačnega mnenja razlaga, kako je prišlo do razkola in kaj je bilo pozneje skozi stoletja do naših dni storjeno, da bi se ločeni bratje združili. Predvsem je razveseljivo stališče do tekočega “sabora” (to je do cerkvenega zbora — ur), v kateren' GLAS upapolno vidi pomemben korak v smeri zedinjenja, in stališče do papeža Jovana, za katerega list trdi, da “uživa v pravoslavnem svetu ugled in zaupanje kot malokateri njegovih prednikov”. V zadnjem uvodniku 15. nov. omenja GLAS, nekaj obrednih in dogmatskih razlik, ki nas ločijo. Po našem mnenju obredne razlike sploh niso več načelni problemi, kajti če je bilo unijatom dovoljeno sv. obhajilo pod obema podobama, ni razloga, da to ne bi bilo dovoljeno tddi drugim. Prav v tem smislu tudi zdaj razpravljajo v Vatikanu in kaže, da bo tako obhajanje načelno dovoljeno tudi v latinskem obredu, toda iz čisto praktičnih ozirov se bo omejevalo le na obnajilo pri poročni maši. . . . bogoslužni jezik sam ne predstavlja posebne ovire, saj se spet lahko sklicujemo na staroslovanski boguslužni jezik in na predvideno možnost, da bodo o rabi nelatinskih jezikov pri obredih v nekem okviru lahko celo odločali ordinariji (krajevni škofje). A gotovo je, da ni govo- ra,‘da l>i mogli sanjati o takem uniformiranem ezdinjenju, kot so si ga zamišljali stoletja nazaj. Tudi ni nobene potrebe za tem, saj so vendar vse obredne zadeve podvržene stalnim spremembam. Sama Katoliška cerkev jih je v zadnjih petnajstih letih doživela več kot vse ostale Cerkve skupaj. Večjo težkočo predstavlja nauk o papeževi nezmotljivosti — odnosno stališče (vprašanje/, ali je vesoljni zbor nad papežem. A kot postaja jasneje, niti tu ni več tiste nepremakljivosti kot so jo pojmovali svoje dni. Dejstvo je namreč, da je bil prvi vatikanski zbor prekinjen zaradi vojne. Tako ni mogel za “papežem” i-azpravljati o vlogi in avtoriteti škofov. Tako se je potem (celo) stoletje zdelo, da škofje nimajo tiste avtoritete, kadar zasedajo v zboru, kot bi jim sicer bila po tradiciji prvih cerkvenih zborov dana. Sedanji cerkveni zbor naj bi ta nedostatek odpravil in jasno določil položaj škofov. Tudi samo razlaganje papeževe nezmotljivosti postaja jasnejše : papež si ne more izmisliti neko novo versko resnico in jo potem ex cathedra pod kaznijo izobčenja naročiti vsej Cerkvi. Po nauku Katoliške cerkve so verske resnice (že vse) tu, le vseh morda ne poznamo ali jih ne razumemo. Ko se Cerkev prebije do teh spoznanj, ko te stare in morda pozabljene ali zanemarjene resnice odkrije, jih razglasi za verski nauk. To se je npr. zgodilo z resnico o telesnem vnebovzetju Matere božje. Ta nauk, kot smo poučeni, so pravoslavni bratje daleč bolj in prej gojili kot katoličani. Skratka: nič ni nepremostljivo. In če zaupa* mo v božjega Sina, ki “je z nami vse dni do konca sveta”, tudi ne more biti. Zedinjenje je možno doseči, kot je to naglasil papež Janez, ko j>-začenjal vatikanski zbor. Kar predvsem potrebujemo zdaj, je dobra volja, spoštovanje drug do drugega in ljubezen, ki vse odpušča in vse rešuje- Z veseljem in vso iskrenostjo se zato pridružujemo GLASU ob zaključku njegovega uvodnika: “Zamisli (o zedinjenju) stoje na poti kajpak mnoge zapreke in za njihovo odstranitev bo potreben čas. Toda pričeti posel zasluži božji blagoslov — in simpatije ljudi, ki so dobre volje”. «•! K M !•! V v «,« •• «,« ♦ ♦,« ♦,« *,♦ »,♦ *,♦ *j £ *♦ ♦♦ *• *♦ ♦ ♦ • • ♦ ♦ ♦♦ *♦ ♦ ♦ * • *♦ ♦ • ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ *♦ *♦ *♦ ♦♦ *♦ *• • • • ^ j; g Jj: G. dr. Mikula pozdravlja iz Califor- ^ | nije. Dopia spet prišel dva dni prepozno, h s S S Boste brali v marčni številki. — Ur. K J» M *,♦ *,* M V ♦,* M M M »,* ♦,* M ♦> M M M M M »,« M M M ♦ 4 PISMO O BARAGOVI ZADEVI in poskus odgovora P i • ni o častiti pater: — Plav lepa hvala za poslano knjigo o Baragu. Veseli me, da ste napovedali pisanje o Baragu v Mislih. Poznam ljudi, ki prav ničesar ne vedo o Bara- To so večinoma mladi ljudje, ki se zanimajo Sam° za razne zabave. Zato je zelo prav, da misli-o tem velikem možu več pisati. Najdem pa tudi ljudi, ki se sprašujejo, zakaj Vendar Baraga še ni prištet med svetnike. Saj je Vendar dovolj jasno, da je sveto živel in sveto Umrl. In koliko je žrtvoval za širjenje vere! Kak-®etl italijanski deček ali deklica kaj kmalu dose-^eta čast oltarja, četudi nista doprinesla toliko žrtev kot Baraga. Treba bi bilo opozoriti SVeto stolico, da pred Bogom Italijani gotovo nimajo Rednosti, zakaj bi jo imeli pri razglašanju svetnikov? Pri pametnih ljudeh ne more biti prav 110-enega dvoma o Baragovi svetosti. Drugo je to, da se ljudje sprašujejo, zakaj se Baragovo beatifikacijo pobira denar. Ali bo eba papeža podkupiti z denarjem? To povzroča P°hujšanje. Pišite kaj o teh zadevah. Jaz bi sam tudi kaj 11aPisal, pa prvič nimam dosti časa, potem pa tudi les nisem zmožen. In še to je, da zahtevate člo-Vekov podpis za MISLI. Jaz pa nisem in nisem tistimi, ki radi vijiijo natisnjeno svoje ime. °J podpis niti za urednika ni potreben, saj ve-e> komu ste poslal knjigo. Amen! Poskus odgovora. 1. Na vprašanje, zakaj se zbira denar za bea. 1 Nacijo kakega svetniško umrlega človeka, od-6°varja mariborski škof dr. Držečnik v pismu atlleriškim Slovencem (objavljeno v Ameriški domovini 20. dec. 1962), ko pravi med drugim: ‘Znano Vam je, da so * procesom za proglasi-ey blaženih in svetnikov združeni veliki stršoki, *** Proces v Rimu zanteva celo v irsto ljudi, ki mo-‘»delovati in jim je treba za njihovo delo dati * zasluženo plačilo. Katoličani Slovenije bomo ®di storili, kar bo v naših močeh, nikakor pa nam 6 mogoče poravnati vseh stroškov. Zato raču-nam° »a Vašo znano požrtvovalnost in pomoč. Priporočam Vam, da bi to pomoč organizirali. Katoliški Slovenci v severni in južni Ameriki naj bi imeli vsak svoj poseben odbor” — itd. To je pisal mariborski škof glede Slomškove zadeve. Prav to velja tudi v Baragovi zadevi. S to izjemo, da bodo za Slomška bolj težko dobili pomoč izven slovenskih krogov, za Barago bo prispevala vsa katoliška Amerika, če Bog da. Škof omenja samo stroške v liimu. Toda prav tako so veliki stroški poprej, ko se vrši šele škofijski proces: Zbiranje spisov, prevedbe, pričevanja, spodbijanje ugovorov, dokumenti — itd. Dela trajajo leta in desetletja — ne more biti vse zastonj!1 Papeža pač ni treba “podkupiti”, vedeti pa mora in hoče, s kakšnim svetniškim kandidatom ima opraviti. 2. Italijanski dečki in deklice — svetniki! No, na tucate jih ni, morda mislite na sv. Marijo Go-retti in Dominika Savio. Prva je umrla mučeniš-ke smrti — to ni majhna žrtev! Dokumenti so bili hitro pri roki, tudi čudeži. Ni bilo treba mnogo časa za preiskave. Malo več časa je vzelo za Dominika, pa tudi glede njega ni bilo treba bog-vekaj. Bilo je pri roki. Ne vem, koliko je to naglico pripisati papežu — Italijanu . . . Zakaj Bog' pusti, da se kaki sveti otroci pojavijo prej med Italijani kot kje drugje, npr. v Sloveniji, pa res tudi ne vem. Vem le to, da je vsak svetnik proglašen za vso Cerkev, ne samo za kak poseben kraj. Zaključil bi: Ne bodimo nevoščljivi . . . 3. Zakaj Baraga še vedno ni proglašen za svetnika — na to je spet odgovor v vsem, kar smo že pisali o Slomšku. Gotovo, kakor glede Slomška Gotovo, kakor glede Slomška velja, kar je nedavno pisala Margareta Mali, velja tudi o Baragu, kar pišete Vi. Zato tu ne bom ponavljal. Eno ostane za nas vse: če mi sami ne poznamo Slomška in Baraga, če ne poznamo postopka Cerkve ob proglašanju novih svetnikov, če mi sami nismo voljni na vso moč pomagati pri takem delu, če nismo navdušeni za lastne svetnike — in končno: če se jim ne priporočamo in ne prosimo Boga. da bi njihovo svetost potrdil s čudeži — nikar ne mečimo krivdo na papeža, češ da Slovencem še nobenega svetnika ni na oltar postavil . . . 95» tipfca ★ ZADNJIC SEM OMENIL ŽALOSTNI SLUČAJ smrti gospe Kristine šumrada. V ponedeljek dne 7. januarja sem pri Mariji Pomagaj opravil za pokoj njene duše pogrebno mašo, popoldne pa smo prenesli njene zemske ostanke na slovensko pokopališče v Keilor. Toda mera žalosti v naši naselbini s tem še ni bila polna: sledila sta še dva nesrečna slučaja in v obeh so zopet prizadete družine. ★ V torek dne 8. januarja zjutraj je podlegel poškodbam, ki si jih je v zmedenosti sam zadal na glavi, Ludvik RUS. Zapustil je družinico štirih otrok. Pokojni Ludvik je bil rojen v Lazah pri Ljubljani dne 19. septembra 1921. Po vojni se je umaknil v Italijo, kjer se je v avgustu 1948 v Trstu poročil z Ano r. Šinkovec iz Brezovega dola. Kmalu nato sta emigrirala v Avstralijo. Za družinico je postavil domek v Sunshinu in je zanjo pridno skrbel ter bil dobro poznan med rojaki po Sunshinu in St. Albansu. Zadnje mesece pa so mu odpovedali živci in bil je več mesecev v bolnišnici. Pogrebno mašo za pokojnim Ludvikom Rusom sem opravil dne 10. januarja ob pol enajstih v Marijini cerkvi v Sunshinu, nato pa smo imeli pogreb na pokopališče v Footscray, kjer ima Rusova družina svoj družinski grob in pokopanega sinčka Ludvika (umrl 1957.). Lepa udeležba je pokazala, koliko prijateljev je pretresla tragična smrt. Rojaki so začeli tudi zbirko v pomoč preizkušam družini. Žalujoči vdovi in otrokom, kakor tudi pokojnikovi materi v domovini, izrekamo iskreno sožalje. Pokojni Ludvik naj pa uživa večni mir! ★ V petek dne 18. januarja mi je policija javila vest, da so blizu Orbosta v Gippslandu našli avto z mrtvim truplom, v katerem so po dokumentih prepoznali Jožeta Ramovša. Avto je bil parkiran malo proč od glavne ceste ter je od dneva smrti verjetno minilo že teden dni. Nič čudnega, da mimohiteči letoviščarji niso opazili nič nenavadnega, saj zlasti o počitnicah toliko voznikov po- čiva po svojih vozilih. Jože se je odpravil zdoma v torek 8. januarja in se ni več vinil . . . Pokojni Jože je bil rojen dne 14. aprila 192!) v Ljubljani, kjer ima še mater. Dne 13. junija 1953 se je poročil s Cirilo Tomšič. Tri leta kasneje ja zbežal iz domovine in bil v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Nato se je vrnil po ženo ter sta dne 20. januarja 1958 dospela na “Aureliji” Australijo. Iz Bonegille sem ju sprejel v Melbourne. Kasneje sta dobila iz domovine hčerko Jelko, ki ima zdaj osem let. V torek 21 .januarja sem pri Mariji Pomagaj opravil pogrebno mašo, Jožetovo truplo, ki je bilo prepeljano iz Sale v Melbourne, pa »mo položili v grob na slovenskem pokopališču v Keiloru. Iskreno sožalje vdovi Cirili in hčerki, kakor tudi Jožetovi materi v Ljubljani, pokojniku pa večni mir! * Za tretjo nedeljo v februarju (saj bodo Misli morda prišle pravočasno med nas) bomo imeli v svoji sredi gosta iz Sydney&: p. Odila Hajnška O.F.M. S seboj bo prinesel skioptične slike o življenju našega oltarnega kandidata Antona Martina Slomška. Predavanje bomo imeli po slovenski maši v dvoranici pod samostanom, kjer se navadno zberemo na prosvetni večer. Vsi vljudno vabljeni! Kakor poroča p. Odilo, so slike izredno lepe in zanimive. ★ Dne 5. januarja smo krstili Magdo, hčerko Albina Smrdelj in Antonije r. Smrdel iz Glenroya, naslednji dan pa Danico, hčerko Franca Štrublja in Daniele r. Godeša, North Altona. — Dne 13 januarja je bil krst Marine Hilde, hčerke pokojnega Maksa Roškerja in Hilde r. Mulec. Roškerje-va družina je dne 1. decembra nenadoma izgubili* očka, ki je utonil v Yarri, kakor sem poročal io v decemberski številki. — Devetnajsti januar beleži krst Majde, prvorojenke Antona Gjereka in Sabine r. Novak iz Noi'th Fitzroya. Iz Newporta pf> so ta dan prinesli Janeza, sinka Janeza Viranta in Trudi r. Murko. — Dne 20. januarja je krstna voda oblila Anito, prvorojenko Alojza Krajnca in Gerde Jantine r. Smits, iz Havvthorna. Vse krste sem imel na naših avstralskih Brezjah. — V Adelai-' (cerkev Kristusa Kralja, Lockleys) pa sem dne januarja krstil Ernesta Rudolfa, provorojen-C<1 Antona žužka in Agnes r. Anderson. — Vsem staršem in malčkom iskrene čestitke! * Ivan, ki med slovensko mašo pobira po cer-*v>i mi je nedavno med smehom povedal v za-“Danes je pa res vroče. Neka punčka je v!scala drobiž v eni roki, pa je raje s prazno segla 11 a krožnik in hotela še nekaj drobiža. Ko so ji “tarši ubranili, je pa povedala v joku, da bi rada iupila ‘ajsklim’ ...” Pametna ideja za vroče nedelje! Spomnil sem se starega župnika na eni '•TOeriških župnij, ki je neko vročo nedeljo dobrodušno oznanil: “Otroci, danes vaša kolekta odpa-Naj bo za sladoled na poti domov! . . . ” -estletni Robert v prvi klopi se je pa spozabil in f zalučal klobuček v zrak ter zakričal na vse grlo: 'Hurraaaa! ...” ki * Prejšnji mesec sem pozabil omeniti poroko, Se je vršila dne 22. decembra v cerkvi Si’ca Jelovega, Sandringham: Franc Cestnik, doma iz r°ovelj, je popeljal pred oltar vsojo italijansko •dvesto Antonietto Scarfo. — Dne 12. januarja stf> se srečala pred oltarjem Marijine cerkve v As-Cot Vale Luka Korče in' Marija Jager. Oba sta rojena v Malih Brdih in krščena v župniji Veliko Celjsko. — Dne 19. januarja sta v cerkvi Presv. esnjega Telesa v Kingsville sklenila zakonsko zvezo Zvonimir Klanjšek in Cecilija Tompa. Ženin je bil rojen v Boštanju ob Savi, nevesta pa je iz Gomilic, župnija Turnišče. — Isti dan je bila kar dvojna poroka pri Mariji Pomagaj v Kew. Dve Lekanovi sestri iz Malega Globokega, župnija Zagradec, sta dva dni prej prileteli iz domovine. Marija je podala roko Alojzu Gregorju Blatniku, Francka pa Francu Mavru. Oba ženina sta doma iz Drašče vasi, župnija Šmihel pri Žužemberku. — Dne 2. februarja pa sta si pred Marijo Pomagaj obljubila zvestobo Andrej