SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI w>'-Jr' V- lite ni teden. MM » '. ' ,.............'.' I " ......I1 1 , CLEVELAND, OHIO PETEK, 3. fKIMOVCA, 1915. LETO Vin. — VOL. Mestni novice. Teksanski ranierji s pomočjo vojakov Zjed. držav so u-strelili glavnega mek-sikanskega ustaša. Prihodnji teden se zopet otvori redna večerna šola za pri-dobitey ameriških državljanski papirjev. —V petek, 10. septembra se zopet otvori večerna šola 2* Slovence, ki želijo postati ameriški državljani. Sola stoji pod pokroviteljstvom Slovenskega /Političnega Kluba, in bo imela reden poduk v začetku vsak petek ob 8. uri zvečer v Grdi-novi dvorani, če pa' štev^o učencev medtem naraste, »e •bo začelo pod tiče vati dfakrat na teden.. Iz zapiskov na county »odniji in qa pošti se da posnemati, da je kakih 850 Slovencev v Cleveland«, ki imajo prve papirje in ki lahko takoj prosijo za drug papir. Vse te se bo skušalo pridobiti v Šolo, da se izuče in postanejo ameriški državljani. iFo vojni v Evropi skoro ne bo možno živeti. 'Vse opustošeno, lačno, razbito in s silnimi davki zatirano, tak položaj bo le malokoga vabil tja, pač pa bodejo rojaki, ki imajo sedaj svoje žene v stari domovini, pisa'i po nje in se tu naselili. Vsak kdor ima namen tu ostati, naj postane državljan. V večerni šoli se bodejo dajala vsa pojasnila zastonj, pisale se bodejo prošnje, naučilo se bo rojake vsega, kar je treba vedeti, in skrbelo se, bo, da bodejo sodnije tudi zvečer odprte v korist onim, ki po dnevu delajo. Petek, 10. sept. je torej dan, ko se zaone večerna šola, ■ —V četrtek, 9. sept. ob 8. uri zvečer priredi elevelandska podružnica Skivenske Lige narodno zborovanje, pri katerem govori znani govorjrik in propagator Slov. Lige, g. Rud. A. Trošt. Zborovanje se vrši v Grdinovi dvorani. Vstop je dovoljen vsem, katere zanima bodočnost naroda, prijateljem flUrge in podpornikom. Narodu je treba pojasniti marsikako stvar glede Lige, in nihče ni tega bolj zmožen kot g. Rud. Trošt, ki je imel že po tolikih slovenskih naselbinah ognjevi te govore o Ligi ter pridotfil na stotine članov. —AT nedeljo, 12. sept. se vrši koncert bratov Trošt v Birko-vi dvorani. O koncertu podrobneje prihodnjič. —Umrl je v lorainski bolnišnici Anteni Germek, star 26 let. Bil je član dr. sv. Alojzija, JS KJ, ki mu je priredilo dostojen pogreb. Počivaj v mirul —Opozarjamo Slovence na izlet "Jugoslovanskega Sokola", ki priredi v nedeljo 5. sept. javno telovadbo na L. Rechar-jevih prostorih. To je prvi javni nastop, tega mladega Sofco-Ja. Iuzrjeni telovadci bodejo pokazali nekaj popolnoma novega v .telovadbi. Rojakom priporočamo, da se udeleže. —Radi praznika . 'i-abor day", , v porideljek, 5. sept izide prihodnja številka našega lista leie v torek, ob g. uri zjutraj. —Ko se je Mrs. Rozi Husar, 19 let stara, 2835 Lorain aire, stanujoča, v torek ponoči prebudila, da. pogleda po svoje* otroku, je priletel pri oknu stre1 v sobo in jo zadel v koleno. Strel je bil namenjen žen ski v sosednji sobi, ki živi ločeno od svojega moža. Napadalca so prijeli. —Mrs, Helena Petrick, 28 let stara, stanujoča na 2567 Olga ave. je nesla v torek opoldne kosilo svojemu možu, ki je zaposljen na W, 3rd St. pri River Furnace Co. Predno je dospela do tovarne, je morala preko železniškega tira, ki je bil zabarikadiran on nekega to- je - že oglasila tovarniška piščalka. Bil je zadnji čas, da dobi mož kosilo. Prime torej svojega 4 letnega s ki jo je spremljal, za roke in zleze z njim pod voz na drugo stran. 