mumitiiimuiiiiininiimiiiiriminiiiiiiDuuiuhiuu^ ADVERTISE IN | THE BEST	1
SLOVENE NEWSPAPER 1
Commerical Printing of | I	All Kinds	I
■if ""'iiiii°"iiiiiiiiii"iiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiicaiiiiiiiiiiiimiiiiiri]iiir4iriiiiiiri

1® «1 A- 1-1 1-NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCI ¥ AMERIKČ
I	OGLAŠAJTE V	j
I	NAJBOLJŠEM	i
i	SLOVENSKEM	|
I	ČASOPISU	I
i	. *	i
I	Izvršujemo vsakovrstne	|
I	tiskovine	|
Гк]|1111тШ1и111111!111Ј1[ЗП11111Ш11П1||||1Ш111[]|||||Ш1Ш[]|П111111111[]|11И11Ш||
Vol. XXXVIII.—leto xxxviii.
HOVi atcboDi
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) APRIL 11, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 70
FERDINAND 3ILAKAK
V petek zjutraj, ko se je naha-v "downtowiju" se je nena-оша zgrudil, zadet od srčne ka-P*' Ferdinand Mlakar, star 67 Bil je takoj mrtev. Stanoval na 1246 Addison Rd. Doma J® bil iz vasi Ravna pot, Prežga-odkoder je prišel v Ameriko ®ta, 1912. Bil je samski in je I""®je živel na Juniata Ave. De-je pri Gabriel Mfg. Co., vpo-«ojen pa je bil od leta 1953. Tukaj zapušča nečakinjo Rose 3-malič, nečaka Caspar Mlakar ^ Slapničar ter več so-''°dnikov. Pogreb se vrši v torek 4utraj ob 8.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 •> v cerkev sv. Vida ob 9. uri '^ato na pokopališče Calvary.
Catherine fischek
. ^ Euclid-Glenville bolnišnici J® Umrla nagloma v petek po-odne dve leti stara Catherine jscher, stanujoča na 853 E. 137 "Rojena je bila v Clevelandu. чкај zapušča starše Valen-in. Dorothy (rojena Stanek) •scher, ter štiri sestri: Doro-^ Magdalene, Stella in ob se vrši v torek popoldne ^	iz pogrebnega zavoda
A. Svetek, 478 ћ. 152 St., ^ pokopališče Calvary.
ljubezen
v Salt Lake City sta se poro-^ 15 letna Barbara Cotter, do-Syosset, N. Y., in 16 letni GUneth Brown, doma iz East ^ Oba sta posečala ^јо šolo in sta se zaljubila, je tudi muzikant in je da^	Trompeto je pro-
' je imel denar za pot in v. za poroko. Njegovi star-poroko hitro privolili, s 2 barbare pa je šla bolj trda. ^ JUbljenca sta si izbrala kot ^ J poroke državo Utah, ker se oski tam lahko poroči že s 16. ženska pa s 14.
direktorija S.N.D.
v. torek zvečer ob osmih se vr-fta	Goja direktorija Slov.
gj	na St. Clair Ave. Pro-
l^ Se Vse direktorje, da se je ude-v polnem številu.
® potu. v staro domovino ^ Parniku Queen Elizabeth Уо ^ ^ sredo odpeljali iz New ^ ^ staro domovino: Mr. Bo ^ Petrič iz Barbertona, v
^ rovnico na obisk. Dr. Ivo v Ljubljano in Mr. Walter slov^^'^ ^ Vinkovce. Na jugo-g. anskom parniku Hrvatska
n-, .®f	iz New Yorka od-
P^Jala: Мг. Frank Wolfe
zii ^ Sotesko in Mrš. Tcre-ja Stefanek v Poljanico. Na od	Cristorofo Colombo
^Potujejo jutri iz New Yorka Ка r Markočič s soprogo v jI i" Mrs. Louise Kumer pri Gorici. Na parniku tuir>r^-	tudi jutri odpo-
Walt^	Yorka v Pariz Dr.
JameT
Air France se je v Ali' . ®^Pt^ljal Mr. Thomas v Zrnovico, Dalmacija.
s posredovanjem
® Kollandcr. Srečno pot!
N! VEČ POGODB MED MOSKVO, LONDONOM IN PARIZOM
MOSKVA, 10. aprila—Sovjetska zveza je odpovedala prijateljske pogodbe, ki so bile med zadnjo svetovno vojno sklenjene med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo ter Sovjetsko zvezo in Francijo. Prva pogodba je bila sklenjena leta 1942, druga pa leta 1944. Odpoved pogodb je sledila koraku zapadnega bloka, ki je odobril oborožitev Zapadne Nemčije, tej pa pripravil pot, da se pridruži posebni skupnosti zapadne Evrope, pa tudi Severno atlantski zvezi.
Omenjene pogodbe so bile* ~
sklenjene v vojni. Države podpis-j zvezi z zapadnim blokom, to je, nice so si garantirale medseboj-j da ostane kot država nevtralna no pomoč proti skupnemu so-; in ne bo dopustila, da bi tuje vražniku, to pa je bila na evrop-1 države imele v Avstriji kaka vo-
ski celini v prvi vrsti Nemčija.
Danes je položaj bistveno drugačen. Zapadni Nemčiji, kjer živi večina Nemcev, naj se da popolna politična svoboda, naj se ji dovoli, da se zopet oboroži. Za
jaška oporišča. Trenotno imajo Rusi. v Avstriji 44,000, zapadni zavezniki pa 23,000 vojakov.
(Avstrija je važna soseda Jugoslavije. Ne samo v trgovskem, političnem smislu, marveč za se-to idejo so med drugimi tudi An-j verni del Jugoslavije, za Sloven-gleži in Francozi. Njihovi parla-l ce tudi radi tega, ker biva na Ko-mentje so te pogodbe že odobri=| roškem precej močna slovenska li. Nemčija torej, ki je bila vi narodna manjšina. Teritorjalno zadnji svetovni vojni skupni so-| vzeto je Zapad vedno stal na sta-vražnik, je danes zaveznik Fran-1 lišču "nedeljene Avstrije." To je cozov in Angležev, seveda tudij bila tudi igra s plebiscitom na Amerikancev. Čemu še pogodbe j Koroškem, kateri je nesrečno
zoper iste Nemce, ki so danes zavezniki zapadnega bloka ?
Sovjetska vlada je ponovila obenem, kar je bila najavila že popre je, da se bo postavila na noge skupna armada Sovjetske zveze in satelitskih držav vzhodne Evrope. Postavilo se bo tudi -kupno vojaško poveljstvo. Ta korak ne bo imel praktično vzeto posebnega pomena, ker so satelitske države vzhodne Evrope tudi v vojaškem pogledu odvisne od Moskve. Poljski vojni minister je na primer že sedaj ruski maršal.
V vprašanju Vzhodne Nemčije bo Moskva napravila nekaj sprememb. Pa tudi te spremembe bodo več ali manj formalnega značaja. Moskva javlja, da se bo tudi Vzhodna Nemčija oborožila in da bo mesto dosedanje vojaško oborožene policije, dobila redno vojsko, akoravno je Vzhodna Nemčija, že danes v resnici oborožena, seveda, kot zaveznik Sovjetske zveze in komunističnega bloka.
izpadel za Jugoslavijo.)
*
Karkoli bi se predsednik avstrijske vlade Raab dogovoril v Moskvi, bo le enostranski dogovor. V Avstriji imajo namreč svoje čete tudi Amerikanci, Angleži in Francozi.
Pomiloščeni obsojenci
Samostojna Avstrija!
Za Veliko noč je ohijski gov-j erner Frank Lausche pomilostil, oziroma spremenil kazen osmim obsojencem, ki so prestajali kazen radi umorov. Kazen jim je znižana oziroma spremenjena ladi vzornega obnašanja v zaporu. Med pomiloščenimi je tudi Theodore Slapak iz Clevelanda, ki je bil zadnji čas Lauschetov šofer. Bil je zapleten v rop in umor Lawrencea Krulla in odsedel že 18 let kazni na dosmrtno ječo.
DUNAJ, 11. aprila—Predsednik avstrijske vlade Julius Raab je danes odpotoval v Moskvo, kamor ga je bil povabil sovjetski zunanji minister Molotov. V Moskvi so bosta oba državnika razgovarjala o bodočnosti Avstrije.	I
Že med vojno je bilo v Moskvi dogovorjeno, da naj Avstrija po vojni zopet postane samostoj,-na republika. (Adolf Hitler jo je bil priključil k Nemčiji.)
Avstrija je danes, kakor Nem
Otroci gorijo-^
mati na zabavi
v mestu Tacoma, Wash., je bilo na tragični način prišlo ob življenje sedem otrok v starosti sedem mesecev in 15 let. Vsi so šli zgodaj v posteljo, ko je v hiši na nepojasnjen način nastal ogenj. Dvoje trupel so našli pri oknu in sklepajo, da sta ta dva otroka skušala pobegniti skozi okno, pa jima ni i^spelo. Mati otrok je raz-poročena. Ko je doma ' hiša z otroci vred gorela, se je nahajala v kinu z nekim svojim prijateljem.
BOLEZEN, DAVKI, POLIO IN RAK
Davčni urad v Detroitu je dobil med tisočimi drugih tudi svojevrstno davčno prijavo, ki je imela posebno prilogo, namreč žolčni kamen, katerega je zdravnik vzel iz davkoplačevalca. Davkopla-' čevalec je zahteval, da se mu priznajo zdravniški stroški. Trdil je, da je moral v bolnico, kjer so ga operirali in mu vzeli več kakor dvesto žolčnih kamnov. Seveda je plačal stroške. Da bo davkarija res verjela, da je imel žolčne kamne in z operacijo združene stroške, je ta dav-kovplačevalec priložil kot dokaz—žolčni kamen.. Davčni urad mu je priznal $150
preveč vplačanih davkov.