Seljak (iz Zakojce, župnija Bukovo) in Dušanka Seklevska (iz Macedo-nije). — Vsem parom obilo sreče na življenjsko pot J ★ Drugače je pri nas v hostelu kar ponavadi. Včasin gre vse kot na olju, pa se spet kaj zastavi. Fantje se navdušijo za eno stvar, pa je spet druga na vrsti. Trenutno je popularen šport: lov na zajce. Ping-pong čaka pozabljen na zimske dneve. V žogi za odbojko zadnji čas zmanjkuje sape, pa tudi v trobenti, klarinetu in harmoniki ... Ko bo vročina minila, bom imel kaj več poročati. Vsekakor vabim melbournske fante, ki bi se radi ujdej-stvovali na odbojkarskem igrišču, naj se javijo. Treba bo začeti z rednimi vajami. * Na pepelnično sredo dne 27. februarja ob pol osmih bomo imeli pri Mariji Pomagaj v Kew postno pobožnost s križevim potom. Vljudno vabljeni! Konec str. 43 Odbojkarsko mištvo SLOVENIJA v Padua Hall MODERNA DRŽAVA IN CERKEV Iz “Socialne šole”. ŽIVIMO V ČASU, KO DOBIVAJO besede več pomenov, včasih take, ki si naravnost nasprotujejo. Vzemimo npr. samo besedo “svoboda”. Kar danes pomeni beseda svoboda nam, so nekateri izmaličili v najhujše suženjstvo, ko v imenu svobode obsojenim “sovražnikom ljudstva” zanikajo vsako pravico. Podobno je z besedo “demokracija.” Nam pomeni najširše uveljavljenje človeških pravic na osnovi enakopravnosti, drugim pomeni absolutno nasilstvo nad brezpravnimi v imenu državne oblasti, ki je do nje prišlo po prevari in na-silstvu. Država in državna oblast Tudi ti dve besedi — država in državna oblast — imata danes več pomenov. Enim pomeni država najvišjo oblast človeške skupnosti v mejah državne celote, ki ima nalogo, da omogoča posameznim članom (državljanom) svoboden1 razvoj in jim zagotavlja mirno življenje v blagostanju. Pri tem so jim zagotovljene svoboščine mišljenja in delovanja v okviru splošnih državnih zakonov. Drugim pa pomeni država nekakega boga, ki mu gre vsa oblast nad človekovim življenjem, delovanjem in' mišljenjem. Človeku gre le toliko pravic, kolikor mu jih določi državna oblast. Take so razne totalitarne države — nacistične in komunistične oblike. Težave za dogovore. Za razmerje med državo in Cerkvijo je zelo važno, kakšno obliko ima država, s katero naj Cerkev urejuje “mešane zadeve”, to je take, ki se tičejo obeh: države in Cerkve. Dosti lahko pride do primernega dogovora v državah, ki imajo demokratično uredbo, kot jo mi na zapadu razumemo. Vse teže pa je najti osnovo za take dogovore v državah, ki si prilaščajo nad svojimi podložniki absolutno oblast. Cerkev je v načelu nasprotnica take državne uredbe, ker nasprotuje osnovnim (temeljnim) pravicam človeško družbe in poedincev. Vendar je tudi v takih državah pripravljena urejati medsebojne odnose z državnimi oblastmi. Vrhovno načelo Cerkve pri tem je skrb za duše — in ta skrb usmerja vso njeno “diplomacijo”. S samim golim nasprotovanjem Cerkev takih držav ne more spremeniti, skrb za duše pa vedno ostane njena naloga. Skrb za duše Pravijo, da je papež Pij XI. nekoč izjavil, da bi se pogajal tudi s samim hudičem, če bi s tem mogel rešiti kako lušo. To je sicer jako krepko povedano, razloži pa marsikatero “popuščanje" Cerkve v totalitarnin deželih, kar ji nekateri hudi protikomdnisti kar zamerijo. Cerkev ve eno: Državne oblike in oblasti se menjajo, države nastajajo, se menjajo in propadajo, ostanejo pa ljudstva in duše, ki jih mora Cerkev reševati za večnost. Zato se Cerkev skuša prilagoditi danim razmeram, kolikor se le more. Seveda ne sme pri tem ničesar opustiti iz božjega razodetja. Stalin je posmehljivo spraševal, koliko divizij ima papež. Hitlerju so se zdele nemše divizije nepremagljive, pa so se vendar zdrobile. Cerkev je vse te in mnoge druge režime preživela, ko za njimi ni več sledu. Res mora Cerkev pod takimi režimi veliko pretrpeti, zasekajo ji morda mnoge rane, končno je pa zmaga vendar njena. Vedno na novo se dviga iz razvalin državnih režimov do nove pomladi. Tako uči zgodovina in mi sami doživljamo tako pomlad prav v naših dneh. NA PROMENADI I. Burnik Bil je že dan . . . Nemirni galebi s kriki so se zagnali v razsežnost in z ostrimi krili presekali brezdanji prostor nad sivo zeleno planjavo. Bravo! Na nos, na vrat so se spuščali v loku, mokrotni začojotali po valeh ter se drzni ozirali v breg, na obalo, da bi jih jaz — samotar — priznal in jim dal pohvalo. Brezčuten sem Sel. — Za pihljal je zefir in jim razodel: Ta je, ta je, oni tam-le — zamišljen — pa ni akrobat. Izpod T r i g I a v a TURIZEM NA GORENJSKEM se močno ražnja in z vsakim letom narašča. Poročila trdijo, 'la že zdaj prinaša tujski promet Gorenjski okoli m>lijona dolarjev. V dinarjih je to kaj lepa vsota. Oblasti uvidevajo, da se bolj splača investirati v lazvoj tujskega prometa kot v pretirano indust-iializacijo dežele. V načrtu so nove žičnine in razne druge privlačnosti za turiste v triglavskem kotu ln drugod po deželi. Snuje se Triglavski narodni Park, ki naj bi obsegal 2,000 ha gorskega ozemlja m bil vsestransko zaščiten. CERNIŠKO JEZERO, ki je edino presihajoče Jezero v Evropi, je tudi v načrtu, da se preuredi. Postalo naj bi znano po svetu in privlačevalo tn-ttste od vseh strani, kakor jih privablja Postojna jama. Kmetijska panoga ob presihanju jeze-la naj bi ne bilo poglavitno pridobitveno sred-stvo, postopno naj začne popuščati in dajati prednost turizmu. Kako to izvesti, o tem mnogo razmišljajo. V ROGAŠKI SLATINI ima zrasti novo zdra-v,liško poslopje, ki bo imelo deset nadstropij. Uvedli bodo tudi blatne kopeli, inhalatorij, parne ko-^*el^> priprave za zdravilno gimnastiko in še kaj takega. PISATELJ MEŠKO (Fr. Ksaverij) je pri svojem 9(), ietu ge vedno aktiven župnik na Selah pod 'rsljo goro. Mašuje še po dvakrat ob nedeljah, toda sedeč v vozičku — stati ali hoditi ne more. v red časom si je zlomil nogo pri oblačenju za ma-So v zakristiji — zapletla se mu je med albo in je Padel. Zaradi starosti se mu noče zaceliti. Njegov loJstni kraj, Sv. Tomaž pri Ormožu, je pa moral sprejeti novo ime — iz svetnika je postal čisto "avaden — Kostanj! “V OBČESTVU ZDRUŽENI” je naslov molitvenika, ki so ga smeli pred nekaj leti izdati v domovini. Je zelo lep in' verniki so tako pridno segli P0 njem, da je v petih letih popolnoma pošel. Mo-rali so ga že ponatisniti in že nekaj mesecev je v Prometu drugo izdanje, ki je skoraj isto kot P^o, le nekaj dodatkov ima. KJE JE VAS KALIŠČE s cerkvijo sv. Ahacija v župniji Gozd nad Kamnikom, bo menda malokdo med nami vedel. Stoji na visokem svetu 90(5 m nad morjem. Med vojno je veliko trpela, “hostar-jem” je služila za vse prej kot za cerkev. Potem je bilo podobno, da jo bodo prepustili razpadu. Toda njeni soseščani so le resno hrepeneli po obnovi in jo tudi dosegli. In glej, med obnavljanjem so odkrili pod beležem znamenite freske iz gotske in baročne dobe. Za cerkev se je tedaj zavzel tudi Zavod za varstvo spomenikov in stara skoraj pozabljena cerkev je spet zablestela v vsej svoji lepoti. Po 2p letih so jo spet odprli za službo božjo. Je kar čudovito, po kakšnih “zakotnih vasefi” s^ najdejo v Sloveniji po cerkvah in cerkvicah velike kulturne vrednote iz davne preteklosti! V LJUBLJANI so tik pred zimo odprli za promet na Dunajski (sedaj Titovi) in Celovški cesti podvoza na križišču cest in železničnih prog. Ceste so poglobili, progo dvignili in tako pi-omet proti Št. Vidu in Bežigradu gladko teče, ko so izginile zapore. “ČE SE POMEHKUŽIMO, bo naš narod najden prelahek in izbrisan bo s površja zemlje”. Tako je dejal nadškof Vovk. Ali'je pri tem mislil tudi na naslednja dejstva: Leta 1950 je bilo v Sloveniji 924 razporok. Pet let pozneje jih je bilo v enem letu 1155. Šest let pozneje jih je bilo že 1562. Leta 1961 je bila razvezana že vsaka deveta poroka, številke torej stalno rastejo. K temu pri-štej preprečevanje rojstev, splave, javno propagando proti spočetju itd. Res je pod komunizmom vsa nevarnost tu, da bo v doglednem času naš narod “prelahek najden.” ZANEMARJENO NAVJE, ki je komaj še primeren kraj za grobove umrlih, je že dolgo predmet zgledovanja in zgražanja Ljubljančanov in njenih obiskovalcev. Oblasti se izgovarjajo, da j^. lega Navja neprimerna in v oviro nadaljnjemu razvoju Ljubljane. Menijo se, da bi ga prenesli v Križanke, pa menda samo spomenike z grobov, ne pa trupel, ki ondi počivajo. RAVNATELJI GIMNAZIJ, učiteljišč in drugih učnih zavodov so na svoji konferenci razpravljali o nujni potrebi, da se v vse šole uvede reden in obligaten pouk o družabni vedi, morali in zdravstvu. Družabna veda bo seveda marksistična, učbenike za zdravstvo jim bodo kaj hitro sestavili zdravniki, na kaj bodo pa oprli pouk o morali, je težko uganiti, ko je komunistom “morala” vse, kar vodi do krepkejše utrditve komunistične oblasti, MED SLOVENSKIMI DUHOVNIKI zapadne Evrope Dr. Lojze Škerlj, Trst Z VELIKIM VESELJEM SEM SE ODZVAL vabilu, naj se udeležim, letošnjega vsakoletnega jesenskega sestanka duhovnikov, ki delujejo med slovenskimi izseljenci v Zapadni Evropi. Sestanek je bil v Muenchenu 13. in 14. novembru. Bil sem gost med sobrati, ki so prišli iz Nemčije (6'), Avstrije (4), Anglije (J), Francije (6'), Belgije (2). Iz Ri ma je jrrišel dr. Pavel Robič, ki je pri Konzistorial-ui kongregaciji član Vrhovnega sveta za dušno pastirstvo med izseljenci. Vsi ti sobratje so prišli na sestanek z željo, da se po dolgem času zopet srečajo in pogovorijo. Prijatelj s prijateljem, ki jih druži veselje do dela, predvsem do dela m-ed rojaki. Vsi ti sobratje so prinesli na sestanek v Muenehen svoje težave in skrbi, a obenem tudi navdušenje za nadaljnje delo. Človeka boli, ko sliši, koliko Slovencev išče v tujini vsakdanjega kruha: tisti, ki so domovino zapustili. že pred zadnjo vojno (stori Slovenci); tisti, ki sta jih zadnja vojna in njene posledice pognale po svetu; in končno tisti, ki v zadnjih dveh letih prihajajo v tujino z rednim potnim listom. Na splošno moremo reči, da je sedaj v tujini — upoštevajoč sorazmerje — morda več Slovencev kot pa članov katerekoli druge narodnosti. Samo na Švedskem, h. pr. je prav gotovo okoli 1500 Slovencev. Kako vsem tem ljudem pomagati? S pomočjo, ki jo more, dati le duhovnik? Vse duhovnike skrbi, kako bi mlade ljudi res dobro in temeljito pripravili na zakrament svetega zakona in na dolžnosti, ki jih zakonska zveza nalaga. Še voselmo tiste, ki prihajajo v tujino brez prave krščanske vzgoje. Kako vsem postreči s sveto mašo, božjo besedo v materinem jeziku, zakramenti, ko so pa tako raztreseni po raznih deželah, tovarnah, rudnikih, hotelih in vsakovrstnih obratih? To delo ni lahko, a. je potrebno. Saj pomeni izguba ljubezni do vere tudi izgubo ljubezni do svoje grude in do njenih vrednot. .... Ni čudno torej, če je izseljenski duhovnik s svojim avtomobilom skoraj vedno na cesti — od kraja do kraja. Ta ga prosi za papirje, drugi zo/iet za prošnjo v tujem jeziku, tretji za priporočilo pri delu, četrti išče po duhovniku dekle, ki bi ga vzela, itd. In v vsem tem drvenju je duhovnik skoraj vedno sam, daleč od svojih sobratov. Že to je težko. Težje je zanj, če ne najde opore za svoje delo. Še težje je zanj, če mu nasprotujejo prav tisti, ki bi morali prvi njegovo delo podpreti. Nekateri nimajo potrebnih sredstev in so zato bolj ali manj odvisni od darežljivosti svojih vernikov, ki so sami večkrat tudi materialne pomoči potrebni. Rekel sem, da boli, ko pomislimo, koliko Slovencev je po svetu. A pomislimo, koliko Slovenci v svetu naredijo za bla-jor človeštva. Ta mali narod, ki je poslal toliko ljudi v svet, da pomagajo graditi tudi drugim narodnom novo in boljšo bodočnost. Bodimo torej na vse te ljudi ponosni hi jih podprimo vsaj s spoštovanjem■ in priznanjem. V Muenehen sem prišel v ponedeljek 12. novembra. Med prvimi sem naletel na g. Kunstlju iz Londona in g. Žaklja iz Belgije. Bila sta trudna in sta mi povedala, da sta isti dun prišla iz Belgije, a sta z veseljem dostavila: “V Belgijo sva se vrnila danes ponoči ob dveh in sicer prav iz Holandije, kjer so naši izseljenci priredili lepo proslavo. Predstave se je udeležilo 500 rojakov. Od kje so se vsi vzeli!” Ob taki novici izgine vsak trud in vsako tar-nananje izgubi svoj smisel. Ob njej zudobiš novega poguma in veselja za delo. Govorili smo o tiski'-Potrebujejo knjige, dobre knjige. Tudi šolske. Govorili so, kako bi izboljšali mesečnik “Naša luč”, ki je med izseljenci že kar dobro razširjen. Tako smo v Muenchenu sejali. Videl sem, da so njihovi problemi večinoma tudi naši problemi. Svet je danes tako majhen, a vendar je treba še veliko narediti, da se bo zbližal. Spoznal sem, težave, s katerimi se borijo, in razveselila sta me njihov pogum in vztrajnost. Več bi jih moralo biti, saj veljajo tudi za izseljenstvo besede: Vinograd je velik, a delavcev je malo. Po sestanku smo bili trudni. Tedaj je j>a vstal msgr. Grims, ki že veliko let dela med slovenskimi rojaki. "Fantje,’' je rekel, “kar korajžno naprej! Nič nismo imeli, a zgradili smo do sedaj veliko. Ih še bomo!” To so bile besede duhovnika, ki ve, kaj je krščanski optimizem.' Na izseljensko nedeljo želimo vsem izseljenskim duhovnikom — v Evropi in po svetu — še veliko takega optimizma. KAT. GLAS begunsko življenje JE TEŽKO Cleveland, O. —• Predno sem prišel pred ne-tedni v to deželo svobode in' obilja, sem pre-^'vel eno leto v begunskih taboriščih v Italiji . . . eguncev iz Jugoslavije v teh taboriščih je soraz-1Tleino veliko, manj je seveda Slovencev, vendar v ^sakem taborišču vsaj nekaj ducatov, če že ne kar “ otln. Ljudje beže iz domovine, ker ne morejo več ^'enašati komunističnega pritiska vseh vrst, beže, a bi našli srečo, ki jo doma ni, v svetu, beže, a bi si nekje ustvarili svobodno, človeka vredno ZIVljenje. Begunci iz Jugoslavije, ki gredo preko meje v 'rijo, so v nevarnosti, da jih oblasti primejo in Avsti Vlnejo domov. Avstrijci so beguncev siti, pa naj dejo ti iz Jugoslavije, Madžarske ali češkoslo-''aške. Najprej jih razdele v politične in gospodke. Prvim dajo politično zavetje, druge neu-stn>ljeno vrnejo v države, od koder so pobegnili. Taka delitev beguncev izgleda na prvi pogled emeljena, vendar pa je v bistvu napačna. Tudi ’> ki beže iz Slovenije iz “gospodarskih razlo-^ov> beže dejansko zaradi komunističnega drsnega in družbenega reda. Izbrali so svobodni, . r*l0kratičin svet in komunističnega zavrgli. To to VSe^a^or politična odločitev, pa naj begunci to "ani’ uvidejo ali ne, pa naj avstrijske oblasti se tako zanikavajo. Avstrijske oblasti vračajo begunce, ki so jih ^ acile za “gospodarske”, preko Jesenic ali preko 'Ija. Jugoslovanske oblasti jih v zaprtih avto- (s str. 39) j. * St. Albanska župnija priredi od časa do časa , ke misijone za razne narodnosti. Če se sme ta 'H)h, (jjj.0Vna obnova sploh imenovati misijon, saj smo skih ^0lTla vaJen’ celotedenskih ali celo dvoteden-Ulb ^Uc*skih misijonov. Naj bo kakor hoče, šen-v ,?