5 letni sin Frank pa je počakal na drugi strani, ker se je bal iti pod voz. To ga je rešilo. V trenutku, ko je bila mati z otrokom pod vozom, se je je vlak premaknil, in kolesa so mater in otroka na drobne kose strgala. 5 letni Frank j tj videl mater pod kolesi in je teke1 k stražniku, ki je dal vlak ustaviti. —Na farmi C. , Cowana v Bedford, je eksplodiral stroj, ki je mlatil žito. Eksplozija je vrgla 54 letnega delavca Leslie i$o čevljev visoko v zrak, in je bil na mestu mrtev. Trije drugi so dobili smrtne poškodbe, eden je že umrl Po^g teh nesreč se jih je v torek pripetilo še 72 drugih. —Nekateri clevelandski trgovci in uradniki so mnenja, da se morajo izuriti v orožju, da so pripravljeni "za vsi& slučaj." Nad 200 teh ljudij se jc zbralo v taborišču v Chagrin Falls, kjer bodejo sedaj imeli svoje ''regruten-abrihtunge", za slučaj, če >{emci napadejo Cleve'and. Zvezina vlada jim jc poslala poročnika James Mc-Ilroy, da jih bo učil vojne umetnosti. "Bridke sablje in strašne puške pa bo posodila državna milica. Torej na boj! The White Sewing to. bo na vogalu E. 79th St. in S:. Clair ave. napravila novo u-pravno poslopje, ki bo veljalo $90.000. "Zvon Svobode^ §rfe seca novembra tudi v Ctero-Jand, ko se bo vračal iz razstave v San Francisco. To je oni zvon, s katerim str v Phitadel-pthiji leta 1776 zvonili, ko je bila proglašena ameriška neodvisnost. •Bolj važno je letos, da volite pri volitvah d^P 2. pov. kot če delate isti dan;&re se *a -marinu, katerih se pa ne more več spoznati. Tri dnij bo vzelo, da spravijo trupla iz sub-marina. New York, 1. sept Vrednost angleškega šterlinga je padla na ,$4.5134, za 31 centov ceneje kot pred vojno. Angleži hitijo pošiljati v Zjed. države zlato, da ohranijo svoj kredit Johnstown, Pa., r. sept. V Ordena premogovniku, ki jd !ast Merchants Coal Co. je včeraj eksplodiral plin, ki je zahtevi! devetnajst žrtev. -Nekaj prejnogarjev je še v bolnišni, caji, in zdravniki nimajo upa nja. da bi okrevali. Med pone srečenimi mora bitH Slovencev, kot je sklepati iz imen: Jurij Pescic, Frank Co-malic. v • Providence, R. Ii, I. sept. Dr. iMohr. jako znan zdravnik v tem kraju in v Newport, se je sinoči peljal s svojo deklo Miss Burger v Newport v avtomobilu. Spotoma je šofer ustavil avtomobil z izgovorom, da av tomobi1 ne deluje prav. Med* tem pa je privozil mimo drug avtomobil, iz katerega so bili oddani Štirje streli na dr. Moh-ra in njegovo služkinjo. Dr. iMohr je bil takoj mrtev, Mtss •Burger pa nevarno ranjena Miss Burger je, bila ljubica zdravnika, odkar zdravnik ni več živel s svojo ženo. Na stotine detektivov in policajev išče sled za morilcem. Columbus, O. 1. sept. Guverner Willis ima namen, da odpove vsem demokratičnim uradnikom države Ohio službo. Nadomestiti jih hoče z re publikanci. Zveza uradnikov se je pritožila na sodnije, in 2000 uslužbencev čaka konca obravnave. 