*
Ta torek se bo uradno objavilo, kakšne uspehe smo dosegli s cepivom zoper polio. Pred junijem začne "sezona polia."
*
Ena zgodba o raku je naslednja: Napovedujejo, da bomo tudi raku kost Rak oškoduje Amerikance samo v materialnem oziru za $12,-000,000,000 na leto. Samo stroški bolnic znašajo na leto $300,000,000. Privatna stran raka je često izredno tragična. So slučaji, ko je bolnik moral 15 krat v bolnico in je dobil 40 transfuzij krvi. Akoravno krije privatno zavarovanje tudi raka toda stroški zdravljenja navadno presegajo vsote, ki so predvidene v zavarovalnih policah. Posledice so, da kopnijo prihranki in da se taki bolniki globoko zadolžijo, ker gredo stroški v tisoče dolarjev.
Zdravnik dr. Cameron, ki si je zastavil življensko nalogo, da dobi sredstvo za pobijanje raka, je na vprašanje, kdaj bo borba zoper raka končno uspešna, odgovoril, da gotovo v dobi današnje generacije.
Vile rojeniee
Stavkovno gibanje-valovno gibanje!
Stavke so se kar potrojile!
: ZLE POSLEDICE ZAKONA O
KANDIDIRAL!	"PRAVICI DO DELA"
Povprašam Amerikanci, kaj:	napoved ta, da bo leto 1955
mislilo s kandidaturo Eisenhow-!	.	.............
erja pri predsedniških volitvah;^ ameriški industrij,, je industrija v
leta 1956, so še v večjem številu' ""^snici zapletena v stavke. Trenotno gre za 94 večjih stavk
kot lansko leto izrazili svoje pre-i in so se stavke v zadnjih šestih tednih po številu potrojile,
pričanje, da bo Eisenhower leta po napetosti pa zajele tak obseg, da mora posegati vmes
javna oblast. Na dnevnem redu so namreč pretepi, poboji,
dinamitiranje hiše tistih, ki hočejo delati, od strani tistih,^
ki so na stavki.
Vzemimo slučaj stavke v*"
1956 zopet kandidiral. Tudi je narastlo število tistih, ki želijo, da Eisenhower ostane predsednik republike.
Stevenson in Formoza
. Adla^ Stevenson je v Chicagu najavil, da bo ta ponedeljek zve-
Southern Bell Telephone Co., ki traja V južnih državah že mesec dni. V mestu Birmingham v Alabami so morali oklicati izredno stanje, ker je prišlo med tistimi, ki so na stavki in med
čer pojasnil svoje stališče do| tistimi, ki stavko odklanjajo, do
Formoze in do Kitajske. Njegova izvajanja bo med 10 in 10 -.30 zvečer prenašala radijska družba CBS. Adlai Stevenson pravi, da mu prijatelji pošiljajo toliko vprašanj in zahtev ravno, ko gre za Formozo in Kitajsko, da se je odločil, da bo javno nastopil in pojasnil svoje stališče v omejenem vprašanju.
Njegova izvajanja bodo, tako
službi je v teh državah 50,000 nameščencev na stavki.
Stavka voznikov di užbe Greyhound v južnovzhodnih državah, 10 po številu, traja dalje. Avtobusi te družbe sploh ne vozijo.
pravih nasilj. Governer države Alabama, James Folsom je od-! klonil zahtevo, da pošlje državno milico na pomoč občinskim stražam mesta Birmingham. Zanimiva je vsekakor njegova ugoto-
Zadnje vesti
Vedno bolj oblačno, toda gor-keje z nekaj dežja proti večeru vitev, da je razmere kot so, pri- in isto za jutri, je napovedano, pisati zakonom, ki so naperjeni Najvišja temperatura dneva bo proti unijam, govorijo pa o pra-| 74 stopinj, najnižja pa 54 sto-vici do dela. Governer Folsom! pinj. Pripomnimo pa, da je za je imel korajžo, da je povedal; vse kraje južno in zapadno od
, J	, 1 ' odkrito besedo. Ta zakon, za ka- Ohio za danes napovedan dez.
je upati, vsai malo doprinesla k	.
terega gre v posameznih amen-	_
temu, da se razčisti popolna zmeda, ki vlada v ameriški zunanji politiki v vprašanju obrambe Formoze in okoliških otokov.
Japonsjia na cedilu?
So gotovi znaki, ki kažejo na to, da se razmere med Združenimi državami in Japonsko ohlajajo. Japonski zunanji minister bi moral priti na obisk v Washington. Ameriški državni tajnik
ških državah in ki je eden naj-;
•'	^ , Danes se sestane vrliovno
bolj sodobnih perečih socialno	sodišče in bo razprav-
političnih vprašanj, hoče spod- ^ ^ vprašanju kako praktič-
nesti tla tako imenovani "union . _ , , . .	j---
' no izvesti sklep istega sodisca iz shop," to le, da delavec po pre- , ,	...	. ,
^ •'	... lanskega maja, da le namreč lo-
teku meseca dni mora pristopiti,.^
k uniji ali pa zapustiti delo. Pra- jj^otiusta^Tio. Ni pričakovati na-
vica do dela nasprotno dovoljuje ... _	v- ^
^	vodil vrhovnega sodisca popre je
neorganiziranemu delavcu, da:	^ Razprave bodo
dela, da ne pristopi k uniji m ne	trajne. ,
posluša unije, če bi ta proglasila	_
stavko.	i
čija, zasedena država. Prosta bi
morala biti takoj po končani sve-| pg^dravi iz domovine tovni vojni.	j
(Kombinacijo, ki smo jo ob-: Mr. Louis Prijatelj iz Ely, javili v "Enakopravnosti," da; Minn., se je pred dvemi meseci pripravlja Sovjetska zveza neki podal na obisk svojcev v Hrvače nevtralni blok, v katerem bi bile j pri Ribnici na Dolenjskem, odko države: Vzhodna in Zapadnfil der pošilja lepe pozdrave vsem Nemčija, švedska, Avstrija in svojim prijateljem in znancem, Jugoslavija, prinašajo sedaj tudij katerih ima veliko tako v Elyu drugi ameriški listi. Zdi se jim! kot v Clevelandu. Doma je iz verjetna.)	| Vine in piše, da se mu tam dobro
Sovjetska zveza zahteva odi godi, je zdrav in se izprehaja ter Avstrije, da naj se svečano od- gazi blato in sneg, obiskuje ljudi, pove vsaki politični zvezi z Nem- ogleduje in spoznava svet. Mr. čijo, namreč v tem smislu, da Prijatelj vodi brivnico v Elyu. V bi postala del ter države.	domovini namerava ostati še par
Da se Avstrija odpove vsaki mesecev.
Vile rojenice so se zglasile prošli petek pri Mr. in Mrs. Edward Rupena na Glenfield Rd. in ju obdarile z zalo deklico-pr-vorojenko, ki je tehtala osem funtov in pol. Mati, katere dekliško ime je bilo Violet Vogrin, in dete se dobro počutita v Eu-clid-Glenville bolnišnici. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Martin in Mary Vogrin iz 19603 Shawnee Ave. prvič "grandpa" in "grandma," Mr. in Mrs. Joe Rupena iz Glenfield Rd. pa sedmič. •
Tetica štorklja je obiskala Mr. in Mrs. James Kozel ml. na 19214 Cherokee Ave. in jima pustila hčerko Cheryl Ann, ki bo v družbo sestrici Sandy. Mrs Mary Skrajnar iz E. 47 St. je sedaj šestič stara mama, Mr Jim Kozel st. iz 3296 Richmond Rd. je pa drugič atari oče.
Mesto Bowling Green, Va., ki
............. splošno je pred nami doba,	okrog 1,000 prebivalcev,
John Foster Dulles mu je sporo-i ^ ^ mesecih junij m julij pre-	Lahko reče, da gori celo
čil naj ne pride, ker nima časa i veljavnost sedaj veljav-	Trgovski del, kakih 20
za nieea I mezdnih pogodb. Gre kon-	poslopij, je že upeljen. Tragika
V Seoulu v južni Koreji je kletno za 77 večjih m pomemb-	^ doletela
lednik južne Koreje Syng- nih a m e ri s k i h indus rijs i	55 leti na isti dan enaka
Rhee opozoril Amerikance,! bo treba novih mez-	.jp^^eča. Bilo je po ognju razde-
I dnih pogodb. Gre za polje elek-
trične, letalske, ladjedelniške in-	_
predsednik južne Koreje Syng-man
da s svojimi podporami Japonski gojijo gada na svojih prsih, j
dustrije, za tekstil, za baker.!
Gre pa tudi za avtomobile in bo šlo verjetno tudi za jeklo.
Japonci se samo hlinijo, da so na strani svobodoljubnega sveta,
to pa radi tega, ker hočejo dobiti od Amerikancev čim več go-| Pogajanja v Detroitu spodarskih ugodnosti.
Med Japonsko in Kitajsko se vršijo pogajanja o novi trgovinski pogodbi. Kitajci zahtevajo od Japoncev preveč vojnega blaga, tako trdijo, vsled česar pogajanja ne potekajo dobro.
Filipini so včeraj imeli nove potresne sunke. Kolikor je danes bilo možno ugotoviti, človeških žrtev ni bilo, pač pa je zopet na tisoče ljudi zgubilo strehe.
Koncert zbora Zarja
Včeraj popoldne je pevski zbor Zarja podal svoj spomladanski koncert v Slov. nar. domu na St.
Clair Ave. Koncert je bil prvotno namenjen га nedeljo, 28. marca, vsled nepričakovano slabega vremena pa je bil isti dan preklican in preložen na včerajšnji dan. Včeraj je bila Velikanoč.