*ski Slovenci bomo misijon kot pripravo na ?v ' no^ začeli na nedeljo 3. marca ob osmin d ,.fcr' Druga pobožnost z govorom bo v pone-ob- ■ osm'b, tretja pa v torek prav tako ke (i . ° ■■ ° ° . lzrabijo to priliko za duhovno obnovo. j ,.J Pa bomo organizirali misijon v Melbournu? j •la> ki bi jo rad uresničil, posebno še zdaj, ko ,, Vl0 tako prijetno domačo cerkvico na razpola- • B<>8: daj! P°' osmih, že zdaj vabim vse tamkajšnje roja- mobilih odpeljejo z Jesenic v ječo v Kranj, iz Št. Uja pa v Brestanico v nekdanji trapistovski samostan (v Kajhenburgu). Tam jih zaslišujejo o načinu bega, o morebitnih zvezah z ljudmi v tujini, o ljudeh, ki so jih spoznali na begu in med bivanjem v tujini, o razmerah v begunski taboriščih in o vsem drugem, kar je jim zdi važno. Ta zasliševanja seveda niso vedno v obliki prijateljskega razgovora. V kolikor ne morejo iz ubogega vrnjen-ca spraviti, kar hočejo zvedeti, zlepa, dosežejo to zgrda. Pretepanje in vsakovrstno mučenje v titovskih zasliševalnih zaporih je nekaj vsakdanjega. Tudi Italijani vračajo jugoslovanske gospodarske begunce. Največ jih izročajo titovcem na meji pri Sežani. Pri tem je prišlo večkrat do pravega upora beguncev, ki so se na vse načine skušali ubraniti izročitve titovskim stražam. Na razne pritožbe in intervencije proti vračanju je bila ustanovljena posebna komisija pod predsedstvom zastopnika mednarodnega komisarja za begunce pri ZN, da pretrese pritožbe proti zavrnitvi političnega zatočišča od strani italijanskih oblasti. Življenje beguncev v taboriščih, pa naj bo to v Avstriji ali Italiji, je težko, je ubijajoče in pripravi marsikoga do tega, da se vrne sam domov, pa četudi ve, da ga tam čaka kazen. Taki obupajo nad svobodnim svetom, nad njegovo pripravljenostjo pomagati žrtvam komunističnega nasilja in se končno temu udinjajo, da bi si olajšali težko življenje. Jih imamo zaradi tega pravico obsojati? Marjan Kavčič. mlW Nikar držati mule! “MUTEC OSOJSKI” je seveda lahko tudi žena. Takšne dneve molčečnosti in tihe zamere, ki je prav za prav samo nekako “kujanje”, poznamo še vse bolj pri ženskem svetu. Žena se rada skuja in noče govoriti. Mož jo ljubeznivo nagovarja, ona se obrne proč in — molči. Mož ima čast gledati samo njen hrbet. Pravimo, da žena “mulo drži” ali tudi da “rilec kuha”. Dve vrsti žen bi mogli v tem razlikovati. Ene se čutijo dovolj močne nad možem — kar preveč močne — zato mu vse zabrusijo, vse naravnost “izmolijo”. V taki hiši se pogosto izlije ploha besed, očitkov in psovk, potem se pa na družinskem nebu kmalu spet vse zjasni. In' ti “ljubi mož“ si lahko znova prijazen, ako te je še volja. Druge so pa poštene zastopnice “slobotnega spola”. Te si ne upajo, ne morejo in se jim “ne da”, da bi kaj rekle. Hudo jim je pri srcu. Bolj ko znotraj nekaj “kuhajo”, manj jih je volja, da bi spregovorile. Kot okamenele so in v svoji “za-molklosti” uživajo — prav gotovo po svoje uživajo — v tihem pričakovanju, da se bo mož vendarle zdrznil, se mu bo vest zbudila in' si bo začel očitati, kakšen krutež je, in ji bo končno dal besedo. Ona pa že naprej ve, da ena sama beseda ne bo zalegla, da se bo ob njej še bolj vase pogreznila. Mož bo moral stopiti še bliže k njej i-i ji povedati še bolj ganljive in skesane besede, a tudi to še ne bo zadostovalo. Takih pa ni veliko, škoda! Teden za tednom je ogledovala novo obleko v izložbi in jo želela imeti. Končno se je mož naveličal in ji dal denar. Šla je kupovat, pa ni nič kupila. Pojasnila je: Ko sem gledala obleko, sem si mislila: Ne more biti kaj prida, ko je tako dolgo v izložbi in je še nobena ni kupila. Moral bo biti mehak in ljubezniv, da jo bodo njegov nastop, njegove besede in kretnje spominjale na lepe dneve pred poroko, ko je bil včasih pred njo docela “majhen”, ko je izvabljala iz njega zadnje dokaze, da jo ima res rad, da je pripravljen sebe pred njo poniževati. Šele potem se bo milostno obrnila k njemu in uprla vanj svoje trpeče oči. šele potem torej bo zadrhtela na n'jo- ■ Dr. A. Trstenjak: “MED LJUDMI” r.ih ustnicah — po daljšem času spet — prva beseda! Ali *e izplača? Morda se ženi vsa ta “igra” ali teater ''eS posreči, enkrat ali dvakrat. Toda človek bi jo svaril, naj ne poskuša še in še. Utegne se zgoditii da mož ne bo več stopical za njo iz sobe v sob'Ji iz hiše na vrt, iz kota v kot. Ne bo ponovno pf' dal na kolena pred nekdanjo izvoljenko. Po V(' vem neuspešnem poskusu, da bi dobil od nje bes®' do, so bo zamislil, pogledal malo okoli sebe " kakor pogleda še enkrat okoli sebe umirajoči potem bo sunkovito pograbil klobuk in odšel —- * gostilno. Tam se bo morda napil in vrnil pijan . • ■ Kaj boš pa zdaj? Seveda boš vila roke na^ njegovo pijanostjo in surovostjo, češ, kakšneg3 moža vendar imam! Pritem najbrž ne boš pomisi>' la, da si ga s svojo kujavostjo sama pognala v gc' stilno. Tako nezrelo vedenje je pogosto vzrok, d* začne mož hoditi po svojih potih, ženo pa pusti * njeno mulo vred, naj jo pase, dokler jo hoče. Dolge noči Urša: Ali veš, Jera, kaj sem danes brala? Visoko na severu trajajo noči kar po tri mesece! Jera: Ni mogoče! Uboge tiste žene, ki morajo čakati do polnoči na moža, da se vrne iz gostilne! Kadar pa obiščejo družino nesreče in stisk®1 kadar je zares hudo, takrat se mož in' žena drugače vedeta. Ni več v hiši mul, ni več ceP6* tanja in zm#rjanja, je le velika bolečina, ki J1 skupna. Taka bolečina ničesar ne išče zase, raoiii in ženo druži in ju napravlja zamišljena. Spfs' šujeta se, če nista morda sama kaj zakrivila. Sku' pna bolečina druži in nagiblje ljudi, da bi si J1’ medsebojno olajšali. Skupna bolečina stori, 4? človek pozabi nase in mu še na misel ne pridf' da bi z izpadi in muhavostjo stisko družine še P5" večal. Zato naj bi mož in žena dobro premislila, p1*’ den se lotita kunanja “mule”. Dobro morata P'r znati sebe in svoje razmerje, da ne bosta povzf0-čala visoko napetost in spravlja v nevarnost skuP" no zakonsko srečo. (Še!) lena NADALJNJI darovi za sklad £ 4-0-0: Ivan Kavčič, Janez Klinar; • * 2-0-0: Neimen., Zdenka Klepec, Tone Gabr- ’ Lojze Mihič, Stanko Šušteršič, Lojze Košo-r°k, Maks Hartman, Ivan Ploj, Franc Lukan, Justina Glajnarič, Ana Kapaun, Milan Beribak; £ 1-10-0: Dr. E. Miglič; £ 1-0-0: Anica Srnec, Stane Gruntar, Josipa ‘tonek, Anton' Konda, R.R., Pavle Kersikla, Ja^ ne> Primožič, Jože Plut, Peter Bizjan', Feliks Kc-Vacič, Gaspar Jug, Ivan Zlatar, Ivan Poropat, John e Majnik, Štefka Premrl, Maks Mali, Jože Mili?, lanc Baša, Franc Vravnik, Vili Mrdjen, Aloja nietič, Ivan Stanič, Milan Kavčič, Anton Bav-*> Karl Strancar, Angel Batič, Mat Cimerman, °zef Kosi, Rafaela Bernes, Jože Marinč, Julija r®un', Štefan Toplak, Štefan Kočar, Ivan Mla-k^r’ Stanko Kolar, Anton Logar, Ciril Skala, Slav-tin ^'a*5'an’ R°zina Žižek, Marija Kos, Ludvik Mar- 11 > Franc Tomažič, Niko Krajc, Jože Kavač, Ivan ,6 o, Peter Bižal, Ludvik Budin, Ivanka Bobek, na Kuri, Anton Kosi, dr. Zvono Hribar; 0-15-0; Stane Plaznik; dei ^ ^lO-O: Franc Budja, Jože Katz, Alojz Za- Anton' Medved, Roman Uršič, Janez Urh, anc Žabkar, Ivan Maljevac, Herman Lavrenčič, an Golob, Milan Govedič, Ivan Plesničar, Josipa 6 *a> Peter Selak, Tončka Tomažin, Tončka Ne-c, Franc Janezžič, Jože Janežič, Jože Simon, Milk, *aKvalo: Bo g povrni; sku 1100 funtov. Ves obrat za izdajanje MISLI v današnji obliki pa stane — to sem že lani povedal — najmanj 1800 funtov. Razlika mora priti od oglasov in posebnih darov, ki so dobili ime SKLAD — čeprav jih nič dosti ne “skladamo-’, kvečjemu nekaj mesecev “prekladamo”, pa gredo v stroške. Toliko v pojasnilo nepoučenim. Bal sem se, da bo letos naročnina (in “SKLAD” z njo) vse bolj počasi prihajala, ko sem prosil, da ne pošiljate gotovine in vam s tem naložil nove sitnosti in pota, pa celo nadaljnje stroške z registriranjem pisem itd. Vendar se je že izkazalo, da imate popolno razumevanje in denar prihaja skoraj prav tako kot lani v tem času. Za to razumevanje sem res hvaležen. Je samo nov dokaz, da vam je list MISLI res ljub in drag. Bog vas živi! — P. Bernard, ♦♦♦♦ mV* ♦♦ *♦ ♦♦♦ OPOZORILO Ša ^rnJak, Fanica Lasič, Slavko Jaklič, Anton' Jlik*1' ^na Pegan’ ^ontelj družina, Marija Brod-ga ' ^ranc Bregantič, Josip Kranjc, Vlado Ferlu-ra’ Plesničar, Ignac Ahlin, Jože Zorman, Ma-. Darmanin, Franc Tomažič, Lojze Korošec, Fi-^ a Hill, Franc Božič, Srečko Košir, Pavel Arhar, Tavčar, Viktor Koblar, Franc Kovač, Jož« Tlf b,n’ ^van Klobasa, Marjan Venier, Rozina Kal '^nton Zupančič, Dragica Babič, Emil Jože Koprivc 8 šil, Matilda Petek 5 šil, Bogo ^sevan 4 šil. ** velikodušni darovalci prejmite najlepio Ker je letos velika noč sredi meseca, bi MISLI za april bile bolj zgodnje. Da bo to mogoče, morajo tudi za ma* biti bolj zgodnje. Urednik bo sprejemal dopise za MA* in APRIL samo do 1. dne v mesecu. Prosim, upoštevajte! — Ur. *♦» s.: s i I j.: I s,: s.: 8 «! Opazil sem, da nekateri novejši naročniki ne j^.ZUniej0 prav, čemu MISLI pobirajo za “sklad”. na*S j° namreč, da se tako nabrani denar nalaga va>ko za izvedbo nekih izrednih načrtov nekoč t. Ročnosti. In sem dobil vprašanje, kakšni naj 1 t! načrti bili . . . Toda nič takega ni v zvezi z našim SKLA-, M. Stvar je ta, da od same naročnine pridi na leto — če gre vse po sreči — kakih O JOJ! G. PARMA! NAŠ TEDNIK-KRONIKA v Celovcu je 13. dec. 1962 zapisal o Vas naslednje: “Premalo vemo, da imajo avstralski Slovenci v svoji sredini velikega umetnika: čarovnika v osebi g. Angela Parma. Omenjeni je sin Viktorja Parma, ki je napravil prvo slovensko opero . . . Skladateljev sin' Angelo, rojen v Ljubljani, se je posvetil umetnosti čarovništva. V Sydneyu je imel že 6354 predstav. Vsak lahko ve, kakšno veliko spretnost si je umetnik pridobil.” Kajne, ko bi vsaj tisočinka gornje številke bila resnična! Nekje so pač morali citati, da je imela Vaša edina predstava v Sydneyu številko 6354, odkar ste doma in' potem po zunanjem svetu “čarali”. Ne spomnim se, da bi bilo v MISLIH to napisano. Je moralo biti nekje drugje, pa so v Celovcu vse predstave pripisali Sydneyu. Ampak — privoščil bi Vam jih urednik Misli in brez dvoma še marsikdo. Naj Vam ne bo težko pri srcu 5L ^ s k <~D etrov CELJAN MIKAN PIRIH, nekdanji domobranski častnik in potem begunec, je sedaj narodni poslanec zvezne države Parana v Braziliji. V Brazilijo je prišel med prvimi povojnimi razseljenei in se je med Brazlijanci tako dobro uveljavil, da ga je ondotna delavska stranka med 15 kandidati na svoji listi izvolila med prvimi. Pirih pozna komunizem iz lastne izkušnje, Brazilijancem vestno razlaga njegovo zlo, obenem jim pa na vso moč pomaga, da bi s primernimi socialnimi preuredba-mi pokazali ljudstvu uporabnost krščanskega socialnega nauka. REV. JOŽE KAPUS, eden dobro znanih begunskih duhovnikov v ZDA, se je smrtno ponesrečil z avtomobilom. Rodil se je v Lescah pri Bledu 1. 