Ivo Trošt: Družina socijalistova.
425
človek; zato vam odštejem še nekaj drobiža za priboljšek", tolažil je hišni gospodar tarnajoče ženske. Orožnika sta prikimala: „Se-veda — natiirlich,"
„Pa res! Uboga živina. Tako je!" potrdil je župan.
Ko so spoznali, da je umrl oče, ni bil jok niti za polovico tolik kot danes. Oskar je zaropotal s sabljo, rekoč:
Tam izza vogla se je prikazal široki, ru-deči obraz odgonskega voznika in pristavil:
„Hitro, hitro, da se mi ne prehlade konji; so vroči,"
„Toliko bodete vendar dovolili, gospoda, prosim, da se poslovimo otroci od matere in vsi med seboj. To je dovoljeno celo hudodelcem pred smrtjo. Ali nismo, prosim, ali nismo ljudje?"