Dan je bil izredno lep. Tako pa je bil tudi koncert Zarje fino po-i tevo o garantirani letni mezdi in dan in udeležba nepričakovano j če ne, ali bo delavstvo stopilo v velika. Sedeži v avditoriju so bi-i stavko in to v obeh družbah, ali li domalega zasedeni in veliko le pri eni in katera družba bo v posetnikov je bilo tudi na balkonu. Zadovoljstvo s programom
Danes v ponedeljek se obnovijo razgovori med zastopniki ^	-
podjetja General Motors Co. in, xajnik kopne vojske Stevens delavsko unijo. General Motors;	урдц s Formoze. Po nje-
zaposljuje $45,000 delavstva, j	mnenju ni neposredne ne-
med temi jih je v njegovih pod-1	vojne med Kitajsko in
jet jih v Clevelandu 16,000. Po-^ čiang-Kajšekom.
godba pri General Motors pre-i
neha veljati dne 29. maja. ' Bfla hiša je podala novo stališče, da je obramba tudi For-
Dne 1. junija preneha veljati mezdna pogodba v avtomobilskem podjetju Ford. Ford zaposljuje v celoti 145,000 delavstva, od tega kakih 11,200 v Clevelandu.
Pogajanja v Detroitu so tajna. Ugibanja gredo v dveh smereh, ali bo industrija pristala na zah-
moze najprvo dolžnost Ćiang-Kajšeka ne pa Amerikancev.
Direktor F.B.l. Jklgar Hoover je objavil, da je v Ameriki, 22663 članov komunistične stranke. Ker je stranka prepovedana, so šli v podzemlje.
je bilo vsestransko in kot so Zar-jani dolgo let imeli svoj tradicionalni koncert na Zahvalni dan—si bodo morda lahko poslej določili velikonočno nedeljo za spomladansko priredbo, ker včeraj se je videlo, da vzlic prazniku, ljubitelji petja ne zamudijo dobrega programa.
tem slučaju prizadeta.
Novi nemiri—nova nasilja
Na obisku
Iz Hibbinga, Minn., je prišla na obisk v svojcem v Cleveland Mrs. Frances Lunka. S seboj jo pripeljala svojo malo vnukinjo Franci Ann Perpic. Za časa bi-V mestu Birminghamu v Ala-j vanja tukaj je pri svoji sestri bami, danes verjetno nastopi | Mrs. Johana šuštaršič na 14012 splošna stavka. Krvava obraču-' Darwin Ave. Mrs. Lunka je do-navanja med seboj trajajo dalje, 1 ma iz žerovnice pri Cerknici, razširila pa so se iz Alabame tu-i Dobrodošla v naši metropoli, iz di v nekatere kraje držav Ten-j katere upamo, da bo odnesla nessee in Kentucky. V telefonski; najlepše spomine!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by	j
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. I 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO ,
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312	I
Issued Every Day	I
Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July |
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mestaj:
UREDNIKOVA POŠTA
For One Year—(Za eno leto)_______
Fur Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
_$10.00
__600
_ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)______,_
Kor Six Months—(Za jeat mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.01 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26 th. 1918 at the Post Office at Cieveianu, Ohio, unuer ihe Act of Congress of March 3, 187У.

LETO 1955 BO ZA DELAVCA VAŽNO!
(1)
Letošnje leto bo verjetno eno najpomembnejših v zgodovini ameriške delavske borbe. Prvič se je postavila konkretna zahteva po garantirani letni plači. Ce do tega pride, da bo delavski dohodek zavarovan, bomo spremenili tudi izraze. Mesto mezde, bomo govorili o plači; mesečna, letna plača! Boj ne bo lahek. Vzemimo samo vzgled, s kakimi sredstvi se operira na nasprotni strani.
Ob priliki debate o tako imenovani "pravici do dela," ki gre zoper ameriško unijsko organizirano delavstvo, je na primer neki senator v Kansasu iznesel tele trditve: "Farmarji so na tem zakonu bolj zainteresirani kot pa katerekoli drugi stan (namreč na zakonu, da se onemogočijo delavske unije). Farmarji so postali razburjeni, ker je CIO iz avtomobilske stroke izglasovala fond $25,000,000, da s pomočjo stavke pomaga priboriti garantirano letno plačo. To pomeni, da če bodo delavci dosegli garantirano letno plačo, se mora uzakoniti tudi garantirani letni dobiček za trgovce. To vse skupaj pa vodi v socializacijo."
Na prvi pogled bo vsak povprečni Amerikanec videl kaka'demagogija ali pa mešanica pojmov je v gornjih besedah. Toda dejstvo je, da tako se dela in s tem je treba računati.
Gre tudi za zanimanje za javnost, za javna vprašanja, posebno tistih, ki so na njih najbolj zainteresirani. Gre za neke vrste politično zavest.
Država Maryland je imela rešiti enako tak zakonski predlog, ki gre zoper delavske unije. Ko je bil osnutek v senatnem odboru, ki se peča z delavskimi vprašanji, so bile odrejene razprave, ki so javne. Kakor znano, se po politični zrelosti javnost ali interesira, aH pa se ne intere-sira za delo v zakonodajnih zbornicah in v odborih. Ko je bila pred imenovanim odborom javna razprava o osnutku zakona "o pravici do dela," je bilo v razpravni dvorani kar 700 poslušalcev, po večini delavcev, po večini unijsko organiziranih delavcev. Prvič znak in dokaz, da se delavci zanimajo za svoja interesna stanovska vprašanja; drugič tudi tisti, ki poklicno rešuje ta vprašanja, konkretno vzeto, senator ali več senatorjev, ostanejo pod gotovim vtisom, kakšna je javnost. Večkrat tako tudi glasujejo. Dejstvo je namreč, da je v državi Maryland ta zakon propadel in je delavstvo proslavilo odlično zmago.
V Kansasu je bilo pričakovati, da bo zakonodajna zbornica sprejela zakon o "pravici do dela." Tudi ga je v rcsnici sprejela. Oglasil pa se je governer, ki je stavil svoj ugovor, je zakon vetiral in ker v zbornici ni dobil nato potrebne dvetretinjske večine, je propadel. Zopet unijska zmaga, čeprav na drugi način. Toda governer Kansasa je gotovo stal pod vtisom javnosti, javnost pa je bila razgibana in so bili iznešeni zoper zakon taki argumenti, da jih je moral sprejeti kot svoje končno tudi governer!
Oba vzgleda smo namenoma navedli, da s prstom pokažemo, kaj se lahko napravi, če gre za politično-stanov-sko zrele ljudi, za javno zanimanje. Taki delavci so nam lahko za vzgled in za vzor, tudi ko gre za druga javna vprašanja, recimo občine, države in republike.
Povdarili smo, da bo leto 1955 eno odločilnih v zgodovini našega delavskega gibanje. Prvič garantirana letna plača, drugič položaj delavskih unij, pristavimo pa tudi, da splošna delavska vprašanja in kako gledajo vlade, tudi federalna, na ta vprašanja.
Eisenhower je glede unij že povedal svoje mnenje. "Samo peščica reakcionarjev se lahko peča danes v Ameriki z umazanimi načrti, da razbijejo unije. Samo kak norec bo poskušal, da odvzame delovnemu človeku pravico izbiro in svobodnega pristopa k uniji. Samo norec lahko sanja, da se bo kazalec na uri obrnil nazaj v tisti čas, ko je bilo ameriško delavstvo kakor brezpravna masa. Hitler je prepovedal in preprečil delavske stavke. Stavkujoče je nagnal v vojaško službo pod K'ojaško disciplino. Toda p tem je uničil tudi svobodo. So gotove stvari, ki so slabše, mnogo slabše kot stavko, ena od teh pa je izguba osebne Bvobode."
Principielno stališče Eisenhowerja je torej—za unije!
L. Č.
Koncert Glasbene malice v nedeljo
CLEVELAND, O.—Naravno, zgodovinsko in vsakdanje življenje naše lepe Slovenije bo glasbeno in muzikalno izpojeno v koncertu Glasbene Matice. Od bregov jadranskega morja do belih vrhov naših alp nam bo zbor v višjem izrazu, to je folklornem petju orisal naš narod, njegovo trpljenje in veselje ter njegovo naravno lepoto. Koliko resnice v besedah Vilharjeve pesmi "Srcu," "Naj bo lepa le tujina, lepša nego dom tvoj ni, čeprav zelo priprost." Ali bomo mogoče o tem bolj prepričani po tem lepem koncertu?
Spored na koncertu bo vseboval tudi mnogo mednarodno klasičnih skladb kot: Shubertova, "Nevesta Rozamunda," A. Dvo-raka "Komu potok solz ne lije" in res klasična, Bellini jeva, "Čista deva" iz opere "Norma" in to je samo malenkost privlačnega programa.
Pevci, direktor Anton Šubelj, in pridna pianistinja Vera Slejko so zvesto na delu in se zanašajo, da ni treba tu posebno poudarjati, da složno vsi posetimo to kulturno prireditev, v nedeljo, 17. aprila ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Vstopnice se šij dobe pri pevcih, pri A. Šubelju v Slovenskem nar. domu in v Oražmovi slaščičarni istotam. Sedeži vsi rezervirani. Požurite se od blizu in daleč!
E. Safred.
V Monte Carlu spremenili raj denarnih nnogo+cev v letovišče za vse
45-letnica "Vodnikovega venca"
Sreča ti je mila, um ti je dan,
našel jo boš če nisi zaspan!