1903. Ob navalu Hitlerjevih hord v Slovenijo je župnikoval v Leskovici nad poljansko dolino. Nemci so ga pregnali, po vojni se ni mogel vrniti v svojo faro, ker je bil odločen borec proti komunizmu. Pozneje je prišel v Ameriko, kjer je končno dobil župnijo v škofiji Wichita, Kansas. Čeprav je po sili razmer moral delovati med neslovenskimi Amerikanci, je ostal do konca zvest član slovenske skupnosti z vsem srcem in dejansko pomočjo. Blagemu pokojniku večni mir!1 ZAPADEL JE SNEG in vse je obstalo”. Tak naslov je imel uvodnik v Ameriški domovini malo pred božičem. Ko je uvodničar opisal 99 nerodnosti, ki jih je povzročil v Clevelandu debel sneg, zaključuje svojo razpravo z naslednjimi vrsticami: “Avtomobili, elektrika, plin so pridobitve, ki napravljajo življenje prijetno in udobno, spravljajo nas pa tudi v nepričakovane težave in zagate, kadar odpovedo. Tako nam pretekli petek niso dostavili pošte, ker električni stroji za sortiranje pisem niso tekli brez električnega toka, poštarji so pa menda pozabili, čemu so jim roke! O NOVEM “SLOVENSKEM PRAVOPISU” jo dejal pisatelj Vinko Beličič (Mladika, nov. 62): “Brez potrebe se je zagnal v tisti ‘1’ in ga nadomestil z ‘v’ (bralec — bravec). V tem popolnoma soglašam z izjavo osmorice kulturnih delavcev v Ljubljani in z odločitvijo predsednika SAZU Josipa Vidmarja, da ‘1’ ostane, kjer je bil. Nadalje ne sprejemam pisave, kot je v primeru: Svetlo zelen. To je zame ena barva in ena beseda: svetlozelen. In končno SP. zamerim, da je v besedišče sprejel nekatere izraze, ki jih nihče tistih, katerim je ta knjiga namenjena, ne piše in tudi ne govori vsaj na dostojnih krajih in v dostojni družbi ne! — (Nad zadnjim dejstvom so se razpisali celo v domačem tisku v Ljubljani! Enako grajajo. — Op' ur). V TRSTU JE Bili IZVOLJEN za občinskeg^ svetovalca na listi laških socialistov inženir Pečen-ko in še en slovenski kandidat. Pečenko je pa hit' ro po volitvah odstopil in dal prostor Italijani)' Baje je mož že neprej razglasil, da bo odstopi1' vendar so mnogi nezavedni Slovenci oddali svoje glasove zanj. Zavedni Slovenci vidijo v tej pote^' očitno varanje slovenskim volilcev. Prav tako ne' zavedni so tisti, ki so glasovali za komuniste, seveda italijanske, ker slovenski niso imeli lastn1* liste. Komunisti se hvalijo, da so dobili nad 17,00® slovenskih glasov in bi torej moralo priti šesi Slovencev v občinski svet na podlagi komunistične liste. V resnici so jim Italijani dali le tri. Ali sti dotičnih predmetov, bi bilo marsikaj olajša-n°. Zdi se pa, da v Avstraliji ta zamisel naletava na Popolnoma gluha ušesa. STO IN PETINSEDEMDESET LET je minilo na letošnji Australia Day, odkar se je Avstralija •odila. To je precej okrogla obletnica in ni čudno '*a J° je uradna Avstralija proslavila bolj sloves-no kot druga leta. Veliko lepih in navdušenih be-*ed je bilo v govorih in tisku na račun slavne pre-eklosti Avstralije, še več pa na račun njene pri-odnosti. Zvezni predsednik ji je — po svoji urad-J11 dolžnosti —napovedal rožnata leta že kar v eni desetletju, nato pa še in še. To je vse v redu 'n Pričakovano. Upajmo! Tako upa tudi glasilo ^ydneyske nadškofije, The Catholic Weekly, ven- 1.ar Je v svojem uvodniku pomolil uradni Avstra-•J' Pod nos njeno odklonilno stališče do podpira- 11 Ja katoliških šol. Izrazil je upanje, da bodo vsaj °b Praznovanju 2001etnice katoličani v tej deželi Nehali veljati za “državljane drugega razreda”. dvajset milijonov funtov bo letos n- ala Avstralija za iskanje olja v svoji zemlji. Nad sto novih vrtač mislijo napraviti na raznih krajih. ec kot polovica omenjene vsote bo šlo za vrtanje v Queenslandu, ker gori upajo naleteti na nove zaloge olja. Doslej so v poedinih letih izdali za iskanje olja mnogo manjše vsote. ANGLIJA POSTAJA MAJHNA, da se že sama sebi smili. Še nedavno se je reklo o njej “British Empire” — britanski imperij, v katerem nikoli ne zajde sonce. Potem se je znižala na “Common-v. ealth”, na nekako simbolično “skupnost” pod streho krone. Sonce jo je še obsevalo več ali manj noč in dan. Pa je začutila Britanija, da bi bilo dobro, če bi postala kos Evrope. Blizu dve leti se je pripravljala na ta korak. Ni ji uspelo. Ni ji uspelo, tako je menda zdaj dognano, in naenkrat se je zavedela, da je ostala samo še — “Otok.” To boli! Boli zlasti zato, ker jo je na “otok” pognala stara zaveznica — Francija. Francija pod de Gaullom ne mara Angležev, ne mara niti Amerikancev. Dovolj ji je, da se je pobratila z Nemci. Macmillan je užaljen, očita, zmerja, de Gaulle triumfira. Marsikdo, ki ima Anglijo v želodcu pod titelnom “prevavantnega Albio-na”, ji privoči ponižanje, kot ga ji privošči de Gaulle. Vendar je tudi v takih rečeh dobro imeti pred očmi znani pregovor: Danes meni, jutri tebi! De GAULLE si je s svojini nastopom zoper angleško članstvo v skupnem evropskem trgu nakopal sila očitkov. Med drugim mu zamerijo trdovratnost zlasti zato, ker razklanost med svobodnimi državami Zapada igra v roke Vzhodu — komunizmu. Toda de Gaulle baje sodi, da se je komunizem že prilično preživel in Evropi ni več nevaren. Zato se pri svojem snovanju Nove Evrope ne ozira na Sovjetijo ali rdečo Kino, njemu je ko. munizem že bolj ali manj stvar preteklosti. Do-čini svobodni Zapad po večini še vedno misli na skupno obramba v vojaškem smislu, ima de Gaulle pred očmi politično in gospodarsko povezavanje Evrope. Ker prihaja ta pobuda od njega — iz Francije — se mu zdi naravno, da bo Novi Evropi prav njegova domovina stala na čelu, bolje rečeno: De Gaulle sam! Nič se ne meni za to, da si je že pridobil vzdevek Charly Veliki ali celo Napoleon naših dni. V koliko je ta “veličastna” samozavest upravičena, bo mogla povedati samo bodočnost. Razen svojih Francozov, ki jim zamisel seveda im-ponira, še ni mnogo ljudi prepričal. Slovenski duhovniki zborujejo v Miinchenu — Ne. pozabite na Slomškovo proslavo v soboto 23. faruarja ob 7:30 zvečer! Cerkvena dvorana, Paddington. < ► i: KAJ SE VAM ZDI O j! KRISTUSU? ČIGAV SIN JE? i ► (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati! MKTVOUDNI MOŽ OZDRAVLJEN Ko je čez nekaj dni (Jezus) »pet prišel v Ka-farnaum, se je razvedelo, d je v hiši. In nabralo se jih je mnogo, tako da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk. In sedeli so (tam) farizeji in učitelji postave, ki so bili prišli iz vseh galilejskih in judovskih vasi in z Jeruzalema, in bila je moč Gospodova, da je ozdravljal. In glej, možje so nesli na postelji človeka, ki je, bi mrtvouden, in so iskali, da bi ga prinesli noter in postavili predenj. Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho, jo odkrili ter ga med opeko spustili s posteljo vred na sredo pred Jezusa. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudne. mu: “Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoje grehi”. In glej, nekateri izmed pismoukov so mislili v srcu: "Kdo je ta, ki govori bogokletno? Kdo more odpuščati grehe, kakor edini Bog?” Jezus je v duhu. takoj spoznal njih misli in jim odvrnil: “Kaj v srcu mislite? Kaj je lažje reči: •Ca*ar*a Philippi - ^av. Scythojcy)iis Aenon* * •PtlUi l*1 /9 ^ Sebcuu •Sichar tTmtUaVtlL fjjoppa. PhaAaaltS I i ArimaChta ^ . • . \ P* '***• v \ KlCcpoliS • Bfth*! dericfp ( Emmaus* _ 9 i/ •Hebron V KAFARNAVMV V PETROVI HIŠI Kadar se je Jezus mudil v Kafamaumu, je bival navadno v Petrovi hiši. Tedanje judovske hiše si ne smemo predstavljati po današnjih vzorcih. l'o večini so bile grajene okoli večjega dvoriščih odkoder so vodili vhodi v poedine stanovanjske koče, ki so bile kaj preprosto zidane. Opeka iz iloinco ni bila močna, malta se je dala lahko odkrušiti. Jezus je najbrž učil s kake verande, nekoliko vzvišene, da so ga mogli slišati ljudje po dvorišču, skozi vrata in okna pa v hiše naokoli. Možje, ki so nosili bolnika, so se povzpeli po zunanjih stopnicah na ravno streho in brez posebnih težav nat>ra-vili odprtino na strehi nad verando. Sovražnost farizejev in pismoukov v Judeji jc povzročila, da se je Jezus umaknil v Galilejo. Navdušenje množic ob Jezusu v Galileji je moralo priti na ušesa farizejem po vsej Judeji in v samem Jeruzalemu. Poslali so torej “opazovalce” in si da- li poročati o Jezusovem, početju. Po svojih mislih so opazovalci našli mnogo takega, kar ni bilo po ^Puščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani in ho-Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov na 2emlji oblast odpuščati grehe” — reče tedaj mrt-v°udnemu — “ti pravim: Vstani, vzemi svojo podijo in pojdi na svoj dom!” In takoj je vpričo njih vstal, vzel svojo poste-J° in odšel na svoj dom ter slavil Boga. Vsi so •trmeli in Boga slavili govoreč: Videli smo danes čudovite reči. Nikoli nismo kaj takega videli. JEZUS POKLIČE LEVIJA — MATEJA Nato je šel spet k morju. Vse ljudstvo je prijalo k njemu in jih je učil. Gredoč mimo je za-e«al Levija, sina Alfejevega, ko je sedel pri mil-R,c*> in mu‘je rekel: Hodi za menoj! In pustil je te> vstal in šel za njim. Napravil pa mu je Levi v svoji hiši veliko go-t,jo- bilo je zelo veliko cestninarjev in drugih ^»nikov, ki so bili pri mizi z Jezusom in njegovi-Ucenci; kajti mnogo jih je bilo, ki so hodili za K lus ° SO pismouki izmed farizejev videli, da (Jc-Je z grešniki in cestninarji, so govorili nje-&ov»m učencem: Kako, da vaš učenik je in pije s ce,tninarji in grešniki? Jezus je slišal in rekel: Ne potrebujejo zdrav- niki kaj 'eis Pak a zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučit«, *° pravi: Usmiljenja hočem, ne daritve. Ni-namreč prišel klicat k pokori pravične, am-Srešnike. NOVA DOBA — NOVI LJUDJE U, čenči Janezovi in farizeji so se postili. Pa Uidejo k Jezusu in mu reko: Zakaj se učenci Ja- in učenci farizejev postijo, tvoji pa ne? doki Jezu« jim reče: Ali se morejo postiti svatje, **■ Je ženin pri njih? Dokler imajo ženina med ^ se ne morejo postiti. Pridejo pa dnevi, ko *Cnm od njih vzet, in takrat, tiste dni, sei bodo Postili. Pripovedoval pa jim je tudi priliko: Nihče ne M 'Je na staro obleko zaplate iz neudelanega Skffa. • . . v v. ®,cer nov nasiv se kaj odtrga in nastane se “cJa luknja. Tudi ne devajo novega vina v stare ^ ^°VeJ »icer mehovi počijo in se vino razlije in °Vi končajo. Novo vino je marveč treba deva ti V w p.j °Ve mehove, pa ie, oboje ohrani. In nihče, ki je St **are£a> ne mara takoj novega; pravi namreč: *rina je boljša. nauku judovskih učenikov. Kmalu nastane spon ljudstvo je za Jezusu, njegovi voditelji zopet- ujetja. Odslej se je sovraštvo farizejev do Jezusa stal-. 110 stopnjevalo in naraslo, kot vemo, v tako strastnost, da se niti z Jezusovo nasilno smrtjo ni končalo. Res je lahko revi: Odpuščeni so ti grehi — če naj ostane pri golih besedah. In pri golih besedah ostane, če navaden človek to izreče, i^e pa Bog, je to vse nekaj drugega. V TABGHI BLIZU KAFARNAUMA Tani je bil pristan za ribiške in druge ladje, pa tudi mitnica, kjer je bilo treba plačati davek Herodu Antipi — nekako carino. Mitničar Levi je imel tudi ime Matej, kot so mnogi Judje imeli po dvoje imen. Poznali so ga vsi, nihče pa si ni mogel misliti, da bi bil dober za — apostola. Od veselja, da je postal Jezusov učenec, je napravil gostijo. Mitničarji ali “cestninarji” so bili. med narodom na slabem glasu. Veljali so za oderuhe in zlasti farizeji so jih šteli kar med pogane, “grešnike", dooim so sami sebe imeli za pravičnike. Ni torej čudno, da so se nad Jezusom p o hujšali, ko so ga gledali pri mizi v taki družbi. Kako si upa biti domač s takimi izvržki judovstva? Toda Jezus je spet porabil priložnost, da je poudaril tui-men svojega kraljestva: Pridobivanje grešnikov za Boga in to z usmiljenjem, ki je o njem govoril prerok Ozej, ne s farizejskim obsojanjem in hinavskim izogibanjem. STARA OBLEKA IN NOVO VINO Jezus primerja svoj prihod na svet prihodu ženirna, ki obhaja s svojimi prijatelji veselo svatbo. Prinaša “veselo oznanilo” — evangelij. Na svatovščinah nihče ne pričakuje, da bi se udeleženci postili. Ko bo pa ženin — Jezus — umrl nasilne smrti, se bodo tudi njegovi postili. Cerkev bo uvedla postno postavo in to iz žalosti nad Jezusovo smrtjo in iz spokornosti pred Bogom, ne pred ljudmi. Jezus je govoril o svatovščini. Svatje pridejo na ženitnino lepo oblečeni in injejo vino. Na to dvoje je brž navezal nadaljnji pouk o svojih načrtih za zboljšanje človeške družbe. Notranje se mora preroditi, ne pa od zunaj nekaj dodati Mojzesovi postavi, kot so na primer farizeji navrgli pogosten post. To je toliko kot odrezati zaplato novemu plašču in jo našiti na starega. Na tu način se oboje pokvari. Prav isto hoče povedati primera z vinom-. V mehovih so ljudje in živina prenašali in prevažali razne tekočine, tudi vino. Sčasoma so se mehovi odrgnili in postali manj odporni. Novo kipeče vino jih je kaj lahko razgnalo. ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje) Izlet v Št. IIj O POČITNICAH LETA 19X0 je počil glas, da se pripravlja nov izlet v večjem obsegu in sicer v št. lij v Slovenskih goricah. Orli naj bi prvič nastopil na ogorženih obmejnih tleh in se pokazali tam zatiranim Slovencem in sovražnim Nemcem ter nemškutarjem. O Št. liju smo seveda že mnogo slišali. Saj je Slovenski straži, organizaciji za obrambo obmejnih Slovencev, ime ŠT. ILJ pomenilo naravnost geslo. In' mi vsi smo bili, kajpada, goreči podpira-telji Slovenske straže. Med domačimi fanti sem imel s pomočjo majhne agitacije prav kmalu tri Orle za ta daljni izlet. Marko je bil med njimi. Blagajnik nam je po sklepu odborove seje odštel po pet kron društvene podpore. Ta vsota je zadostovala za polovično vožnjo s posebnim vlakom tja in nazaj. Na Marijin praznik 8. septembra smo se odpeljali iz Ljubljane. Lep dan je bil in vsi smo bili Židane volje. Praznično so nam bila srca, saj smo imeli v nekaj urah stopiti na posvečena tla naše častitljive severne trdnjave. Na vlaku smo se našli Orili z raznih strani in krajev. Na mah nas je združila skupna ideja v odkritosrčno bratstvo. Naši pogovori so bili primerni prazničnemu razpoloženju, vmes so se pa glasile navdušene slovenske popevke, čim bliže smo prihajali svojemu cilju, bolj so nam žarela lica, bolj je rasla v nas krepka volja: Pokazati grabežljivemu tdjcu, da hoče biti Orel branitelj vseh narodnin svetinj! Naš vlak je moral tudi na zunaj kazati, kaj vozi s seboj v zeleno deželo Dravskega polja in Slovenskih goric. Bil je ves v zelenju in cvetju, iz vseh oken so se smejale sončne tribarvnice. Ob vsej dolgi progi so postajali deželani in strmeli v vriskajoči vlak, ki je brzel mimo kakor zeleni Jurij na pisanem konju — znaneč rojstvo nove pomladi . . . Do Zidanega mosta smo bili bolj sami zase. Dežela okoli nas je bila tesno stisnjena in ni imela posebnih mikavnosti. Toliko več smo si vedeli povedati sami med seboj. Pot ob Savinji navzgor je bila že drugače ustvarjena. Še bolj se je oživljal svet onstran Celja. Okolica se je širila in nudila mikavnih panoram. Pota na levo in desno so bila zdaj in zdaj polna nedeljskega ljudstva. Prihajali so od zgodnje službe božje, više proti Mariboru so hiteli že k drugemu cerkvenemu opravilu. Kakor stari zanaci ob zopetnem veselem svidenju smo se pozdravljali. Naši vozovi so kar oživeli. Iz vseh oken je plapolalo in valovilo — stoteri klici “živeli, živeli” so orili iz naših ust v pozdrav bratom in sestram lepega Štajerja. In oni kako iskreno so odzdravljali! Klobuki 3 ponosnimi peresi in spominskimi šopki so se nam klanjali, beli robci so pluli po zraku in vračal* voščila bratskih src. Dokler nas ni razločil brzeči hlapon, smo si nazdravljali in odzdravljali naprej in nazaj, nazaj in naprej . . . 