1 'O» , 1 ■ Poročila iz Dardanel. . Sir Ian Hamilton, vrhovni poveljnik v Dardanelah poroča, da so Angleži v hudih bojih severne pokrajine pridobili taktično pozicijo, ki kontrolira Biyuk in Anaftra doline. Na vzhodu kot na severu so An gleži pridobili precej ozemlja. Turške zgube so velike. častnikov in 642.000 mož, 394 1275 st sveqmo obljubili, da ne bodejo več torpedirali potniških parnikov, ne da bi ladijo poprej svarili in storili vse, da se obrani človeško življenje. Zmaga ameriške politike Rjnsi na jop in centroma se umikajo, toda na severa se držijo in so ofenzivo, Trdnjava Lutsk je padla. Na francoskem, laškem in turškem bo« pr Nemške obljube Ameriki. Washington, 1. stj^ Nemčija je sprejela tse ameriške jredloge, katere j« zahteval predsednik Wilsofl otf Nemčije. Grof Bernstorff, iiem&Jtf poslanik v Washington««, je Ames pismeno in usttfieno zatrdil pred ameriškim državnim tajnikom, da Nemčija ne bo več potapljala potniških parnikov, ne da bi jih prej svapila. Predsednik Wilson je izrazil svoje zadovoljstvo radi t«|ga koraka nemške vlade, in seije izjavil, da je Nemčija v resfjici sprejela Vse, kar je Wilsojj zahtev«! od nje. S tem je tudf ponehala nevarnost vojne 'nie{l Nemčijo in Ameriko, kajti dokler Nemčija ne bo napadala potniških parnikov in torpedifala ladije, ki prevažajo nevtralne potnike, dotedaj se Zjed. države ne bodejo utticale v zadeve /Nemčije. Zadeva s Arabicom ie ni Listnica uredništva. 2adnje čase smo zopet dobili nekaj žaljivžh pisem od strani "kaprolov", ki so mnenja, da se bodemo mi radi kakih cesarjev od milosti božje spremenili svoje mnenje. Tem kapro*om bi priporočali, da po* stanejo ameriški državljani, ker na način pridejo na edino pot, po kateri dospejo do — pameti, katero jim je Avstrija zmešala do skrajnosti, "Nekaj pisem teh kaprolov smo izročili pošti Zjed. držav, ket so bila tako surova in umazana, da jih je mogel blazen <£ kr. "r< i Izjava, katero je ijpo.da1 nem ški poslanik v imenu nemške vlade, se pa tiče samo potopljenega pamika Lusitania. Po slanik je izrecno izjavil, da je nemška vlada sklenila preme-niti način submarinskega boja že 3. avgusta, t. j. še predno je bil potopljen Arabic.'Zato se pa Wilson čudi, kako so mogli Berolinu izdati izjavo, da ne bodejo torpedirali potniških parnikov, pa je bil k!jub temu parnik Arabic kmalu potem potopljen. In ker Je bil potopljen oni submarin, ki je torpediral Arabic, se nikdar ne bo prav zvedelo podrobnosti o potopi tvi Arabica. Nemci bodejo morali plačati. Washington, 1. sept. Sedaj ko sre je Nemčija udala in pri znala, da ini ravnala prav, ko je torpedirala parnike z nevtral nimi potniki in povzročila smrt na tisoč otrok, žensk in drugih oseb, pride na vrsto vprašanje odškodnine. Tajnik Lansing pripravka noto za Nemčijo glede odškodnine vseh Ameri kancev, ki so zgubili svoje življenje pri submarinskem boju. Nemčija je že namignila, da je pripravljena plačati odškodni no. Japonci proti Turkom? Pariz, 1. sept.. Japonski poslanik v Rimu, baron Hajashi, se je izjavil, da ni izključeno, da bo Japonska poslala svoje vojake v Dardanele, da pomaga zaveznikom uničiti turško moč. Poslanik se je izjavil: O podrobnosti seveda ne morem govoriti. Toda Japonska je ve zana na svoje zaveznike, ka terim mora pomagati. Nekega dne se bo svet čudil, ko bo vi de1, koliko je Japonska poma gala Angležem in drugim za 'veznikom. Naši najbližnji sosedi so Rusi, za katere mora- pijehod .preko reke Svine, kar x>meni, da Nemci obkolijo ,Ri-.go, iz katere se morajo Rusi umakniti ali biti zajeti in s tem pade tudi Vilna. Ruski odpor pri RigL »London, 1, sept. Rusi so razvili pred Rigo svoje skrajne moči in so imeli tudi velikanske žrtve v očigled neprestanega streljanja Nemcev. Ruskim četam ,y»Xftj okolici poveljuje general Ruzcky, ki je namenjen za obrambo IPetrogi^da, v slučaju, dap r i d e jo N emci tako da-eč. Nemci so