CLEVELAND, O. — Tako je pel pesnik Valentin Vodnik. Naši ustanovni člani so ob ustanovitvi mislili nanj in simbolično krstili društvo na njegovo ime. Bili so več ali manj pevsko navdahnjeni, idealisti z bujno mladostno domišljijo: zbirati in združiti pevce v posebno društvo. Ce so v tem uspeli ali ne, ni namen tukaj razpravljati. Delno so gotovo. Uspeli pa so v svojih osebnih življenskih stremjelnjih in naporih s tem, da so se prilagodili razmeram, se ustanovili in uspešno vzgojili svoje družine. To pa radi tega, ker jim je bila sreča mila in um jim je bil dan. Zaspani pa tudi niso bili. To velja tudi z ustanovitvijo društva, ki danes ob 45-letnici slavimo napredek in porast in našo skupno posest v jednoti.
Od ustanovnih članov sta ostala pri društvu samo še dva; Joseph Vene in Josephina Ladiha. Drugi so se ali izselili ali pa že dokončali to življenjsko pot.
Društvo praznuje v soboto, 16. aprila svojo 45-letnico z veselico v S. N. Doma na St. Clair ju. Za ples igra popularni Vadnalov orkester. Oddali bomo tudi dobitek.
Članstvo je pozivljano na to jubilejno slavje, da čim uspešnejše završimo ta znameniti dan. Pripeljite s seboj pi jatelje ш svojce. Splošna javnost je vabljena na poset.
Pridite!
V nedeljo na društveni seji smo izvolili na izpraznjeno mesto novega predsednika, bivšega zapisnikarja in nadzornika John' Petriča. Naš podpredsednik Jack Subelj ml., ki mu je bil namenjen! stolček—se nam je izmuznil z motivacijo—da za mlajšo generacijo še ni prišel čas, da prevzame društvene vajeti. To samo mimo grede.
Leo Poljšak,
Po prvi svetovni vojni je doživela krne^evina Monaco nov gospodarski razcvet, ki pa je bil samo začasen. Takrat so namreč še prihajali tja, denarni mogotci z vsega sveta in zapravljali denar. Toda že po prvem borznem polomu v Wall Streetu leta 1927 je začela zvezda Monaca polagoma zahajati. Bogataši so prihajali v Monaco, da bi kvar-tali, se izprehajali in uživali milo podnebje, da bi lahko prej pozdravili pomlad kakor doma.
Zadnja leta pa se je začel razvijati tujski promet v drugo smer. Na morskih obalah je videti čedalje več manj petičnih, preprostih ljudi. To velja zlasti za obale Sredozemskega morja. Ta preusmeritev je seveda vplivala tudi na Monaco, ki nima tako ugodnih naravnih pogojev za razvoj tujskega prometa kakor mnogi drugi manj znani kraji. Ker je prihajalo v Monaco zadnja leta čedalje manj tujcev, je začel vladar te najmanjše evropske državice knez Rainer razmišljati, kako bi preprečil gospodarsko propadanje svoje kneževine. Njegovo razmišljanje bi bilo seveda brezpoldno, da nima bogatega prijatelja, znanega grškega denarnega mogotca Onassisa. Skupaj sta zasnovala rešilen načrt, ki je pač edinstven.
Kneževina Monaco obsega komaj 150 ha. Rainer in Onassis pa hočeta njeno površino povečati skoraj za šestino, tako da bi dobila kneževina nova stavbišča in novo obalo. V zalivu Monte Carlo morje v širini 200 m nikjer ni globoko nad 10 m. In po načrtu kneza Rainerja in njegovega bogatega prijatelja bi tu zgradili na morskem dnu jez iz betonskih piramid, da bi zavarovali zaliv pred morskimi tokovi. Tako bi nastala peščena obala, morje bi bilo mirno, za kopanje zelo primerno. Razen tega bi železnico, speljano po rodovit-
ni zemlji, preložih visoko v hribe in tako bi tudi pridobili precej prostora za nova poslopja. Tako bi iz starega raja kvartopircev napravili moderno kopališče in letovišče.
Že prej so obalo Monaca raz-rili in razkopali, da bi bila mi-kavnejša. Navozili so tudi mnogo peska, ki pa ga je morje odplavilo. Na prostoru, ki bi ga pridobih z umetnim jezom na morskem dnu, bi zgradili več hotelov in velikih stanovanjskih hiš. To počitniško mesto bi bilo zgrajeno na betonskih stebrih. Celo najdrznejši del tega velikega načrta, namreč preložitev važne železniške proge Marseille —Genova, po mnenju strokovnjakov ne bo zadel na nepremagljive težave. Leta 1959 bo namreč potekla za 100 let sklenjena pogodba med Francijo in Monacom o tej železnici in tedaj bo lahko knez prosto razpolagal z zemljo, po kateri je speljana. Zgraditi pa bodo morali predor, dolg 2500 m. Stroški bi znašali po sedanjih cenah tri milijarde frankov. Toliko bi znašali tudi stroški za novo obalo Monte Carla. Za preložitev železnice bi razpisali državno posojilo, za katero bi se zanimala tudi Francija. Državica bi prodala nekaj stavbnih parcel, ki bi bile seveda primerno drage, in tako bi dobila denar za finansiranje tega obsežnega načrta. Zgraditi namera, /ajo tudi visečo železnice nad Monte Agelom, kamor leto-viščarji že zdaj radi zahajajo spričo subalpskega podnebja.
Tako naj bi zrasel iz morja nov Monte Carlo. Področje te najmanjše evropske državice bi se povečalo za dobrih 20 ha. Načrti so že pripravljeni. Ce jih bo-bodo uresničili najmanjša državica v Evropi ne bo več Monaco, marveč Lichtenstein če ne računamo vatikanske države ki je še manjša.
VASILIJ SE JE PREMISLIL
Pa se vrnil nazaj k staršem. Zgodba o 17 letnem ruskem mladeniču Vasiliju Lisikovu se je začela s tem, da je kot srednješolec in kot sin ruskega polkovnika pobegnil iz vzhodnega v za-padni del Berlina in se predal Amerikancem. Izbral si je svobodo, tako je dejal. Nato so se začeli protesti in podobno. Sovjetska vlada je zahtevala, da Amerikanci vrnejo mladeniča nazaj. Vmes je posegel celo sovjetski zunanji minister Molotov, ki je poklical k sebi ameriškega poslanika v Moskvi Bohlena in potom njega zahteval, da Lisikov pride nazaj k staršem. Amerikanci pa so dejali, da se je Vasilij pgistovoljno in po treznem prevdarku odločil, da zapusti Sovjetsko zvezo. Komunizma da jo sit.
Vasilij je postal senzacija; Amerikanci so mu začeli razkazovati življenje v svojih klubih. Besedo je imela naravno tudi televizija. Ze je bilo vse pripravljeno, da Vasilij odide v Združene države, pa se je Vasilij naenkrat premislil.
Morda je bral poročila iz Sovjetske zveze, da so sovjetske oblasti začele s preiskavami med srednješolci kdo je tam proti sedanjemu režimu. Eno od teh poročil iz mesta Kijev v Ukrajini je celo poročalo, da se je tam eden od aretiranih srednješolcev pred preiskavo ustrelil.
Vasilij je dejal, da ne mara prevzeti na' sebe odgovornost, če bi sovjetske oblasti radi njega kaznovale njegove starše. V zadnjih dneh pod Amerikanci je začel celo s sovjetsko propagando. Ali pa je imel Vasilij od vsega početka skriti načrt, znan samo njemu, da poskusi z avanturo, ki mu bo prinesla slavo tudi v Sovjetski zvezi? Postal da bo
narodni junak.! Kdo ve, kaj bo po povratku povedal Rusom, zakaj se je bil predal Amerikancem.
Vasilija so spremljale do meje ameriške straže, na sovjetski strani pa so ga čakali njegovi starši v spremstvu sovjetskih vojakov. Avantura Vasilija se je začela dne 18. marca.
PO GREDAH SLOVENSKE KULTURE
Rak ni vsega kriv!
V Bridgetonu, država Maine, je umrla v starosti sto let Julia Chadbourne, ki je prestala v starosti 80 let operacijo na raku. O njej se je govorilo, da je najstarejša bolnica v Ameriki, ki je bila napadena po raku, ki se jo kljub visoki starosti podvrgla operaciji. Kot rečeno, je Julia Chadborne dosegla starost sto let; pa se je hitro razneslo, da je umrla na raku. Njeni sorodniki so to trditev ovrgli. Julia j: umrla vsled starosti, saj je dočakala vendarle lepo starost sto let.
TURIZEM NESE
New York ni samo največje ameriško mesto, središče ameriškega bančnega življenja, središče tekstila, raznih konvencij, marveč tudi turistično vzeto privlačna točka. Konvencij je bilo lansko leto v New Yorku 749, turisti izletniki pa so pustili v New Yorku čez milijardo dolarjev!
France Magajna—
60 letnik
Veseli in gostoljubni Kraševcc France Magajna je nedavno praznoval 60 letnico. Rojaki ga dobro poznajo, če ne osebno, pa prav gotovo po njegovih številnih dopisih, ki jih je objavljal v ameriških slovenskih listih — predvsem v "Glasu naroda."
France se je rodil v Gornjih Vremah na Primorskem 4. marca 1895. Bil je kmet in je po mnogih doživetjih v svetu ostal zvest svoji zemlji. 18 let je bil star,
ko je odšel v Ameriko, kjer je delal v premogokopih. V prostem času pa je veliko bral. Dopisi Tr-bovčevega Toneta so mu bili tako všeč, da je še sam prijel za pero. Sam pravi, da je bil najlepši dan njegovega življenja,
ko je bil v "Glasu naroda" objavljen njegov prvi prispevek.