1 1 Nemci in nemškutarji Na kolodvorih samo srečavali obraze s pogledi polnimi gromov in bliskov. Mislim, da smo s« zavedeli tega najprej v Celju. Sršeli so v nas kot v pritepence iz prepovedanih krajev in nam so s« zdeli v svoji mrzkosti kot ljudje brez svatovskega oblačila na praznični ženitnini. Na Pragerskem smo mimogrede izstopili. Temne prikazni s celjskega kolodvora so nas sprejele še bolj neprijazno. Kakor težki električni oblak' so se valile proti nam in ko so bile dosti blizu nas, je začelo grmeti in treskati. “Heil — heil — heil!'” Mi pa v odgovor: “Živio — živio — živio!” Švigalo je sem in tja, tja in sem. Grozila jc toča . . . Mislim, da so jo preprečili svetli stražniki, ki so bistro opazovali na levo in desno te-lovili v svoje škite heil in živio, živio in heil. Na vogalu perona je stal nizek, čokat, nad srednjo mero rejen možicelj, do zvrhanosti poln svetega germanskega srda. V levici je držal dišeč« jutranjo smotko, z desnico si je brisal žgoči maščobni pot raz mahadravo obličje. Trepetal je v neizraznem gnevu, ki ga je trpinčil in mesaril v dno duše ob pogledu na naše kričeče orlovska srajce. Tako strastno je vlekel svojo cigaro in bruhal ogromne oblake v nedolžni zrak, da je predstavljal lepi tobačni svitek v njegovi levici pomilovanja vredno razdejanje in podrtijo. Za vsakim oblačnim izbruhom je prilomastil na beli dan iz globočine bolečega srca pristen švabski “heil’*> ki se je zdel v danih razmerah edini zanesljiv re* šenik in branitelj. Mignil sem štirim fantom in brž smo v polkrogu obstopili sina germanske matere. Roke smo S1 uprli v boke in se toplo smejali v njegov zaradi onemogle jeze spačeni obraz. Vsak njegov heil, ki je postajal bolj in bolj hripav, smo zavrnili s petkratnim nagajivim živio. To je hudega moži-elja togotilo do omedlevice. Nezirečeno smešen je bil pogled na ta zari-pljeni, od srda čisto spremenjeni obraz, in na vso Postavo, ki je bila bolj sodu kot človeku podobna, tresla se je in vila kakor v strašnih krčih. Sprevidel je, da nas sam ne more ugnati. Ozrl se je na levo in zapazil pomočnika — stražnika v svetli uniformi. Dvignil je roko in jo zavihtel Proti njemu. Odprl je usta, da bi kriknil na pomoč. Toda le neko neizrazno' grgrajoče hropenje se je dalo razločiti. Dobri stražnik je imel naš nekulturni prizor Ze sam od sebe na piki. Brž je planil v boj zoper Srde napadalce poštenih državljanov — obenem je Zažvižgal sprevodnik. Zasukali smo se in se pomešali med gomazečo množico. Ozrl sem se in videl, kako je naš germanski prijatelj stegnil obe roki Za nami, napravil z največjim naporom korak, (^Va • . . potem se je opotekel in se vjel z obema r°kama ob železno peronsko ograjo . . . Maribor. — Drava. Prvič vaju vidim — Maribor, Drava! Toliko liubeljena, toliko branjena — toliko preizkušana, koliko napadana! Srce vama bije naproti kakor znancema iz srečnih dni in vama kliče: Naša sta, naša morata ostati in bosta ostala . . . Znad Drave se vidi lep kos Maribora in takoj 'ahko razvidiš njegovo pripravno lego sredi krasne okolice. Le za hip. Skoraj zavozimo med zidovje 'n razgled na Maribor je splaval po Dravi — Komaj sem ujel z očesom oba vitka stolpa Manjine bazilike visoko nad mestnimi strehami. Po-Znal sem to cerkev po sliki. Saj so njene spominke podobice prosile milih darov za dostojen dom Matere Milosti po vsej Sloveniji in preko nje. Ga- so mnoga bogoljubna srca, da so se odprla 118 stežaj. Z bližnjih oken ob Dravi so nas pozdravljali. 'e morem reči, koliko oken na obdravskih hišah-Je oživelo nam v pozdrav — prehitro je šlo vse niimo — toda dobil sem vtis, ki me spremlja šc danes, da jih je bilo mnogo. S tovariši smo se čudili. “Glejte, glejte, saj Maribor le ni tako strašno ^eniški!” Za nas, ki smo bili popolni tujci v teh krajih, bilo to v letu 1010 že kar — veliko odkritje! Končno — Št. Ilj! Vlak je obstal in vsuli smo se na prosto. Vsa okolica je oživela. Prvo, kar smo videli, je bila gruča žandarjev, velika gruča. Pogrelo nas je pri srcu in nas hotelo pograbiti, toda tiho smo pogoltnili ta preskrbni avstrijski pozdrav ter si mislili: Kaj nas brigajo! Blizu tam je stala druga gruča — šentiljska dekleta v zelenih narodnih nošah s cvetlicami za nas! S svežimi pozdravnimi šopki na prsih smo se uvrstili v četo in odkorakali na cilj. Došlo ljudstvo nas je spremljalo od vseh strani. Mislim, da je bilo urejene orlovske čete ravno sto mož. Pot nas je vodila mimo mrko molčečega Siid-markhofa. Tukaj torej je gnezdo zarotnikov, ki hočejo na vsak način doseči, da naš Št. Ilj — pade! Tukaj so ona za nas sveta tla, kjer se bijejo tako vroči narodnostni boji! Le iz knjig in člankov sem poznal strahote takih bojev, a občutil sem jih živo. S spoštovanjem in ginjenostjo sem stopal po tej zemlji in ji voščil, da bi ji vsak nov poraz rodil novih borcev in novih zmagovalcev. Z griča dol nam je zapel pozdravno pesem Slovenski dom. Popolnoma nov, ves svetel in prazničen. Njegova vzvišena lega nad Siidmarkhofom se nam je zdela kakor preroški simbol, da ima podleči nemški Hof in ostati zmagovalec slovenski Dom — — — (Še.) ZBORNIK iz Argentine Dospel je prepozno za objavo v prejšnji številki. Stalni odjemalci so ga takoj prejeli. Nekateri niso zadovoljni s tem, kar poroča o Slovencih v Avstraliji. Hočejo, da bi MISLI prinesle popravek. Toda urednik sodi, da morebitni “popravek” spada tja, kjer je izšlo poročilo, pa naj bo posrečeno ali ne. Urednik MISLI bo rad zbral “popravke” in dostavke od vseh, ki hočete kaj napisati, in ZBORNIK ob brez dvoma prihodnje leto natisnil vse, tudi imena dopisnikov. Kar pošljite! ZBORNIK je še dobiti pri MISLIH in pri p. Baziliju v Melbournu. Ima silno bogato vsebino in je prav zajetna knjiga. Branja za cele tedne! Cena EN FUNT in za poštnino 2 šilinga. MOJA BOLJŠA POLOVICA JE DOMA s Ptujskega polja, iz onega kota slovenske zemlje, ki slovi po svoji lepoti. S prijazne gore sredi polja deli milosti in blagoslov Marija vsem onim, ki se zaupajo varstvu njenega materinskega plašča. Kajpak, ko sem pripeljal ženko od tam v brezizrazne sivo otožne kraške ograde, jo je pričelo mučiti domotožje. Prosila me je, da smela bi vsaj še enkrat nasititi oči z milino domačega kraja. Želela je, da bi ji še enkrat brezskrbno zaigralo srce, preden odrineva na pot proti daljni avstralski deželi. Nisem si upal odreči, le odlašal sem z obljubo. Bal sem se, da ji bo potem še vse huje. Zgodilo se je. Teta iz Ptuja naju je povabila na praznovanje “fašenka”. Naravnost zahtevala je, da prideva na ta ljudski praznik, ki je tako zanimiva in .starodavna posebnost Markovčanov Pestre pustne in druge navade gredo že stoletja iz roda v rod. Taki in podobni običaji so tam še močno ohranjeni drugod po Slovenskem jih skoro ni več. Ni kazalo več odlašati ali se celo upirati. Dne 5. marca lani, nekaj minut pred dvanajsto, sva bila že v beli Ljubljani. Pri šestici sem naročil za oba kranjskih klobas in kislega zelja. Zase sem zahteval četrt haložana, ženi je pa okrogla natakarica prinesla čaj z limono. Brnjavi konjiček je pridno hitel dalje. Moralo ga je pa že pošteno zebsti in menda se je bal, da utegne sneg na novo zamesti cesto in jo pokriti z belo prevleko. Na zadnjem velikem ovinku so kolesa močno zacvilila. Krčevito sem stisnil vodilnik, saj mi je njo skoraj vrglo v naročje. “No, no, lahko bi bolj pametno vozil.” Naredila je šobo, da bi opomin bolj zalegel. Na mojo srečo sva trenutek nato že zagledala ptujski grad, ki ji je zjasnil obraz. PRAZNOVALA SVA “FAŠENK” v Lukariji I. Burnik Bila je zopet doma Pohiti, podvizaj, prav dolgo ni čas, že Kurent pošasten lomasti skoz vas! Legel je mrak. Do Sv. Marka niže Ptuja sva imela še borih šest kilometrov. Toda čemu hiteti, čemu sploh iti tja, ko bi se v mestu lahko bolje imela? Vso pot preko dravskega mosta sva se z ženo takorekoč kregala in vlekla pravdo vsak na svojo stran. Meni je bilo lažje — bil sem šofer. Pred bencinsko črpalko sem zavil na levo, proti centru,-“Limuzina” je veselo skakljala preko granitnih ploščic, vse do Trga svobode. Vdihnil sem polna pljuča svežega zraka in se pošteno pretegnil. Ah, kako mi je odleglo po tako dolgi vožnji!' V olesenele noge je spet planila kri. “Naj vzamem plašč?” me je vprašala in si hitela popravljati frizuro. “Ne bo odveč”, sem dejal in si zapenjal suknjo. V notranjem žepu telovnika sem staknil cigarete in že sem vlekel “Bled” ter imenitno puhal sivkasti dim. V restavraciji Pri belem križu sva se stisnila čisto v kot, da sva bila primorana gledati v steno. Ljudje so bili razposajeno veseli. Krohot in vpitje za mojim hrbtom se mi je zdelo, da je namenjeno nama. Postal sem nejevoljen, skoro živčen. Žena me je začela pikati in priganjati, naj greva domov. Najrajši bi vztrajal in presedel za mizo vse do jutra. Ni mi bilo do obiskov, čemu nadlegovati sorodnike in jim nalagati skrbi? Morda so že legli, čemu jim trkati na vrata? Ne, ne! Zelo nerad sem popuščal ženi, ki si je grizla nohte in vztrajala pri svojem. Vtretjič sem si naročil deci “peklinovca”. Ona je seveda pasla mulo. Pri sosednji mizi je žvenketalo Fantje so pijano nategovali pesem: “Živio, živio, viin pa spij, pa drugega nalij . . . Potem drugo: “Hanza stara kljiika. piti si ne viipa, mi pa smo še mladi, pijemo ga radi . . . Res je bilo zanimivo poslušati. Ne vem, koli-decijev sem še izpraznil. Vsekako me je “pekli-novee ” žgal po grlu. Postalo mi je vroče in še Potem zunaj se nisem kmalu ohladil. Po zagrebški cesti — pravijo ji Velika cesta je konjiček komaj lezel. Gosta megla nas je stiskala od vseh'štirih strani. Dohitel sem le peš- ca, ki je bogve kaj stikal po čarobni temi. Ko smo Vozili skozi vas Spuhlje, (ki je omenjena pod Križem avstralske Slovenije v januarski številki), sem Vedno znova in vedno jačje ugotavljal rezke po-*e> ki so se ponavljali blizu in' daleč. Žena je gotovo vedela, kaj to pomeni, pa iz galantnosti je ni-Sem hotel vprašati. “Fašenk” med Markovtrani Prebudi nas pustni torek. Sicer ne prav zgo- a ravno prav. Topli zajtrk je že čakal na mi-Zl’ Še nismo prav prijeli za žlico, pa zaslišimo po vasi čudno rožljanje, kakor bi peli kravji zvone), "mes je pokalo kot sama gromska strela. Stopimo na prag, da pogledamo. Mlad fant v posebni pustni noši se je ustavil sredi ceste in mahal z več metrov dolgim bičem. -— pok — pok! Zdaj sem vedel, da me je to Pokanje fašenka” že prejšnji večer vznemirjalo. Mesec dni in več pred pustom si fantje privežejo ila palico kos vrvi in nanjo spletejo nekaj svile. S tem bičem silno pokajo v večer, da odmeva daleč Naokrog. “Kaj pa je to, ki prihaja? Pošast, prava pošast!” “Ni pošast, Kurent je, Kurent”, hitijo otroci. Zdel se mi je prava spaka. Oblečen v ovčje °ze z volno obrnjeno navzven. Okrog pasu mu je na verigi viselo vsaj deset kravjih zvoncev, ki so Pri nenehnem skakanju in tekanju močno zvonili. (Povedali so mi, da se je Kurent pred leti pri ta-norenju usapil do smrti.) Na glavi je imel • Prav tako kapo iz kože, zadaj kosmato, spredaj iz Pobarvanega usnja — za oči in usta je bila izrecna, nos pa prišit nanjo. Iz ust mu je visel skoraj Pol metra dolg rdeč jezik. Iz glave so mu štrleli 'ogovi, okrašeni z gosjim perjem in trakovi. Pra-k' Peklenšček z “ježovko” v roki. Ježevka je na 01 pribita ježeva koža z bodicami. Z njo je pikal Radovedna mlada dekleta in zahteval robce, da jih Je privezoval na zvonce. Več robcev je imel, bolj se jo bahal, da ga imajo punčke rade. če mu je prišel otrok preblizu, je brž dobil z ježevko po tik-vi. še veliko rajši se je Kurent zakadil v gručo paglavcev. Bilo je vika in krika v razposajenem diru. “Orači Kmalu po tem prizoru so iz drugega konca vasi pribežali “orači”. In spet: pok — pok — pok! Štirje fantiči so vlekli plug, ki je bil nalašč za io prililko iztesan iz lesa in praznično okrašen. Pojoč je vsa četa zavila na dvorišče in pričela pridno “orati” naokoli. Plužil je seveda Kurent in zraven zvonil, da je bilo kaj. Za njim je hodil maskiran' klovn — “pobirač” — s košem in grabljami. Njegova vloga je med najvažnejšimi. V brazde seje pleve, pograblja in debelo laže ter se sladka gospodinji, da ji bo gotovo zrasla debela repa. Kaže na svoj koš in žuga: “Debela repa, he, hehe!” Gospodinja mu da, kar pač premore, največkrat jajca, klobase, ali primerno vsoto denarja. “Orači” s Kurentom V smehu, norčavosti in veselju je hitro potektil dan. Med drugimi so maskirane deklice predstav-jale vile. Neki moški je gonil medveda — “pleši Marko” — ter se ponašal z njim. Celo velika kura je prišla in dobila jajca v zahvalo za vse dolgo leto, ko jih je morala nesti. In petelin — “picek'’ — da bi ga videli! Iz sosednje vasi so prihajali “maškari.” Bili so v ženska krila oblečeni fantje, vsriskanja in petja je bilo na pretek. Oponašali sc žeijske s kretanjem in jezljanjem. Moram reči, da je tu šlo včasih preko meje — nekaterim se je poznala vinjenost. “Rusa Omenili moram še svojevrstnega ptiča ponosnih Markovčanov. Žival spremljata po dva gonjača. Eden ima bič in košaro s plevami in jajci, drugi samo bič, s katerim neusmiljeno udarja po pošasti. “Ruso” sestavljata dva človeka. Na ramenih nosita lahko ogrodje iz lesa, ki je pokrito s platnom in prikrojeno tako, da predstavlja pravo kamelo. Gobec odpira in zapira. To dela prvi mož, ki je v kameli. Ko sta gonjača s težavo spravila mrcino na sosedovo dvorišče, je naravnost ponorela. Skakala je in brcala do onemoglosti, nato se je vlegla na kup gnoja. Tudi gonjača sta se umirila. Začela sta kamelo božati in gladiti, dokler ni spet oživela Toda to šele, ko sta ji skozi gobec nalila vina. Zdaj je bila spet v njuni oblasti. Priganjač je udaril: Pok — pok — pok!' Ponavljal se je isti prizor skozi razburkano vas. Tako Markovčani praznujejo pust. In to dva dni, v ponedeljek in torek. Priprave nanj pa trajajo vse od novega leta, ko si na toplem zapečku preganjajo dolgčas in mraz. BOSI NA LUNO ZAHODNI ČASOPISI POGOSTO NAVAJAJO, da jugoslovanski komunisti na tihem groze, da se bodo morali priključiti Komekonu (z drugo besedo: Moskvi), če jim bo dostop na evropska tržišča postal pretežak. če bi ne šlo za naše ljudi doma, bi jim človek dejal: “Naj vas vrag odnese tja! Kaj pa mislite, da boste dobili?” če kdo, morajo jugoslovanski komunisti vedeti, kako zmešano je sovjetsko gospodarstvo. Saj sb sami dolga leta prakticirali isti sistem. Verjetno se je pod Hruščovim stanje nekoliko zboljšalo, toda tudi če je precej boljše kot pod Stalinom, mora biti še zmerom precej slabo. Predvsem pa brez vsake perspektive, vsaj kar zadeva večje izboljšanje življenjskih pogojev. Zakaj tudi sovjetom ne bodo začele rožice cveteti, dokler ne bodo svojega gospodarstva racionalizirali po gospodarskem računu. Danes sploh ne vedo, kako kak ukrep vpliva na povečanje narodnega dohodka in še manj na izboljšanje standarda. Iz tega razloga je tudi vse govorjenje 9 “socialistični delitvi dela” v okviru Komekona v veliki meri mlatenje prazne slame. Po kakšnem načelu bodo pa delili produkcijo’ Verjetno kar “na oko”, kot to delajo v posameznih državah. Na ta način nas bodo vse skupaj mo- “Spomni sc, človek ...” Točno opolnoči je pa vseh norčavosti konec kot bi odrezal. Pričel se je resen postni čas. Tudi o tem lahko pričam. Na pepelnično sredo je bilo tudi nama z ženo treba zarana vstati. Zaspano sem zlezel izpod tople odeje in pogledal v sveže jutro. Komaj sem si z mrzlo vodo umil oči, me je že žena vlekla proti cerkvi. Po vasi sva srečavala le nekaj novinar-jev, ki so še slepomišili okoli, če bi se morda le našla še kakšna novica za njihove nenasitne malhe. Televizijskih operaterjev in drugih s kamerami oboroženih poročevalcev ni bilo več — vzela jih je bila noč s pustom vred. Cerkev je bila nabito polna. Prostora ni bilo ne pod korom ne v stranskih ladjah. Le s težavo sem se preril skozi vrata, še zdaj mi dviga dušo, ko se spomnim na mogočno pesem, ki je slovesno donela s kora. Po maši smo v trumah rinili k obhajilni mizi. Duhovnik je z mirno roko zaznamoval vsakega posebej s pepelom in ga opomnil: “Spominjaj se, človek, da si prah in da se v prah povrneš ...” Kako živo nasprotje včerajšnjemu dnevu, ko smo v smehu in vrisku pozabljali na večnost! goče nekega dne poslali na luno, primernih čevljev pa ljudje še vedno ne bodo imeli, niti ne bo delitev dela komu koristila. Seveda Evropska gospodarska skupnost ne gre jugoslovanskim komunistom na živce samo zaradi gospodarske diskriminacije. Podpredsednik Kardelj sam je povedal, da tudi zato, ker ta skupnost “raste na tleh določenega družbenega sistema.” V tem grmu torej tiči zajec! Tega grma si jugoslovanski komunisti res niso zasadili sami — zasadil ga jim je Karl Marx. Toda kdo jih je silil, naj verjamejo, da se bodo vse države razvile najprej v “ljudske demokracije” in potom v “socialistične republike” kakor si domišljajo, da so se razvili oni sami? Smola je — za jugosl. komuniste — da je socializacija v gospodarskem razvoju docela postransko vprašanje. Ne vrti se okoli njega ves svet. Ker je tako, bodo tudi “posebna jugoslovanska pot v socializem” in ostale specialitete, ki so si jih izmislili, kmalu postale neinteresantne, ko bo Zahodna Evropa šla naprej k vedno večji blaginji, “jugoslovanski teoretiki” se bodo pa še nadalje borili z mlini na veter in doživljali gospodarska neuspehe. Upati je le, da ne bodo, preden si* osvestijo, napravili Jugoslovanom še več škode, kot so jo že. — KLIC TRIGLAVA. ^Aiie/id« one> k' *e ljubijo domačo besedo v),. navade I iščemo sodelovanja z vsemi, ki so pri-Jeni svoje govorjenje o slovenstvu podpreti k Janini delom in žrtvami. Naš cilj je: delati ta- °> da nas bodo tudi tisti spoštovali, ki nas ne ‘JUbijo. Želja letošnjega odbora je, da bi našel med rojaki čimveč razumevanja in 'podpore. Bodimo Slovenci v delu, ne le v besedi! Namen našega društva je: “Kulturno-družabna povezava rojakov in njihovih prijateljev ter ohranjevanje slovenščine in slovenskih običajev med rojaki — predvsem med slovensko mladino”. Program je jasen, treba je le delavcev. Ne smelo bi jih manjkati med nami. Odbor in novi naslov Odbor društva za leto 19(>3 je naslednji: Predsednik J. Čuješ; podpredsednika V. Kobal in L. Mozetič, tajnica in blagajnica gdč. A. Vodopivec; pomočnica ga. M. Prelec; kulturni referent ....... L. Košorok; pomočnica gdč. M. Rožman; vodja zabav J. Marinč; pomočnik E. Prelec. Nadzorni odbor: J. Košorok, M. Klemenčič, L Kmetič. Društvo vam bo tudi v bodoče pomagalo z nasveti, iskanjem zaposlitve in podobnim. Naš novi naslov je: 17 Louise St., Telefon: Summerhill, NSW 71-90-54 Odbor ZAHVALA Prireditve •lih ^ ^tpšnjem letu imamo v načrtu le malo jav-Prireditev, ker želimo imeti čim več prostega za šolsko mladino. Prireditve, če bo pač vse Sleči, bodo naslednje: 16- febr.--------- 4. maja — — 29 - pustni ples; materinski dan; junija — kresovanje. 24. avgusta------------ kulturno-družabni večer; 19. oktobra--------------kulturno-družabni večer; decembra----------------miklavževanje; '*!• decembra ■— članski večer, silvestrovanje. ^ ^r°simo vse organizatorje slovenskih priredi- i da upoštevajo navedene dneve pri načrtih za Sv°je Misli, Prireditve. February, 1963 Zadela me je bridka nesreča: Izgubil sem ljubljeno ženo Zvonko. V ponedeljek 3. decembra sem šel ponjo, da jo pripeljem z dela. Pa je bila to moja zadnja vožnja z njo. Tudi jaz sem bil zelo poškodovan, moja Zvonka je pa po nekaj urah v bolnišnici izdihnila, ko je poprej prejela zakramente za umirajoče. Kako kruta tatica je smrt! Veliko zahvalo dolgujem p. Odilu, ki me je tolažil Z versko tolažbo, ki ob takih prilikah edina zaleže. V pogrebni pridigi je poudaril, da je smrt res tatica, pa je tudi učiteljica, vodnica in končna zmagovalka. Prisrčno se zahvaljujem tudi vsem drugim, ki ste mi v težkih urah stali ob strani, molili za mojo rajno in jo spremili na zadnji poti. Najlepša hvala in Bog povrni! Žalujoči mož: Ciril Kocbek KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi naš Kotiček: — Naj se tudi jaz oglasim pri tebi. Tu na deželi ni toliko slovenskih otrok, da bi mogli imeti slovensko šolo. Pa nas mora naša mamica učiti pasati in citati. Včasih se nam jezik zaplete, če je beseda predolga. Zelo vesele pa smo, kadar mamica pripoveduje pravljice ali nas uči slovenske pesmi. Rade imamo tudi uganke in očka nas ob njih opozarja na lepoto slovenskega jezika. Prilagam tri uganke slovenskih pesnikov s prošnjo, da pridejo v Kotičku. Za nagrado srečnemu izžrebancu pa pošiljam Finžgarjevo knjigo Triglav. Iskrene pozdrave Kotičku in vsem slovenskim otrokom po širni Avstraliji. Astrid Hribar in sestrice Miriam in Magda, Albury, NWS Uganke Brez ključka je zaklenjeno, čez goro je namenjeno; vsak lahko ve, komu in kam, kako in kaj, pa eden sam. — O. Župančič Zvrhan vrč ognjenih rož, v rokah zlat drži ga mož, sem ter tja ga maje, Bogu slavo daje. — O. Župančič Kakor sneg najprej sem bela, in nato ozelenela, slednjič kakor kri žarim, tudi tebi prav dišim. — Josip Stritar (Aleksander l)reZga pripoveduje dalje) Pri teti smo imeli tudi krst malega Božidarja. Moj ata je bil boter. Ker je cerkev precej daleč, smo se vozili s konji. Imeli smo dva voznika. Cerkev se mi je zelo dopadla. Ko smo prišli domov, so se zbrali vsi sorodniki. Jaz sem jih prvič videl. Moji bratranci in sestrične so me pa najbolj razveselili, ker so mi znali toliko vsega pokazati. Šli smo na mlako lovit ribe, pa smo ujeli žabo Imel sem še drugo smolo. Ko smo se oblekli, d* Kremo čakat naše goste, sem bežal čez gnoj hitro pogledat krave, pa sem padel do kolen v gnojnico. Uboga mama mi je morala prati dokolenke. : Nekega dne sem pa videl, kako je teta molzla kravo. Meni takoj pade v glavo, da bi tudi lahko poskusil. Ko je mama odšla, vzamem mali stolči in lonec, pa hitro pod kravo. Na žalost mleka n' bilo nič, ker je teta vsega odnesla. Eno popoldne se pa hočem tudi jaz pokazat'i kaj vem. Spomnil sem se enega hribčka pod vinogradom, ki se mi je zdel kakor zlato. Pa sem rekel Milici: Pojdi z mano, gremo kopat zlato!1 On3 mi reče: Kje boš tukaj zlato našel? Jaz vem, sen1 rekel, le z mano. Tako smo se odpravili. Delal' smo težko in kopali, pa zastonj. Samo mama je po* tem dobila eno košaro umazanih cunj za pranje' Ata je pa rekel, da je tisto navaden pesek, ki sc tako sveti. Napisati vam moram tudi, da smo bili na domu naše učiteljice gospodične Anice. Lepo veliko hišo smo lahko našli. Starši gospodične Anice s® nas lepo sprejeli in pogostili. Jaz sem se spet n#' pravil domač ter sem ga kar popihal ven. Na dvo' rišču je en velik oreh. Bil je poln oi-ehov. A!*' drej in' jaz smo hitro napolnili žepe. Takoj me jc tudi zanimalo, če imajo konje. Seveda, hlevi so polni živine. Nekje se je oglasila kokoš. Gotovo tudi jajca, kot sem bil navajen že pri stari mam'; Našel sem jih pet. Poberem jih in odnesem v hišo. Oni so me gledali in se smejali. Ata od gospodič' ne Anice mi reče, naj jih grem še več iskat. P® sem našel samo neki stroj. Mama pravi, da je 7-a rezati slamo. Zdel se mi je nevaren, pa sem ga rajši pustil. Zdaj je prišel čas, da gremo naprej. Hoteli s* nas še zadržati. Vse jih je zanimalo iz Avstralij3, Gotovo so mislili, kdaj bodo njihovi prišli domoV. Saj imajo tri v Avstraliji in mnogo mislijo n»' nje. (Drugič še kaj) Dragi Kotiček:— Jaz sem IG letna Slovenka, živini pri starših ' Ne\vtownu, Sydney. Pošiljam Kotičku kitico, ki ‘sem jo sama sestavila, in eno uganko. Zapustili smo domovino, odšli smo v tujino. V tujini smo na novo začeli, krvave žulje smo imeli. Jezika svojega ne prodamo, še vedno ga radi imamo. Čeprav nam je dobra tujina, prava mati je domovina. Uganka; Kaj gre gor in nikdar ne pride dol? dgovor je: Letnica, človek se stara in ni nikoli n*lajši. Marija Kotnik. Moje počitnice Moje počitnice so se začele 14. decembra. Za L‘n teden smo šli v Brisbane. Neko nedeljo zjutraj 81110 se odpeljali na pot in v sredo zjutraj smo do-sPeli tja. Novo leto smo obhajali v kraju Tamsworth. arn smo se namreč ustavili in se najedli. Potem sin° šli v Town' Hall. Jaz sem z balkona gledala, ako so v dvorani plesali. Ko je ura bila dvanajst, j16 naenkrat nastala tema. In ko so zopet prižgali _C1. je v zraku plavalo polno balonov. V enem jc Uo denarja za pet funtov. Ko smo to videli, smo šli spat. Dolga je pot do Brisbana. Ni je konca ne kra-ja- Ko smo končno prispeli tja, smo bili zelo vese- * In kar kmalu pozabili na dolgo pot. Potem smo s 1 en dan na Surfers Paradise. Tam smo se najprej slikali, nato smo se šli kopat. Potem sem s Tončkom in atekom šla nekaj kupit za mamo. Kupili smo ji ladjo iz koral. Okrog so bile same školjke. Ko sva jo z bratcem dala mami, se je ona zelo začudila in vprašala, kje sem dobila toliko denarja. Jaz sem se nasmejala in’ rekla, da mi je g. Tood dal eno funto, ker sem razred dobro izdelala. Ker je Surfers Paradise 80 milj od Brisbana, smo se še isti dan vrnili in tam prespali. Drugi dan smo se odpravili in pot proti domu. Pot je zopet bila dolga in pusta. Ko smo prispeli domov, sem si mislila, da je doma najbolj “lušno.” Majda Pleško, Melbourne. Dva brata V neki vasi sta živela dva brata. Orala sta zemljo in' sejala žito. Starejši brat ni imel otrok, mlajši pa je imel štiri otroke. Jesen je prišla in žito je bilo zrelo. Potem sta žito pokosila in ga razdelila na pol, vsakemu enako. Zvečer je starejši brat legel, a ni mogel zaspati. Mislil je: Moj brat ima štiri otroke in njemu je trea več žita kot meni. Vstal je in bratu pritaknil od svojega žita. Tudi mlajši brat je legel in ni mogel zaspati. Mislil je: Ali sva žito prav razdelila? Jaz in moja žena sva še mlada in otroci bodo zrasli za pomoč. Vstal je in vzel od svojega žita ter ga nesel skrivaj k bratovemu. Zjutraj sta oba brata videla, da žita ni bilo nič manj, in sta se čudila. Tako sta vsak večer drug drugemu žito prenašala, dokler se v neki noči nista srečala. To je bilo veselo srečanje! Od takrat se je ljubezen med njima še povečala in sta dolgo živela srečna in vesela. Štefka Sušeč, St. Albans. MATI PIŠE te DNI SE BO SPET ZAČEL POUK na slo-j^nski Slomškovi šoli v Cabramatti. Mnogo bi pač anko napisali o delu šole v preteklem letu. O us-pehih, ki so jih dosegli šolarji, in o učiteljih, ki ?