Potem je začel pisati "na debelo." Lotil se je tudi člankov in pesmic, kar pa je kmalu opustil in ostal pri zgodbah, ki so vse prepletene s šegavostjo in humorjem. Ko se je priučil angleščini, je tudi veliko prevajal, kar dela še danes, ko že vrsto let živi spet v svojih rojstnih Vremah,
kjer obdeluje zemljo na svoji kmetiji, ki služi za zgled vsej okolici. France Magajna je zgledni kmetovalec, v zadnjih letih je napisal več člankov v razne strokovne liste, obenem pa piše svoje šegave zgodbe v razne domače liste in druge publikacije. Nekaj svojih zgodb je izdal tudi v knjigi, pod naslovom "Žalostne zgodbe o veselih Krašev-cih," ki jo je založila Primorska založba v Kopru. France Magajna praznuje svoj življenjski jubilej poln vedrine in zdravja. Da bi takšen ostal še dolga leta in bi še mnogo veselega in poučnega napisal — mu želijo številni prijatelji in znanci v domovini in prav gotovo tudi vsi znanci in piijatelji širom po svetu, ki ga poznajo osebno ali pa le po njegovih zgodbah.
Prešernova družba bo letos izdala sledeče knjige: Koledar za leto 1956 s pestro in zanimivo vsebino, roman Ivana Potrča "Zločin," in povest Vekoslava Kaleba "Čar prašine," mladinsko povest Antona Ingoliča:
"Dete z dvema imenoma" ter poljudno znanstveno delo znanega pedagoga Gustava šiliha:
"Vzgoja naših otrok." VsCh teh pet lepih knjig bodo, dobili naročniki za malenkostno naročnino—300 dinarjev. Knjige Prešernove družbe, so danes najbolj priljubljeno čtivo v Sloveniji, saj skoraj ni hiše ne v mestih in ne v vaseh, kjer bi ne bilo naročnikov te popularne ljudske založbe.
Delavsko prosvetno društvo
i "Svoboda" v Rušah pri Mariboru šteje 356 članov. Od tega je 53 odstotkov delavcev, 19 odstot-1 kov uslužbencev, 22 in pol od-j stotka študentov in 5.5 odstotka 'kmetov. Samo lani je bilo v društvo sprejetih 63 novih članov. Pri društvu deluje gledališka, šahovska, kegljaška, in kino I sekcija, godba na pihala, mali i orkester, knjižnica in Ljudska ! univerza.
j Veliko praznovanje delavske j i mladine bo 21. in 22. maja v| I Kranju. V toh dneh se bodo v: j Kranju zbrali mladi delavci i/, plcitno. vse Slovenije in slovesno pro-j slavili 10-letnico osvoboditve. !
minska prireditev bo v aprilu m bo uvod v veliko proslavo 10-let" nice osvoboditve. S tem v zveS bodo staro Cukiarno v Ljubljani, kjer so nekoč stanovali najpomembnejši člani Slovenske moderne—preuredili v lep lavski dom, ki bo imel svoj" knjižnico, čitalnico, dvorano prireditve in delavsko kuhinjo-Soba, v kateri sta umrla pesnika Kette in Murn, bo prerurejna v muzej. Nad vhodom v stavbo pa bo vzidana spominska plošča. ^ počastitev te obletnice bodo rejene tudi glasbene prireditve po večjih mestih in industrijskih ki'ajih v Sloveniji. Likovni ume'" niki pa bodo odprli dve veliki razstavi del slikarjev in kipari®* moderne smeri.
Ljubljančani so prvi v JuS*'" slavi ji gledali film po WS sis^ mu. V veliki unionski dvorani. ^ Ljubljani, so v začetku marca predvajali francoski film "Gi" Monte Cristo" po sistemu ps®*" doplastične filmske tehnike.DvO" rana je bila v ta namen priin^rn"
preurejena. Platno je bilo P", večano in vzbočeno, da je P^' gledalcu vzbujalo vtis tretje menzije. Preurejena je bila W kinokabina in projekcijski ka nal.'Tako je WS sistem za vajanje filmov prva dobila Lju Ijana, tekom letošnjega leta P ga bodo uvedli tudi po drug krajih Jugoslavije.
Šole v stari Jugoslaviji in ^ nes. V šolskem letu 1938/39 J® imela Jugoslavija 8659 osnovn in višjih |ol. Po osvoboditvi P® je število sol zelo naraslo in ^ imela Jugoslavija v 1. 19^^ 13,959 šol za štiriletno šolsk® izobrazbo. V stari Jugoslavi?
Šiptarji, Turki in Bolgari spl"^ niso imeli manjšinskih šol šolskem letu 1952-53 pa so j' imeli Špitarji 949 šol s 108.25'' 4Scenci, Turki 183 s 17,759 uče® ci, Bolgari pa 21 s 7514 uČenC' Nagli gospodarski razvoj slavije zahteva, da posveti pose^' no pozornost strokovnim lam. Pred vojno je imela slavija v šolskem letu 1938-410 šol za učence v gospod^ stvu, v katerih se je šolald 4 >
658 učencev. V šolskem
letu
1953-54 pa je imela Jugoslavia
že 620 šol z 72,150 učenci.
gte-
J 39
vilo obrtnih šol pa se ]e oo pred vojno povečalo na 121- ^ lo narašča tudi zanimanje dine za industrijske šole, k' prenapolnjene. Pred vojno imela Jugoslavija 55 takih šol
10,279 učenci, v šolskem
let«
1953-54 pa je delovalov Jugo^* viji 180 industrijskih šol, ki imele 35,702 gojenca. Tudi lo učiteljišč se je povečalo od ^ pred vojno na 59. Da lahko skujejo šole učenci tudi iz
ill'
bolj odaljenih podeželskih krw mnogo pripomorejo domovi ii^
ternati, ki jih je bilo v stari goslaviji le 116, v 1. 1951 j jc bilo že 1376. Mnogi siroma^jj^ učenci so imeli v teh domo brezplačno oskrbo.
Mfti študenti
Tehnik Tone vpraša nekoč jezikoslovca Tincta: "Ti, ki se učiš jezike, pa mi povej, kaj pomeni beseda štipendija."
Tine dolgo tuhta, toda ne zna povedati. Zato pravi Tone:
, "Štipendija, to je'vsota denarja, ki jo navadno porabiš, preden jo dobiš!"
V gostilni
Gost: "Ali je to vino noV' 3clo dobro je!"
Natakar: "Ne, staro je, vodovod jc zamrznil!"
Slikarska
"Danes sem prodal poslediiJ*^
"Pcjsaž ali portret?" "No, pregrinjalo s postelje-
60 letnico Slovensko moderne.
bo letos praznovala Slovenija ene najpomembnejših literarnih smeri in obdobij slovenske, kulturne preteklosti. Poklonila se bo spominu svojih najpomembnejših pesnikov: Župančiča, Ketteja in Murna ter ))isatelja Ivana Cankarja. Za proslavo te po-pomembne obletnice je bil sestavljen poseben odbor, ki mu predseduje Ivan Regent; Spo-
se
Profesor: "Zmagovalec pravi latinsko 'victor'.
Vera (si misli): "To si lahko zapomnila, saj se njei^'^ ime Viktor!"
Po nekaj mesecih ...
Profesor: "No, Vera, pov''^ mi, kako se pravi po latins'^" zmagovalec."
Vera (srečna, ker ve):
lan!"
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
STOLPI ZA VRTANJE NAFTE V ŽITU
Rodovitna so vojvodinska polja. Težko je pšenično klasje, koruzni storž je poln, zato je kruh bel, miza bogato obložena, pa tu-^ vina ne primanjkuje. Ob taki ®iizi se rado razvije veselo razpoloženje, šala in smeh. Ena iz-®ied teh je: če zlezeš na bučo, ki Je največji hrib v Vojvodini, lah-0 vidiš Vojvodino z enega kon-na drugi. Najvišja točka na 6j kakor dlan ravni zemlji je Cerkveni stolp.
Ta šala je tudi resnična, kajti kilometre in kilometre, ka-sega pogled—samo žito, ži-žito ... Včasih deluje ta pej-utrudjivo in monotono, toda anes menja pokrajina svoj običajni videz tako, da se bo tudi ®ala morala prilagoditi času, ajti cerkve so dobile sedaj kon-urente. Nje sedaj po višini pre-®®§ajo stolpi za vrtanje nafte, ženica, koruza, industrijske rastline in sedaj še nafta—to so ^jvažnejši proizvodi Vojvodine ^fta, skrita pod črno plastjo
jemlje, bo knialu stekla iz globin.
Napta in plin
^^alu bo dve leti, ko se je rojstni dan po štirilet-^ naporih in dvomih prebil iz Sonde prvi curek nafte. Od ta-
krat
so stolpi nenehno rasli.
stajali so kakor velikani med ® ^bli pšenice in koruze.
Nekaj vojvodinskih vasi s ši-cestami in belimi hišami, ^ 80 podobne druga drugi ka-^or dvojčki, je zbudilo zanimajo vse naše javnosti. Jermanov-Greda, Lokva, Bečej, ■ Y ° Mošorin—so se pridružili endavi, kjer se že dviga pod ^ o desetine in desetine stol-Samo v preteklem letu so L , ^^'^&novcih izvrtali 13, v sv	^ vrtine. Kmalu bodo
^ ri zavrtali tudi na 70 drugih ostih in tako odprli nafti pot
v svet.
кгЧ^'^^ rii samo nafta novo od-Uiel^ )^°&astvo Vojvodine. Ze-lec v јб njen spremijeva-vj. ■ ^ Banatu in Bački so ga na-jj! "^Jiogih krajih in strokov-oj^,! računajo, da ga je tam trov^ ^ r^ilijardi kubičnih me-sk	Ponieni važno surovin-
pjP °snovo za našo industrijo, samo gorivo, t,emveč ga tudi v kemični indu-kjer proizvajajo iz njega ka '^'lakna in tkanine. Veli-Greda, kjer so nahajališča pripravlja za veliko iz-^^^končan je nafto-Hiti ^ršca, tako da bodo J oga vaška gospodarstva kma-^^Gnjala svoje štedilnike, ki
so jih zdaj kurili s koruznimi stebli in storži, s plinskimi. Prav tako bo dobila industrija v Vršcu potrebno energijo.