° *z ljubezni do otrok in slovenskega naroda v '2seljenstvu žrtvovali mnogo truda, prostega ča-Sa’ Pa tudi denarja. Me matere smo dolžne našim peljem mnogo, posebno gospodoma čuješu in •akočerju, ki sta dva od najbolj požrtvovalnih. Jiftia gre vsa zahvala za gojitev slovenske bese- * med našimi otroki. Hvala pa tudi vsem ostalim, 1 so pomagali, gospodoma Košoroku in Kobalu, T^av tako p. Bernardu. . Uspehi tega truda so zelo zadovoljivi. Otroci, 1 so redno obiskovali Slomškovo šolo, znajo že eP° slovensko govoriti, čitati in tudi pisati. Nau- čili so se deklamirati slovenske pesmi in jih tudi zapeti. To so dobre strani Slomškove šole. Zdaj bi pa bilo dobro pogledati tudi za slabimi stranmi. V začetku je bilo število otrok zelo razveseljivo, pa je začelo padati in je menda ob koncu ostala le polovica. Tega niso krivi otroci, le starši se nismo najbolje izkazali. Nekatere matere so res večkrat prišle pogledat, kar je tudi učitelje razveselilo. Upajmo, da bo od sedaj naprej bolje. Nikar ne pozabimo, kako važen je za otroke pouk v materinem jeziku, ki se ga v tuji deželi ne morejo naučiti sami od sebe. Lepo bi bilo, če bi se matere večkrat prikazale pri pouku skupaj z otroci. Videle bi, kako otroci tam čebljajo po slovensko, in učiteljem bi pokazale, da cenijo njihovo delo. Vem, da je tudi to združeno z žrtvijo, toda eno rečem: Potrudimo se! Marija Klemenc, Guildford n Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.vv. Službe božje Nedelja 17. febr. (tretja V mesecu): Leichhardi (sv. Jožef) ob 10:30. Nedelja 24. febr. (četrta v mesecu) : Sydney (St. Patrick) ob 10:30. Villawood (Gurney St.) ob 10:15. Nedelja 3. marca (prva V mesecu) : Blacktown ob 11. Nedelja 10. marca (druga V mesecu): Sydney (St. Patrick) ob 10:30. Nedelja 17. marca (tretja V mesecu): Leichhardi (sv. Jožef) ob 10:30. ŠE O MOHORSKIH KNJIGAH Imamo jih še dosti v zalogi, štiri so: 1. Koledar — letos izredno pester z mnogimi slikami in duhovitimi članki. 2. Večernice z drugim delom povesti Lojza Ili-ja: GOSPOD ŠIMEN. Zelo zanimivo so popisane navade in običaji Slovencev v preteklosti: ženitev, mlačev, birma, smrt... 3. Koroški Slovenci — VITI. zvezek. Obsega zgodovino Napoleonove Ilirije in pove, kako so se Slovenci (ne samo koroški) v njej počutili. 4. Strahote kitajskih ječ je naslov četrti knjigi. Spisal jo je duhovnik, ki je sam doživel, o čemer piše. Ob branju te knjige bomo hvaležni za svobodo, ki jo uživamo. Naročajte! Vse štiri knjige stanejo en funt, za poštnino priložite dva šilinga. Pišite na moj naslov, ki je spodaj. Poverjenike po naselbinah prosim, naj mi pošljejo imena svojih odjemalcev. V prihodnjem Koledarju naj bi bila vsa imena avstralskih mohor-janov navedena v tisku. Pozni rodovi jih bodo brali, nekoč, takoj pa rojaki širom po svetu. Ne pozabite, prosim! Rev. Odilo Hajnšek OFM 66 Gordon St. Paddington, NSW. IZ ROKAVA P. ODILA Verujem v Stvarnika nebes in zemlje TAKO SO MOLILI MESTO NAS NAŠI krstni botri in tako molimo mi sami vedno, kadar izpovemo svojo vero. Bog je naredil nebo in zemljo in vse stvari iz nič, s samo besedo. Katoliška vera nam pove, da je Bog najvišji Duh, ki edini obstaja sam od sebe, ki mu ni nobena stvar nemogoča ali težka. Je torej vrhovni gospodar vseh stvari: vidnih in nevidnih. Ne kakor bi bil Bog svet potreboval, ga je ustvaril, temveč zato, ker jt neskončno dober, zato je svojo dobroto raztegnil tudi na stvari. Je pa vse ustvaril v svojo večjo čast in slavo in seveda v srečo vseh ustvarjenih reči. Blagovolil je razodeti svojo moč in vsemogočnost prav po svoji ustvarjalni moči. BOG STVARNIK — pomeni bitje, ki je poklicalo v bivanje in življenje to, česar prej ni bilo. Stvarnik je tisti, ki je naredil nekaj iz nič, sam pa je od sebe. Knjiga sv. pisma se prične z besedami: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo-ln sv. Janez Ev. pravi naravnost: Vse reči so bile narejene po Njem in brez Njega ni nič nastalo, kar je nastalega. Psalmist pa pravi: Bog je rekel m je bilo narejeno, zapovedal je in bilo je ustvarjeno. SVET JE NASTAL V ČASU. Vera nas uči, da svet ni vedno obstajal, temveč je bil narejen v času. Prekrasna zemlja, ki nas redi in ki na njej živimo, vse vidno stvarstvo, zvezde na nebu ii1 vse žive stvari, rastline, živali, človek, pa tudi vsi nevidni duhovi: angeli — vse to je nastalo, kei' ■‘je Bog govoril in zapovedal in bilo je narejeno!” BOG VSE STVARSTVO VZDRŽUJE. Kakor bi padel kamen na tla, ako mu izpodmakneš dlan, tako bi se vse svetovje zrušilo v nič, ako mu Bog odtegne svojo ohranjajočo, roko. Avtomobil nujno potrebuje šoferja, vlak pa vlakovodjo, ah strojevodjo, tako še veliko bolj milijonsko svetovje. “Bog je ustvaril velike in male stvari in zs» vse enako skrbi.” (Mod. VI. 8) “Ali se ne dobit® (iva vrabca za vinar in noben ne pade s streh® biez božje volje?” (Mat. X. 29.) BOG PREPOVEDUJE GREH, PA GA DOPUŠČA. če torej Bog urejuje in naravnava vse ftftTo " 'ari, zakaj pa jo potem na svetu toliko greha, siromaštva? Kar se tiče greha: BOG GA NOČE, Prepoveduje ga, toda dopušča, daje nam pa moč in n'il°st, da se ga lahko varujemo. Saj nas opomi-nJa, nam žuga, noče nas pa siliti, ker je človeka ustvaril s prosto voljo. Bog je celo rekel: “Hudo mislili zoper mene, toda vse sem obrnil v do-blo!” (Gen. 1. 20). TRPLJENJE JE PR1PUŠČENO, TODA URE-*ANO. “Dobre in hude stvari, življenje in smrt, ostvo in bogastvo, vse je od Boga. V knjigi Jo-'0Vl je zapisano: “če smo sprejeli dobre stvari iz '° božje, zakaj bi ne sprejeli hudih?” (11.10). lta • pr^e trpljenje nad nas po hudobiji člove-’ Je tudi takrat volja božja, ker je trpljenju (!a ^U*3^eno plačilo, zasluženje. “Blagor vam, ka-vas bodo radi mene zasramovali in preganjali . Vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se *adujte, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih!” ,Mat. 5. 11,12). I* obeh rokavov kuka “Svojeglavček.” Cele mesece smo mislili na veselo igro “Svoje-ob' Ce Zato ni čudno, da mi je zlezel kar v rokava. Na treh odrih so naši igralci podali ba ° pr'jazno> domače in živahno, da je tre- 0 tem res malo več napisati. 1. ■ Te(*en za tednom, večer za večerom so pri-J 1 na vaje in pilili vloge, da bi ljubim rojakom nekaj poštenega nudili. Nobeden se ni hotel •°sebej razkazovati, vsak je skušal biti kar naj- Tone in Polonca pojeta bolj naraven in dovršen'. Najtežjo nalogo je imel gotovo režiser Ivan Koželj, ki smo mu pri igri rek- li “hlapec Jože”. Sicer so vsi svoje vloge dobro rešili, Jožetove bi pa nihče tako ne zadel kot on. Konec str. Gl Prizori iz “Svojeglavčka” NEW SOUTH WALES lvingsford. — Z zanimanjem sem bral v zadnji številki MISLI razpravo o veri in neveri v lurške čudeže. Zanimalo me je posebno zato, ker sem malo poprej bral v Catholic Weekly o najnovejšem čudežu iz Lurda, ki je bil zelo natanko popisan. Tudi slike so kazale ozdravljenca, ki zdaj lahko vse dela. To je neki Edmond Gaultier, ki je bil ves nadložen in tudi slep. Pa še vere v Boga skoraj nič ni imel, vendar je v Lurdu popolnoma ozdravel in kar v enem hipu. List piše, da je to lurški čudež št. 63. To je nekoliko več kot ste povedali v MISLIH v januarju. Ko človek bere tako natanko popisan dogodek, mora res priznati, da ni pametno tajiti lurške čudeže. — Fr. Kunik. NVolIongong. — Zamudili smo in nismo v prejšnji številki poslali v javnost novice, da smo imeli dne 30. decembra slovenski krst. V družini Ivana Hrovata in Ljudmile r. Jazbec so dobili deklico, ki so ji dali ime Marjetica. Botrovala sta ji Anton in Marija Kosi. Prav iskrene čestitke! — Poročevalec. VICTORIA Melbourne. — Ko sem brala članek o lurških čudežih v januarski številki MISLI, sem se spomnila, da bi vprašala, zakaj Misli nič ne pišejo o čudežu, ki se je zgodil kar tu pri nas v Melbournu. Tudi svetni listi so pisali, kako je Kristina Bartels v South Caulfieldu čudežno ozdravela na priprošnjo blaženega Petra Juliana Eymarda, ki ga je potem sedanji papež Janez XIII. spoznal za svetnika in to komaj lansko leto. Iz tega se vidi, da Cerkev hoče za proglašenje svetnika tudi čudežev. Zelo me zanima, če imajo v Mariboru tudi kaj čudežev na Slomškovo priprošnjo, da so izročili papežu prošnjo za Slomškovo svetništvo. Škof dr. Držečnik, če sem prav videla, nič ni rekel glede tega. Samo Slomškove spise je nesel s seboj v Rim in druge dokumente. Gotovo nam boste kdsj tudi na to vprašanje odgovorili, ali ne? — Marija. N. Pascoe Vale. — Pišem na dan 1. februarja 1963. Pošiljam naročnino listu MISLT za en mesec nazaj in za enajst mesecev naprej. Tako bo stvar spet v redu za eno leto. Prilagam tudi za SKLAD — ovnico. Mislim, da bi bila že precej visoka, že bi samo skladali in nič ne razkladali. Novega pa tu pri nas ni kar nič. Kvečjemu če omenim stave poplave, katerih ena bi bila pred kratkim skoraj odnesla v Filipov zaliv gornji del Melbourna. Veni> da tam pri vas v Sydneyu tudi niste brez takih pri' kazni. Toda pri nas v Melbournu je voda vendar bolj v časteh. Ali jo varčujemo, ali pa bežimo pred njo. Toliko zaenkrat, naj bo dovolj. Po pustu pa še kaj, pri MISLIH pa ne pozabite na križanke in uganke! — Jožef Grilj. WESTERN AUSTRALIA Bullfinch. — Prav lepo se zahvaljujemo za redno pošiljanje lista, ki ima polno lepega branja-Hvaležni smo tudi za KOLEDARČEK, ker ima tudi ta drobna knjižica bogato vsebino. Slomškova čudovita pridiga je posebno spobudno branje, čeprav je že mnogo let poteklo, odkar je nastala, je zelo koristna nam vsem še dandanes. Nas v Avstraliji, če jo s premislekmo bermeo, lahko obvaruje vpliva tujine, ki nam jemlje materinskega duha. Ponovno lepa hvala in pozdrav! — Družin* Dodič. QUEENSLAND Brisbane. — Ljudje smo res zanimivi. “Jezna” v Townsvillu je huda, če dobi iz Sydneya še kaj branja poleg MISLI. Sicer je to za MISLI neke vrste kompliment, ni pa kompliment za “Jezno' • Jaz sem pa prav vesel, kadar mi p. urednik pošlje kakšno tiskovino iz slovenskega sveta, ki mi drugače ni dostopna. Z največjim veseljem preberenfli če najdem kakšno novico ali poročilo o gibanju naših bratov in sester po drugih kontinentih. Priporočam se upravniku MISLI za tako naklonjenost. Nedavno sem pa dobil poročilo iz Ljubljane, da se je zdravje nadškofu Vovku zelo po' slabšalo in je moral v bolnico, kjer so mu dali posebno sobico. Končno želim naznaniti rojakom, d* imam še v zalogi mohorske knjige iz Celovca in jih vsem toplo priporočam. Celovška Mohorjeva ne skrbi samo za dobre knjige in drug slovensl!1 tisk, tudi vzdržuje dijaške zavode v mestu in tako omogoča obstanek celovško slovenske gimnazi' je. Zasluži vso našo podporo. Vse rojake pozdravlja — Janez Pripnožič. •2 ROKAVA... Opisano Slomškovo proslavo bomo imeli: Za gostilničarja nismo mogli najti boljše ose-e> kot je Tone Blaznik s svojim možakarskim gla-obnašanjem, pa tudi petjem. — Gorjanov one> ki je njegovo vlogo prevzel Tone Omrzel, bila zelo prikupna osebnost in vsi gledalci so '&ttiaj čakali, kdaj se bo prismejal na oder s svo-J.° kitaro in pesmijo. Pa še v pravo narodno nošo J® bil oblečen. — Polonca, Kučanova Erika, je po-" avJe zase: Svojeglava, trmasta, pa še neznansko •Jubosumna. Da je bil zaljubljeni par bolj pri-^Pljiv, je bila tudi Polonca v narodni noši. Tu-(* Polonca je pevka in kadar sta z Gorjanovim uPaj zapela, ni manjkalo odobravanja v dvorani. Drugo žensko igralko smo klicali za “Cilo”. Jeno pravo ime je Terezija Matuš. Igrala je vlo-Potokarjeve dekle. Odločna ženska, ki ne poz-118 neslane šale. Kar je rekla, je moralo držati. Juda iz Zagreba je igral Vili žižek, ki je sicer °ma iz Maribora, pa je tako dobro igral Zagreb-Cana s svojo hrvaščino, da so po igri vsi hoteli z fijim hrvatsko govoriti. — Pri vsej predstavi ima 've Posebno zaslugo France Matuš, ki je bil za j^Petalca in je vestno priskočil na pomoč, če se je kaj zataknilo. Igralci so si sami naredili tudi kulise. Vsi štir-•ttoški so pri tem pridno delali in prav prijetno Uredili snenerijo s planinsko pokrajino. Kar se tiče obiska, je bil gotovo najboljši v Bnberri, kjer je bilo navzočih 95% rojakov. Naj 1 to naselbino posnemale' tudi druge! Potem je Pr'jetno delati in se truditi, če človek vidi, da dje umevajo in cenijo trud igralcev. Skušajmo 0 doseči — v slogi je moč!1 Zb: uče svoje otl-oke slovenščine. ftle> kaj ne bi odraslih! v soboto 23, februarja ob 7:30 zvečer, v cerkveni dvorani sv. Frančiška, Paddington ........................ i >■ Po predstavi bomo pokazali ob slovenski godbi: KJE JE POŠTENO VESELJE DOMA. f Milan Glivar Nekaj podrobnosti, ki jih za prejšnjo številko še nismo imeli: Rojen je bil pred 33 leti v Koritah, župnija Dobrnič na Dolenjskem. Krščen prav tam kot svetniški škof Baraga.. Doma mu še živita oče in mati. Ena sestra je na Jesenicah, brat v Nemčiji. Pokopali so ga po katoliškem obredu na pokopališču Rookvvood. Mašo zadušnico sem opravil v cerkvi sv. Frančiška, Paddington. Naj v miru počiva! Slomškova proslava: Od zibelke do groba. že dve leti se pripravljam na to proslavo. '*’ane imam strokovno izdelane slike iz Slomško-y Ka Življeja — zares prav od zibelke do groba. Se Poživljene s Slomškovo pesmijo, njegovimi iz-j* * >n govori. Iz vseh cerkvenih zvonikov, kjei’ e Slomšek deloval, donijo zvonovi in pojo orgle, k ornška samega boste slišali, kako govori o lju-•n slovenskem jeziku in nagovarja matere, naj gl S slikami so osvetljene tudi najbolj znane ^niškove pesmi: o preljubem veselju, predicah, vernem soncu . . Med predstavami opazujem, Kako Klas zvonov tudi otroke popolnoma prevza- NOV TISKAN MESEČNIK V AVSTRALIJI SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE (po prej samo “klub”) je že kakih 7 let izdajalo za člane mesečno glasilo pod imenom VESTNIK. Doslej je izhajal na roko razmnožen. Z letošnjim januarjem je društvo začelo svoje glasilo izdajati v tisku, pa mu tudi razširilo namen in delokrog. Ni več samo za člane (ti glasilo plačajo s članarino v društvu), ampak je namenjen vsem rojakom v Avstraliji. Zato si je tudi ime nekoliko spremenil in je postal SLOVENSKI VESTNIK. Izšel je v obliki časopisa na 8 straneh, podobno kot svoj čas ŽAR, ali še poprej KRONIKA i’i MISLI. Vsebina prve številke je naslednja: Skozi politične dogodke preteklega leta. K novemu izdanju (Urednik). Zavriskali smo v novo leto ... 20 rojakov "a je s solzami pričakalo. Skupni Evropski trg in Slovenci. Kulturno življenje med nami. Novice iz domovine. Vsakega malo. Otroci pišejo. Rojstna obletnica Otona Župančiča. šport in podlistek. Urejuje Jože Kapušin, naslov: 483 Melbourne Rd., Newport, Vic. Naročnina 20 šilingov na leto. TASMANIJA je “avstralska” 160 let PO DOMAČE JI Avstralci pravijo “Tessie”. Kje leži, ni treba razlagati. Tudi to je splošno znano, da je najlepša od vseh avstralskih držav. Iz lastnega opazovanja jo malo Slovencev pozna. Verjetno bi število le seglo v tri, štiri stotine. Vendar je bilo že večkrat slišati, da je Tasmanija v marsičem podobna Sloveniji. Je pa tudi približno tako velika, kot bi bila Slovenija, če bi jo mogli iztrgati iz evropske celine in jo postaviti v morje kot otok. * Prvi Evropci so zagledali obalo Tasmanije leta 1642. Bili so Holandci, ki so križarili po južnih morjih pod vodstvom pomorščaka Abela Tasmana. Tudi pristali so, pa le nekako mimogrede. Mislili so, da je dežela del avstralske celine, in tako so poročali domov. Dalje se pa Holandija ni zanimala za svet tam “daleč spodaj.” Da je Tasmanija — do tedaj so ji rekli Die-mensland — otok in se ne drži Avstralije, je prišlo na dan šele leta 1798. Angleža Flinders in Bas5 sta plovila okoli nje in dognala njeno samostojno lego. V čast prvemu obiskovalcu otoka sta dala deželici ime — TASMANIA. Za raziskovanje njene notranjosti tudi med Angleži sprva ni bilo zanimanja. ' Možno pozorni so pa postali na Tasmanijo Francozi. V prvi vrsti z znanstvenega vidika. Poslali so na otok celo vrsto učenih ekspedicij, ki so jo raziskovale in opisovale. Zlasti jih je zanimalo njeno živalstvo, ki je bilo kaj svojevrstno. Zdelo se je, da bodo Francozi začeli otok tudi naseljevati. To pa Angliji ni šlo v račune, saj so imeli z Napoleonom in njegovo Francijo dovolj sitnosti in neljubega sosedstva doma. Avstralsko celino so imeli Angleži po svojih kazenskih ekspedicijah in tudi že deloma po svobodnih naseljencih že kar dobro v posesti. Preden se Francoz zasidra v Tasmaniji iz EVrope sem, si jo Anglež lahko osvoji iz okolice Sydneya! Res so leta 1803 poslali v Tasmanijo krdelo kaznjencev in svobodnjakom ponudili lepe kose ondotnega sveta v obdelovanje. Nastanili so sc najprej na dveh krajih, ki sta postala Hobart ii> Launeeston. Sekira in kladivo sta zapela svojo pesem, civilizacija je hitro spreminjala obličje nove zemlje, svojo kruto pesem sta pa pela tudi bič in puška. Poleg kaznjencev so oboje bridko občutil1 tudi dotedanji domačini, aborigini, ki se niso imeli kam umakniti in so še pred koncem stoletja docela izumrli. Angleški in irski kaznjenci — konvik' ti— so pod nadzorstvom biča in puške kot živin* trdo delali, vendar je tudi res, da so oblasti mnogim med njimi dale svobodo, če je količkaj kazalo. Zavedale so se namreč, da bo resno in dosledno obdelal zemljo le človek, ki je postal njen lastnik. Kako zares je postajala Tasmanija poangle-žena, dokazujejo imena krajev, gora, rek in dolinki so v ogromni meri izposojena od Anglije in Irske. Naseljevanje je raslo počasi, še danes im* Tasmanija komaj dobro tretjino milijona ljudi* Hobartu jih še perecej manjka do 100,000, za lepo polovico manjši je pa Launeeston. Ostali kraj1 po večini zaslužijo skromno ime vas, kvečjemu trg. “Politično” je bila Tasmanija do leta 1825 l5 del New South Walesa in so jo vladali iz Sydney£-Tisto leto se je pa osamosvojila in si uredila vlado v Hobartu. Po letu 1900 je pa z drugimi avstralskimi kolonijami vred pristopila k federaciji in p°' stala — država. Pa vrnimo se k trditvi, da je najlepša, že to je veliko, da je lepo zelena. Podnebje je ugodnOi dasi zelo različno v pogledu nadmorske višine. SaJ ima Tasmanija na pretek visokih gora in globoki!1 dolin. Vode ji tudi ne manjka. Po ostrih zarezan med gorami napravljajo tasmanske reke mične brzice in veličastne vodopade. Turisti jih v lepein številu obiskujejo. Tasmanske kmetije pridelujejo veliko sadja: jabolk, hrušk, jagod itd. Na njivah raste krompir zelje, repa, razne žitarice itd. Vsega tega in takega ima Tasmanija zmerom dovolj za izvoz. Ne manjka ji pašnikov za govejo živino in ovce. lzvaža tudi volno in mlečne izdelke. Nadaljnje bogastvo Tasmanije leži v njeni1 gozdovih in rudnikih. Zlato srebro, cink, železo« žveplo — vse take rudnine se skrivajo v tasmanski zemlji in jo bogatijo. Mnogo tega blaga, pravijo, še čaka in z drugimi pogoji dežele vred dokazuje, da je v Tasmaniji dovolj priložnosti mnogo večje število ljudi kot jih državica v resni'-1 ima. CENIK STANDARD DARILNIH PAKETOV NAJSTAREJŠE IN NAJSOL1DNEJŠE SLOVENSKE TVRDKE Dr. J. KOCE G. P. O. Bo x 6 7 0, PERTH W. A. VELIKA NOČ SE HITRO PRIBLIŽUJE! PO HUDI ZIMI V DOMOVINI BO PAKET DOMA ZELO PRAV PRIŠEL. ZATO ČIMPREJ NAROČITE VELIKONOČNI DARILNI PAKET, KI BO DRAGE DOMA POSEBNO PRISRČNO RAZVESELIL. V CENI VSAKEGA PAKETA JE ŽE »Računana carina in taksa, ki jo bo moja firma v trstu v bodoče vedno NAPREJ PLAČALA. (Cene posameznih paketov, so nekoliko višje kot po prejšnjem ceniku, kar je ' “ ^°*ledica povišanja nekaterih živil na svetovnem trgu). RAZVESELITE VAŠE DRAGE DOMA Z t ELlKONOČNIiM DARILNIM PAKETOM! POHITITE Z NAROČILOM! i Svojim naročnikom paketov dajem brezplačno informacije glede vpoklica v Avstra- 'J° deklet (zaročenk), sorodnikov in prijateljev. Ob enem z naročilom mi pošljite Money order. Gotov denar mi tudi lahko pošljete, ■ . oda samo v priporočenem pismu (registered letter). P«ket it. 1: 2 kg kave Minas Prima , “S sladkorja v kockah 12o0gJaja Cey]on' Sr. toalet, mila Palmolive Paket st. 4: 2 kg kave Minas Plima 3 kg- sladkorja kristal 5 kg svinjske masti 7 kg riža Carolina Ardizzone 1 kg rozin (grških sultan) g £3.10.0 št. 2: 2 kave IVinms nuna g sladkorja v kockah 18 kg £8.10.0 2 kg Kave Minas Pr g riža Zlato Zrno S makarinov/spagetov, finih 9 rr~ £4.8.0 et »t. 3: 5 kg- *5ave Minas Pii makaronov/špagetov, finih -vmvc lviinas nima sladkorja kristal Paket št. 5: 1 kg kave Minas Plima 3 kg sladkorja kristal 5 kg makaronov/špagetov, finih 2 kg svinjske masti 5 kg riža Zlato Zrno 1 kg olivnega olja ?. kg finih bonbonov 150 gr. popra v zrnju 200 gr. čaja Ceylon 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg bele moke OO, najfinejse 1 kg olivnega olja 1 kg medu 2 kg svinjske masti 1 kg rozin (grških sultan) 100 gr. čaja Ceylon 100 gr. cimeta 2 stroka vanilije 5 r>ža Zlato Zrno i , Popra v zrnju * S čaja Ceylon 18 kg ■> kg £6.6.0 Paket št. 6: 1 kg kave Santos Prima 5 kg makaronov/špagetov, 5 kg sladkorja kristal £8.6.0 finin 26 kg £9.10.0 Paket št. 7: 1 kg kave Minas Prima 5 kg sladkorja kristal 10 kg bele moke OO, najfinejše 1 kg rozin (grških sultan) 10 kg riža Carolina Ardizzone 5 kg makaronov/špagetov, finih 1 kg olivnega olja 1 kg mila za pranje 1 kg toalet, mila Palmolive 5 kg popra v zrnju J kg čaja Ceylon 35 kg £11.0.0 t •• 32 kg Paket št. 9: Paket st. 8: 2 kg kave Santos Prima 10 kg- sladkorja kristal 5 kg bele moke 00, najfinejše 1 kg rozin (grških sultan) 5 kg špagetov/makaronov, finih 5 kg riža Zlato Zrno l kg mlečne čokolade 1 kg sira Pormezen, starega 2 kg olivnega olja 100 gr. popra v zrnju 100 gr. cimeta 100 gr. čaja Ceylon 200 gr. toalet, mila Palmolive £13.8.0 50kg bele moke 00 (v dvojni veči) 10 kg sladkorja kristal 17 kg svinjske masti (kanta) 3 kg kave Santos Prima ( 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg špagetov/makaronov, finih 1 kg rozin (grških sultan) l kg mlečne čokolade l kg suhih smokev 200 gr. popra v zrnju 200 gr. čaja Ceylon 100 gr. cimeta ;; 33 kg Paket št. 11: 50ker bele moke 00 (dvojna vreča) 17 kg svinjske masti (kanta) Paket št. 12 100 kg (dve dvoj. vreči) bele moke 00 ................... £10.16.0 Paket št. 13: 17 kg svinjske masti (kanta ............... £6.10.0 Paket št. 14: 50 kg (dvojna vreča) bele moke 00 £5.8.0 Paket št. 15: 4 kg svežih pomaranč (ali limon) £3.0.0 Paket št. 16: 9 kg svežih pomaranč (ali limoni £6.0.0 Paket št. 17: 3 kg kave Santos Prima 3 kg riža Zlato Zrno 3 kg slalkorja kristal 3 kg špagetov Fedelini 3 kg bele moke 00, najfinejše 3 kg svinjske masti 18 kg :: 92 i kg £21.10.0 '• Paket št. 10: 10 kg bele moke 00, nojfinejše 7 kg sladkorja kristal 5 kg riža Zlato Zrno 2 kg špagetov/makaronov, finih 2 kg kave Santos Prima 2kg holandskega sira (cel hlebec) 1 kg olivnega olja 1 kg rozin (grških sultan) 2 kg mila za pranje 1 kg toalet, mila Palmolive i kg čaja Ceylon \ kg popra v zrnju Paket št. 18: 50 kg (dv. vreča) bele moke 00 3 kg kave Santos Prima 5 kg riža Carolina Ardizzone 10 kg sladkorja kristal 68 kg .£13.8.0 Paket št. 19: 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg bele moke 00, najfinejše 5 kg špagetov/makaronov, finih 1.20 kg finih keksov 1 kg finih bonbonov 17.20 kg £6.0.0 £13.4.0 Paket št. 20: 10 kg bele moke 00, najfinejše 10 kg sladkorja kristal 10 kg riža Zlato Zrno 1 kg rozin (grških sultan) 2 kg olivnega olja i kg finih bonbonov 600 gr. finih keksov Paket št. 21: 10 kg bele moke 00, najfinejše 10 kg svinjske masti 10 kg riža Zlato Zrno 10 kg sladkorja kristal 40 kg £11.16.0 Paket št. 22: 5 kg bele moke 00, najfinejše 2 kg makaronov/špagetov, finih 1 kg olivnega olja 1 kg holandskega sira 3 kg riža Zlato Zrno 1 kg finih bonbonov 1.20 kg finih keksov 1 kg mjla za pranje 1.20 kg marmalade, fine 1 kg rozin (grških sultan) 17.40 kg £8.0.0 Paket št. 23: 5 kg polenovke (orig. norveške) ' 2 kg olivnega olja 5 kg bele moke 00, najfinejše £9.10.0 12 kg £7.0.0 Paket št. 24: 50kg (dvojna vreča) bele moke 00 10 kg sladkorja kristal 1 kg kave Santos Prima 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg makaronov/špagetov, finih ; 5 kg olivnega olja 1 kg rozin (grških sultan) l kg finih bonbonov 200 gr. čaja Ceylon 77.70 kg £15.10.0 Paket št. 25 4 kg olivnega olja £3.0.0; Paket št. 26: 5 kg kave Santos Prima 3 kg sladkorja kristal 3 kg sladkorja v kočah 5 kg riža Splendor 1 kg mlečne čokolade l kg popra v zrnju i kg indij, čaja 67 kg £11.18.0 34.10 kg £9.0.0 18 kg .£11.18.0 Zastopnik zn Vic.: Mr. J. VAH 2 KODRE STREET, ST. ALBANS, VICTORIA TEL. 65 9378 Zastopnik zn N.S.W.: Mr. R. OLIP 65 MONCUR STREET, WOOLLAHRA, SYDNEY, N.S.W-TEL. FB 4806 holroyd furniture co., 403 GUILDFORD ROAD, GUILDFORD I c l 4’ POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADOVOLJSTVO. kadar kupujete pohištvo, obrni- TE SE NA NAS Tel.: 632-9951 BOGATA IZBIRA: Jedilne sobe Ure. vseh vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati Sprejemne in samske sobe Električni lustri in svetilke Kuhinjske omare, mize in stoli >: >: x x x x X X X :J: I '0. x I t $ X X X X X X X X X X X I X X >: >: >: >: >: >: >: : “O K PHOTO” I § !08 gertrude st., fitzroy, VIC. :J: i ^ * | ^aul CYlicolitck $ •;~x~x~x*-x~x~x~x~x~x“x*<**x*"x~x»*x**x*'x*<**> V •> X £ conah .;,.v................................................... Tel.: JA 5978 $ V X J x ? * i v x KLUB TRIGLAV SYDNEY vabi na zabavo v soboto 2. marca ob 8 zvečer DISPENSARY HALL 432 Parramatta Rd., Peteriham Lep sprejem in prijazna postrežba Vsi lepo vabljeni T v X I f I f f advokat iz Jugoslavije I. S. D. R A K I N 141 William St., Sydney Tel.: 31 - 56 - 32 Strokovnjak za jugoslovansko pravo Svetovalec v v*eh zadevah Stranke sprejemani vsak dan od 8 — 6 ob sobotah in nedeljah od 8 — 12 *XhXKh>XmX**XhWhWhHhHhXhWhJhH*«HhWhX**XhJ* g j! ••• VICTORIA PHOTO STUDIO s? 144a Henley Beach Rd., Adelajde !•! S Jo*. Breglec H Vse vrste modeme fotografije: poroke, jj }•♦ gostovanja, portreti, otroci. Tudi v barvah. V Ugodne cene in hitro delo § TEL: 576-560 •»»■»•»»»»•»•»»»»»»•»»»•»»»»•»»»»s««««* DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka STANISLAV FRANK CITRUS ACiEMCT 74 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y. S. A. or7iyi7 Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA. Se priporoča Stanislav Frank .................. II II I II I I t Ittltttl t t 11 + + t ♦ ♦ M » M t § KUPUJETE HIŠO? ALI MOGOČE TRGOVINO? POTREBUJETE NASVET ALI INFORMACIJO? I Vprašajte za EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTER pri COMMON- WEALTH BANKI ali vsaki njeni podružnici. ji Specijalno izučeni uradniki in tolmači pri EMIGRANTSKO — INFORMACIJ- H SKEM CENTRU so v zadnjih letih dali 400.000 informacij o raznovrstnih problemih kot: stanovanjski, financiski, davčni, zaposlitveni, socialna pomoč in mnogo drugih. Š EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTRI poslujejo brezplačno kot oddelek S COMMONWEALTH BANKE. To je največja avstralska banka in zanjo jamči avstralska | vlada. § Naslovi EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKIH CENTROV v New South Wales so: h S SYDNEY: Lower Ground, Commonvvealth Banks, Comer George and Market Sts. | FAIRFIELD: Commonvvealth Banks. Corner Ware and Spencer Sts. I WOLLONGONG: Commonwealth Banks, Crown St. g Poslovne ure: preko tedna: 9. — 5. sobota: 9. — 11. SYDNEY — center posluje ob nedeljah od 2. do 5. pop. Ob pondeljkih in petkih je odprt EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CEN-M TER pri Commonwealth Banks, Liverpool.