Da bi bilo izkoriščanje plina čim bolj racionalno in ekonomično, so zgradili do Jermanovca normalnodrno progo v dolžini 14 Jtm, kjer bodo polnici cisterne, ki bodo odhajale v rafinerije Slavonskega Broda, Siska in Reke. Ne samo površina, temveč tudi notranjost zemlje v Vojvodini bo dajala skupnosti neprecenljivo bogastvo. Zato pričakujejo tudi mnogo več sredstev za povečanje proizvodnje.
Nafta za zdaj še ni stekla, pipe so še zaprte. Številke kažejo vrednost plina in nafte, zato se mnogi čudijo, da še nismo začeli. Toda počakati je treba in pripraviti vse potrebno, da ne bj^prišlo do nesreče, kajti potrebno je, da se vse naftonosno polje ali pa vsaj njegov osrednji del temeljito prevrta in šele potem začne z eksploatacijo. Zgodi se namreč lahko, da se iiaita razlije. Vsaj tako pravijo strokovnjaki.
Zato je zvrtanih veliko število vrtin, vse polno je vrtalnih garnitur in nad njimi se dvigajo jskleni stolpi. Stroji so nabavljeni v najrazličnejših deželah. Na oznakah lahko čitamo: Made in USA, Germany, France. Za te stroje smo' plačali okoli sedem sto milijonov dinarjev, kar nam bo omogočilo, da bo temna, mastna tekočina neovirano in neprekinjeno prihajala na dan, se zlivala v cisterne in se potem spreminjala v bencin, petrolej. Zaradi tega so pipe na mnogih stolpih čvrsto privite, toda konec leta se bodo odprle in iz njih bo začela teči tekočina, ki jo je nekaj desetin ljudi vztrajno, včasih tudi v dvomih, iskala štiri dolga leta.
—Slovenski Poročevalec
Zastopniki Enakopravnosti'
Za St. clairsko okrožje; JOHN RENKO 1016 Easf 76th Street
UTah 1 -6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: I O H N STEBLA) 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Razvoji prihodnjih 25 let
Stoletje, ki je za nami, smatrajo misleci sodobnosti samo za drobec sekunde v človeški zgodovini; vendar se je v tem stoletju v tehnologičnih uspehih doseglo več kot prej v tisočletjih. V tem kratkem stoletju je človek vpregel v svojo službo elektriko, silno pospešil zatiranje nalezljivih bolezni in splošne uspehe zdravstva, razvil in pocenil masno produkcijo potrebščin in napravil 'prve korake za koristno porabo atomske energije.
Vse to je, po mnenju znanstvenikov, šele skromen začetek; v prihodnjih 10 letih bodo uspehi večji kot so bili v zadnjih 75 letih na poljih industrije, zdravstva, prometa itd. Posebno široka obzorja se odpirajo porabi sproščene atomske energije. Tozadevni optimisti z vso resnostjo prerokujejo, da pred letom 1980 bodo v domovih nameščeni mali atomski generatorji, ki bodo leta in leta nei no aajaV električno energij . ..;;:r.ače potrebe. Atomski gei ; atorji bodo dajali silo, ki bo poganjala ladje in vlake in letala in celo avtomobile. Vodljiva letala brez pilotov bodo prenašala tovore preko kontinenta in preko morja.
Potniška letala brez pilotov,! opremljena s stroji na atomsko; energijo, bodo prenašala potnike na daločene cilje in razdalje in bodo pristajala po elektronski kontroli.
Napredujoča znanost bo izra-jDila energijo sonca, plime in oseke in Vetrov. Morska voda bo po cenenem procesu izpreminjana v sladko vodo za porabo ljudi io živali in za namakanje obširnih pokrajin, ki bodo rodile nadaljna bogastva pridelkov. Zdravniška veda že do neke mere izrablja sproščeno atomsko energijo za zatiranje in zdravljenje bolezni. Ti procesi se bodo izboljševali in bodo pomagali zatreti raka in polio in tuberkulozo tako temeljito, kakor je v nedavni preteklosti zdravniška veda skoro zatrla kolera in tifus in druge hude morilke človeštva. Precizni stroji bodo avtomatično reševali probleme, s katerimi se dandanes trudijo možgani stotisočev.
Ne vi razvoji bodo zmanjšali fizično in duševno delo delavcev, pri tem pa se bo produkcija dvignila do neslutenih višin. Vsekakor to ne bo pomenilo znižanja zaposlitev. Tu in tam bodo pač nekatera skupine začasno priza-
dele ролоуђлЈ si^tgr."": - -na primer z dgbP a> - . izgubile delo mnoge kc _
toda 4otične zaposlitve so se preusmerile na. tovarne avtomobilov, na garaže, na gasolinske postaje, na oljno produkcijo in na stotere, druge posle, ki jih prej ni bil%. Izpremembe so prinesle več novih zaposlitev kot so ukinile starih. Novi razvoji, ki pridejo, bodo neizogibno odpravili nekaj sedanjih zaposlitev, toda pri tem bodo prinesli mnogo več novih.
Vsekakor bodo novi razvoji prinesli krajši delovnik. Delavci bodo imeli več časa za počitek in razvedrilo in izobrazbo. Mnogi se še spominjamo 12-urnega in 10-urnega delavnika. Danes traja delavnik 8 ur ali manj, vendar daje več produkcije, več zaposlitev in več plače. Z novimi razvoji moremo pričakovati nadaljevanja teh smernic. Sproščena atomska energija, bo, tako vsaj upamo, preprečila vojne v bodoč-
:li)sti,jiaj# opustošenja, ki bi jih mogla prinesti atomska orožja, oi bila tako strahotna in vseobsegajoča, da ^ jih jDodo bali labiti odgovorni činitelji.
Kakšne razvoje moremo pričakovati v prihodnjih 25 letih, mi, navadni zemljani, ne vemo. Vendar se zdi, da gori navedene domneve znanstvenikov niso sanjarije. Pomislimo samo, kakšnim velikim izpremembam smo prisostvovali v zadnjih 25 ali 50 letih! Razvoji bodočnosti morejo biti le večji in hitrejši. Živimo v čudovitih časih in zdi se, da ni nič več nemogočega na tem lepem svetu.
—NEW ERA, glasilo ABZ
FORBT
State Firm Wins Highest Award
V BLAG SPOMIN
PKEDRAGEGA OČETA IN NADVSE LJUBLJENE MAME
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči pred šestimi leli, dne 8. aprila 1949
ki je svoje blage oči zalisnil la vedno pred 16. leli dne 3. aprila 1939
Sladka nam je misel na Vaju, pa na ljubki Vajin nasmeh in besede ljubeznive ki sta jih imela do vseh Oj očka. mamica predraga,
zaprla trudne sta oči,
a v srcih naših še živila,
ljubezni naše ne vgasita.
Kako si, bleda smrt, nemila ki nam si kruto ugrabila ljubljenega nam očeta, nepozabno našo mamo
Žaluioci ostali:
CIRIL in JAKOB, sinova IE
THERESA CERKVENIK in ROSE SALAMANT, been FRANK CERKVENIK, zet CECILIJA OBER (VEHAR), sinaha
EMMA ZORC, RONALD, DOLORES, FRANCES, MARIE OBED EDWARD in ROBERT SALAMANT, vnuki in vnukinje STANLEY WALTER ZORC, STEVEN PAUL ZORC in SCOTT LOUIS ZORC, pravnuki Cleveland, Ohio, rlne 11. aprila 1955.
Cheese Souffle With Corn Flake Topping





OUTSTANDING SAF-ETY RECORD — Morrison Motor Freight, Inc., operating out of Akron, has received Ohio's highest award for the state's best h;;,'h-.vay safety record in 1954. Hay Taylor, center, iicfivts the grand trnphy from Roy Snetzer, district .i-rpct'".'!-, Interstatr; Com-п.чгсе Comini.4sjori Вигени of Motor Ctriitrs, at ihv 37ih
annual convention of the Ohio g tate Trucking Association In Columbus. Looking on is Norman Stedron, of Trailmobile Inc., Cincinnati, sponsor of the safety program in cooperation with OSTA and the American Trucking .Associations. Eight I'tOh'o firms received recog-niMiin for outstanding safety
"Village Smithy" Is True Scot
Gather your family around the table and then bring' this Cheese Soulile witli Corn Flakes 'i'opping directly from the oven to the table. The crisp corn iiakes add an unusual texture to the cheese souRie. Serve the soiilile with individual tožsea'vegetable salads, bran muffins, grape jelly, milk to drink and fresh fruit for dessert.
Cereal Festivals were celebrated in mid-April about 500 B.C. by the Romans to solicit protection for grov/ing grains. The modern version of this celebration is the Spring Cereal and Milk Festival aponaoreU by the breakiašt cereal and dairy industries to promote, the food value of cei eal and milk. Cereal and milk, complement each other in both food value and appetite appeal. Besides providing calcium, cereal 2nd milk also contribute other important minerals (phosphorus and iron), B vitamins (thiamine, niacin and riboflavin), top-quality protein and food energy.
The ingredient use. cf ; ;	milk in main dishes provides an
attractive way to er.^-..	, ...d children too, to get tlieir daily
requirements of this ..
L. n Flake Topping
1	teaspoon dry mustard
2	cups milk
2 cups grated American
cheese 4 eggs, separated
Cheese 5',
2'2 cups corn fljikes or v. heat flakes U cup butter or margarine U cup all-purpose flour % teaspoon salt
Crush 2 cups of corn flakes or wholewheat flakes slightly. Molt butter or margarine, add flour and seasonings and stir until smooth. Add milk gradually; cook over low heat, stirring constantly until thickened. Remove from heat; add cheese and stir until melted. Fold crushed corn flakes or whole wheat flakes into mixture. Beat egg yolks until lemon colored; blend into sauce. Beat egg whites until stiff; fold into cheese-egg mixture. Turn into greased 2-quart casseiole. Sprinkle remaining cup corn flakes or whole wheat flakes around edge of casserole. Place casserole in shallow pan of water. Bake in moderate oven '(350°F.) until done, about 50 minutes. Yield: 8 servings.


If the village blacksmith in OIney, Maryland, resembles the Scotsman on the Savings Bond poster above, it's more than just a coincidence. They're one and the same. When Artist Gib Crockett selected the thrift theme for his Savings Bond poster, he chose as his model 70-year-old Samuel Josiah Finneyfrock, a true Scotsman who plies his trade in the little Maryland town just 18 miles north of the White House. A blacksmith who hasn't shod a horse in 16 years, Mr. Finneyfrock nevertheless keeps busy at his forge making chimney initials and other ornaments for homeowners, repairing machinery, and otherwise serving as handyman for the neighborhood. One of the few old-time "village smithies" left in the United States, he observes: "No, I don't have a spreading chestnut tree to work under. A blight killed them all around here 40 years ago." Mr. Finneyfrock not only has contributed his smiling countenance to the naticn-wide promotion of Savings Bonds, but he also is a regular fjurchaser of what he calls his "good, safe investment." The poster is now being widely displayed all over the country.
1
retirement a real reward for your work!

Start now to buy the ease and comfort you've always wanted— through U. S. Savings Bonds
10TS OF PEOPLE seem to think that if they J never look ahead, they'll never see the time when they retire. But sooner or later, that time rolls around anyway, for all of us. So look ahead! You can make your retirement a wonderful reward for your work—if you h^ive the money. And the best way to have it is to start investing now—in U. S. Series E Sa\ings Bonds.
Why Savings Bonds? Because for your retirement, you want the surest, safest investment you can get. Another reason. You want an investment that earns good interest for you. U. S. Savings БопЈк, do that — earn 3% compounded semiannually when held to maturity. You'B be surprised how fast your money piles up!
And .there are no other 6ecuriiir;s you can purchase more coiivemently. Just for /the easy, automatic Payroll Savings Plan where you work. Or if self-employed, invest in Bonds regularly where you bank.
Start now to make your retirement dreams come true, through U. S. Savings Bonds!
ГА, V. S. Governmoni doc, not pay for this
ment thanks, for their patriotic donation, the Advenamg Caunc.. and
ENAKOPRAVNOST

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MICHEL ZEVACO
KRALJEM HIEZ
t	ZGODOVINSKI ROMAN	|
[»ашпшшпшшшшпвптшиаипиппиаиииипиаипппиипшшииишшшштншишмапииинииншитнапшш«
(Nadaljevanje)
"Boj je boj!" si je rekel in stresel glavo. "Ne mislimo na mrtve: živih je svet! Gospod," je dodal na glas, "dolgujem vam ^	Л':о V::" :;e s':o z
in branim, ako potreba, in končno, da vas spremim na določeni kraj."
"Da me spremite?" se je začudil Guise. "Kam? Kako? čemu?"	'	I "/Ja, :-.vetlost. Vsied svaril, ki|
. 2 '/.v - - . : mogo-
so
ste
■I '.v :cdaj pa ,, bliskovo prešinila nova .1. Oči so se mu hudobno za-metale.
"Svetlost," je dejal, "zdaj nine dolgujete nikake. Postav-sem tu, da vas počakam
FOR BEST jisSULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
MIDDLE-AGED WOMAN — Care for children in exchange for room - board. Small salary.
LAwndale 1-1881
REAL ESTATE
I"	■ •• " se ZL
' g!,:^. ilni in . ,t.s pričakujejo lara."
"Pri, Velikem Henriku'?" je vprašal vojvoda živahno. "Tam so se shajali Condejevci svoje dni."
"Da, svetost, baš tam. In če izvolite z menoj . .
Vojvoda Guiški ni imel nika-':ega povoda, da ne bi zaupal človeku, ki ga je bil pravkar rešil smrti. Izprememba kraja za napovedani sestanek se je zdela
Chicago, 111.
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD SHOP, GOOD LOCATION, NEW FIXTURES; EST. TRADE; — GOOD BUS.; Private owner sells reasonable for quick sale $2,500 plus inventory, commodore 4-9302.
WISCONSIN — CUMBERLAND— 35 acres wooded. Beaver Dam lake. 6 room house, 4 cabins, furnished, 4 boats, beach, 2 piers. $18,000.
Call GLadstone 3-8535 2037 N. ,77th Court Elmwood Park, 111.
WANTED TO RENT
WANT GARAGE
near North or West side.
Phpne MOnroe 6-6656
3 RESPONSIBLE ADULTS—Need 2 bedroom unfurnished apartment N. or N.W. in quiet well kept building. 10 years at present address.
Bittersweet 8-1463.
6 RESPONSIBLE ADULTS—Need 6-7 room unfurnished house or 1st floor apartment. Good location N. W. preferred. Moderate rental.
Cornelia 7-1258.
RESPONSIBLE SCHOOL
PET DOG__d
NOTION BUSINESS — WHOLESALE — Selling school supplies and toys. Year round steady business; very low inventory; will finance part.
Call: HYde Park 3-7984 evenings
GROCERY STORE — With meat, stock and fixtures. $900 week business. Priced for quick sale. N. W. side.
TOwnhall 3-9672
Good chance to buy PIZZA HOUSE Excellent location South. Good established trade. Only selling due to other interests. Come out, see to appreciate.
commodore 4-8553
GROCERY STORE — Wonderful opportunity; good location South; large store, good business; can't handle my 2 stores; must sell one.
VIncennes 6-2955
TAVERN—Long established. N.W. Good business. Kitchen facilities. Price $3,000 plus stock. Selling due to illness.
CApitol 7-9633
Good chance to buy POLISHING лгС BUFFING SHOP — Modern :) y ■Li'-s cFlnblished business. Sell-iu. t,):ii;>r interests. See to
SU;v"ior 7-3624 UOV-V O!- f П in. - 5:30 u.m.
povsem verjetna, in napad Con-cinijevih ljudi je potrjeval očitno, da je dvorec nadzorovan.
"Stopiva in podvizajva se!" je dejal brez najmanjšega obotavljanja.
"Živel moj mali kraljič!" je za-vrisnil pustolovec sam pri sebi in srce mu je poskočilo od zmagoslavja.
LV.
Kraljev vitez.
Čitatelj morda ni pozabil, da je nekdanja Lureaujeva gostilna pogorela tisto krvavo jutro, ko se je Capestang sam tako slavno in brezuspešno ustavljal navalu maršalovih bojnih sil. Pročelje "Velikega Henrika" je štrlelo zdaj osmojeno in pusto; notranjost hiše pa ni bila uničena prav do zadnjega kotička. Po odhodu Concina Concinija ž njegovimi divjaki se je bila nenadoma ulila ploha ter olajšala sosedom gašenja. Zgorelo je sicer podstrešje in nadstropje kakor tudi del pritličnih prostorov, toda pivniški konec s sosednjimi čumnatami in kuhinjo vred je ostal razmeroma nepoškodovan. Sirota Cogolin si, je bil na-nesel v kuhinjo slame ter si uredil ž njo še dosti udobno prenočišče; in kakor hitro je spet našel viteza, mu je razkazal podrtijo, češ da jima utegne še koristiti v kaki stiski.
"Čudim se mojstru Lureau-f ju," je rekel Capestang po ti-' stem ogledu. "Tako reden člo-j vek, pa se niti ne zmeni za hišo, | namestu da bi jo popravil ter imel dobiček od nje!"
"Najemnina, ki jo je vzel od vojvode Rohana, še ni potekla. In vrhutega je vojvoda takrat zažugal Lureauju, da ga speče na njegovem lastnem ražnju, ako se drzne stopiti v bajto pred koncem roka. Tako sem zdaj jaz njen neomejeni gospodar. Evo, tu vise ključi od vseh prostorov; nisem jih rabil, ker sem se zadovoljil s kuhinjo."
Posledica tega razgovora je bila misel, ki je napotila pustolovca, da je odvedel Guisa k 'Velikemu Henriku.' Odprši vozna vrata po oprodovih navodilih, je prijel vojvodo za komolec ter stopil ž njim v veliko izbo. Tema je bila kakor v rogu.
"Izvolite potrpeti, svetlost," je dejal, skrbno zaklepaje vrata za seboj, "takoj napravim luč, da moreva v klet, kjer zborujejo naši prijatelji ..."
Zdajci pa je premolknil. Nov blisk mu je bil posvetil v možgane.
"Klet!" je zamrmral. "Oh! Klet!"
"Podvizajte se!" je zagodrnjal vojvoda, ki sicer še ni sumil ničesar, pač pa je čutil tisti čudni nemir, s katerim se napoveduje-


к1
i (innonncemeut is not an offer to sell or solicitation of an offer to buy these securities. The offering is made only by the Prospectus.
NEW ISSUE
65,000,000 SHARES
WARREN OIL & URANIUM MINING COMPANY, INC.
A COLORADO CORPORATION COMMON STOCK
PUBLIC OFFERING 7% CENTS PER SHARE
The prospectus may be obtained in any state in which this announcement is circulated from such of the under writers and other dealers as may lawfully offer these securities in such state.
Weber Investment Co.
2341 Kiesel Avenue	Oeden, Utahi
TWX-OC 27
Please send me Prospectus on Warren Oil & Uranium Mining Co., Inc.
Name: ...........................................................
Address: .........................................................
City:..............................State;........................
jo človeku vse bhžnje nesreče.
Capestang je stopil v kuhinjo, ukresal luč ter prižgal ogorek sveče, s katerim si je svetil Cogolin v svoj^ žaltavih dneh. Nato se je vrnil v izbo, posttavil luč na pozabljen stol in se okre-nil k vojvodi Guiškemu;
"Dober večer, svetlost! Ali me še poznate?"
"Bahač!" je kriknil vojvoda z osuplim glasom; a tudi zdaj je bil še prepričan, da mu rešitelj ne more kaniti zla.
Capestang pa je zmajal z glavo, rekoč: "Da, svetlost, bahač; vsako ime je dobro, samo da se človek ne zrioti v osebi."
Njegov jvC kI gl? - ■■ ost''- blisk oči sta vendarle ■ -i'.od;;!a vojvodi, da je položaj nevaren. Naglo je pogledal okrog sebe ter se potipal za bodalo.
"Dajte," je rekel prezirljivo, "izpolnite nalogo, ki vam, je poverjena, in peljite me k zboroval-cem."
"Svetlost," je dejal Capestang, "poučiti vas moram, da ni tu nikakega zborovanja. Nihče mi} ni poveril naloge, marveč sam j sem si ukazal, da vas privedem! v ta kraj!"	'
Guise se je zdrznil in se vzravnal.
"Zaseda?" je zarohnel z neomajno ošabnostjo.
"Ne, svetlost. Ako bi vam želel smrti, kar je edini pametni zmisel vsake zasede, bi vas, in ne bilo bi mi treba zdaj zapravljati časa z vami."
Tako je mislil pravzaprav tudi Guise: čemu bi ga bil rešil bahač, ako bi imel slabe namene?
"Naj bo," je dejal z osornim, mrklim glasom. "Zaradi poguma, ki ste ga pokazali nocoj, vam odpustim, da ste si prizvijačili avdijenco s tako neprimernimi sredstvi. Toda povejte mi brž, česa hočete od mene?"
Toda Capestang se ni dal spraviti iz ravnotežja.
"Svetlost," je odgovoril še osorneje od vojvode samega, "ali se morda spominjate najinega srečanja v siromašni krčmi ob cesti v Orleans ? Res je, da niste ostali dolgo, marveč ste jo pobrisali in ste mi pustili samo ubogega Montmorina!"
"Ne!" je dejal Guise z neizrekljivim zaničevanjem. "Ne spominjam se."
Kri je šinila pustolovcu v lice in stisnil je pesti.
"Svetlost," je povzel hripavo, "tisti večer stte me opsovali: vi, mene, Ademarja de Capestanga! Ali pomnite, da ste me opsovali?" "Opsoyal sem vas?" se je nasmehnil vojvoda z nesramnim začudenjem. "Glejte, glejte! Prav nič se ne spo -injam."
"Zato pa se sn uniam jaz!"
"Bodisi! Kaj hočete potemtakem?"
"Lepo vprašanje! Veste, svetlost, zakaj sem ubil nocoj dvoje ljudi, da ne bi oni ubili vas? Veste, zakaj sem vas zvabil semkaj, da se morem pomeniti z va^ mi na samem? Zato, ker mi ni živeti z neizbrisano psovko na duši! Izbrišitte žalitev, svetlost, in svobodni ste, na mojo besedo!"
Guise se je zarežal.
"Izbrišem naj jo? Čemu ne? Rad bi le vedel, kako si to predstavljate!"
"S tem, da me prosite opro-ščanja. Recitte: .'Gospod'vitez de Capestang, blagovolite mi odpustiti nesramno besedo, s katero sem vas razžalil'!"
"Imenitno!" se je zagrohotal Guise, ozrši se naglo po izbi, ali sta res sama. "Samo to zahtevate? Nič drugega nego to?"
"Da, svetlost. S tem se zadovoljim. Prosite me odpuščanja, pa ste svobodni!"
Guise se je zvil od strupenega smeha, in hkrati so se mu zalile oči s krvjo.
"Nu," je dejal, "zdaj vidim, da se nisem zmotil. Bahač ostane bahač!"
"Varujte se bahača!" je zar-jul pustolovec in položil roko na meč.
"Dovolj, človeče!" je siknil Guise ošabno. "Odprite mi vrata in glejte, da mi izginete izpred oči!"
Capestang je izdrl rapir.
"Vojvoda Guiški," je zajecljalj z glasom drhtečim od gneva, "med temile stenami sem križal svoj meč s princem Condeškim, ki ni slabši od vas, in z vojvodo Rohanskim, ki je stokrat boljši od vas. Potegnite in branite se!"
Guise je skomignil z rameni ter prekrižal roke.
"Svetlost," je kriknil Capestang, "branite se! Na križane-ga Krista se kolnem, da bo prepozno, ako zamudite minuto!
Krvave solze boste jokali, svetlost!"
Guise se je boril sam s seboj, toda ne dolgo. Zmagala je prevzetnost krotilca, ki hoče ugnati leva s tem, da podvoji izzivanje.
"Bandit!" je zaškrtal z zobmi. "Ubij me, če hočeš: da bi bil meril svoj meč z vojvodo Gu-iščim, se hvalil ne boš!"
"To je vaša zadnja beseda?" je rekel Capestang, bled kakor smrt.
Guise je skomignil z rameni.
"Dobro!" Pustolovec je spravil rapir.
"Ukrotil sem ga!" je pomislil vojvoda sam pri sebi.
Toda Capestang je stopil k njemu ter mu položil roko na ramo:
"Svetlost," je izpregovoril s strahotnim glasom, "sam Bog mi je priča, da sem vam hotel prihraniti Bastil jo!"
"Bastiljd!" je zahropel Guise. "Bastiljo?"
"Da!"
Poražen po grozni besedi ter prepričan, da ima nasprotnik
POZOR!
Več kot 50 let obstoječo poprav-Ijalnlco čevljev se proda ali odda vf najem z vso opremo, in sicer radi bolezni.
Vpraša se na 4735 PAYNE AVE.
pripi a v'ljene ljudi, ki ga bodo zgrabili, je zajecljal ošabni veli-kaš:
"Nu dobro, gospod! Ako hočete za vsako ceno biti z ГО6-noj, naj bo po vaši volji!"
"Prepozno!" ga je ustavil Capestang z ledenim glaso®' "Gospod vojvoda, v imenu kralja vas aretiram."
"Aretirate me?" je zastoW vojvoda, kakor bi se mu vrtilo v glavi. "Tak . . . kdo pa ste zaprav, da govorite v imenu Ija?"
"Kraljev vitez si! In aretiraš me? Na, umri!"
(Dalje prihodn.IltO ^
KNJIGA
SLOVENSKI PIONIR
JE IZŠLA!
CENA KNJIGI $1.50
Naročite jo od pisca
Frank J. Tnrk 1112 East 174th Street
CLEVELAND 19, OHIO
IV 1-3153	__-
HIŠE NAPRODAJ
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavile najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobile denar nazaj.
MANDEL. DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.

пгл 1 lil
IVonhee 1
LEPA HIŠA
od E. 200 St., 2 veliki spalnih'
''qv
sprejemnica, obednica m ficiency" kuhinja, ognjišče, proge ter zelo lep jard za one, imajo radi vrt.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030

Iload
, SIOR^
• Tuesđdv-^todar'^Š^A'JM;-tov В P.Mi'ife'

Oglašajte v Enakopravnosti
Dva pogrebna cBvoda
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI ЛН
VI
DOLOČITE pokliči!«
iVGKDINAtrSONS PuNERAL Directors
LIBERAL TRADE-IN ALLOWANCE —




oco^
počutite se
DOBRO
jutri
Pijte mleko ko greste spati. Znanstveni preiskusi dokazujejo, da mleko vas odpočije, prinese spanje hitreje, pomaga, da spite celo noč boli trdno.
. Pojdite spati na zdrav, naturen, varen način. Piite mleko vsaki večer ko greste spati I
MILK PRODUCIRS riDKRATION or ClIVILANO
10} t Wtbster А»ение Cle**land IS, Ohio
Cel
the Milk ffedtime ffabit
Z letalom v staro domovino
Ker je zelo veliko pomanjkanje prostorov na velikih parnikih v maju, juniju in juliju, so se mnogi rojaki xe odločili za potovanje po avijonih. Da pa bo tako potovanje bolj prijetno in brezskrbno, bo spremljal Ali 011 Kollsindcr te skupni od Clevelanda preko New Yorka do Pariza. Mr. Kollander, ki je lansko leto spremljal 30 clevelandskih rojakov do Pariza, bo potnikom ^ pomoč na potovanju in v Parizu. Odpravil bo one, ki bodo nadaljevali pot na jugoslovanskem avijonu iz Pariza do Zagreba, kakor tudi tiste, ki bodo potovali na Simplon Orient Express vlaku iz Pariza do Trsta, Sežane in Ljublja', ne. Prva skupina potuje na fjllllija^ druga na 1. lulljjll. Še je prostora in kedor se želi pridružiti naj ne odlaša z priglaševanjem. Za vsa pojasnila in cene ta dva izleta, kakor tudi za druga posamezna potovanja se obrnite na;
August Kollander
6419 St. Clair Avenue — Clcvoland 3, Ohio HE 1-4148

POZOR ZGODNJE PTICE
Da dobite največ od vaših prihrankov, dodajte vaši hranilni vlogi sedaj—za obresti, ki se pričenjajo s 1. aprilom na vlogah, ki so napravljene do 11. aprila.
In če še nimate pri nas zavarovane hranilne vloge, pričnite takoj, da boste deležni polnih obresti ob našem prihodnjem pripisovanju obresti na 30. junija. Izplačalo se vam bo biti—"zgodnja ptica!"
SICIAIR
SavinQ,9-Z,oan Co»
813 E. I85th ST. 6235 ST. CLAIR
IV 1-7800 HE 15070