bili začasno'ustavljeni ob reki Dvini, ker 50 Rusi na onem mestu dobili močna ojačenja, toda odkar je padlo Kovno,, je začel nemški general Buelow z novo ofenzivo proti Rusom. Riga je sedaj skoro izolirana, in če ne pošljejo Rusi močna ojačenja proti armadi generala »HinUenburga, ki je precej izpostavljen ruskim napadom, preide to važno rusko pristanišče v nemške roke, ,t ~V vžlKRteT Galiciji. Petrograd, >1. sept. Boji, ki se vršijo v vzhodni GaUcljl ob reki -Stripa, so se končali za Ruse z ugodnim uspehom. Rusko uradno poročilo naznanja, da so Rusi odbfli avstrijski napad, začeli z ofenzivo in pognali sovražnika nazaj. Avstrijci so zgubili 3000 ujetnikov, 30 topov in 34 strojnih pušk. Milijon moč pred Rigo. London, 1. sept. Nemški ge neral Hindenburg. jt. tfobil en milijon vojakov, da ugjči rusko armado, ki mu M*f*rot'ije in zajedno zasede Rigo. Vrhov namerava udariti proti Kijevu, mestu 1 330.000 prebivalci. Od t,u do Odese ni daleč. Nemci pošiljajo lahko , iz Odese Tqr-kom pomoč. Avstrija napove vojrto Rumuniji? London, 1. sept. Exchange Telegraph Co. naznanja: Vsi dogovori med Avstrijo in Nemčijo ter Rumunijo niso imeli nobenega uspeha, Avstrija na* pove vojno Rumuniji. Pričakuje se, da padejo prve krog!je prej, predno se vojska v resnici napove. Avstrija kot Rumtjr nija zbirati velike čete olj mejah. Panika v Carigradu. Neki angleški submarin se je iz Dardanel splazil preko Mar-marskega morja in Bosporske morske ožine prav v Carigrad, Angleži trdijo, da je potopila submarin neka patrpl-na ladij a. .Glasom angleških poročil s* je Angležem dosedij posrečilo uničiti ,4 nemških submarinov. 1 Zadnje nemške mo£L Kopentiagen, U. sept. The ''KolkeMad", ki prinaša izvrstna poročila iz Nemčije, piše i včeraj: V nemškem državnem zboru je bil hud prepir rad} nedavnega moštva za nemško armado. Konečno je ^il sprejet predlog, da se pokliče pod zastave vse moške stare do 55 let, vse one, ki so bUi pri prej-šnih naborih spoznani za nesposobne, in celo one moške, ki so bili proglašeni popolno* ma nesposobnim za ne črno vojsko. Enake odr bodejo povzročili tudi v striji, ker obe zaveznici mor kjer je ofidal več strelov na mast priiJafcti. Mg|{ seje de-1napeti zadnje sile; da se loma podrl. IPrebivalstvo v Ca- nite na površju. ohra- London, 2. sept. Ruska njava Lutsk je padla, rigradu je bilo silno prestrašeno radi predrznega angleškega napacta. Turška armada v Dar- „ dane'a h se skoro ne more dr-1 je včeraj na Dunaju ur žati dalj kot do B6žiča. Turki | rogalo. Trdnjava Lutsk so nujno prosili »Nemčijo za'provinci j i VoBhinija, 60 300.000 pušk, toda Nemčija te- vzftodno od Bug reke. Lutsk ga orožja ne more poslati v Turčijo. Turško poročilo. •Berolim, 1. sept. Iz Carigra- Padec trdnjave Lutsk po da se poroča, da so Angleži ja, da se bodejo morali šteje kakih 20.000 prebr To je deseta trdnjava, ki padla . tekom enega m< ni poveljnik nemškim četam v teh krajih je general Besseler, ki je vodil nemške čete pred Antwerpom in 'Novo Georgii jevsk. Rusi pripoznajo, da z zgubo Rige imajo »Niemci lahek dohod do Petrograda, in zato so tudi oni pos'ali ojačenja v te kraje. V poluradnih brzojav kah se trdi, da ruski časopisi že pripravlja prebivalstvo na izpraznitev Rige. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 1. sept. Severno in severno-vzhodno od trdnjave Lutsk so se Rusi umaknili proti jugu: Tu smo ujeli 12 častnikov in 1500 mož, poleg t?ga pa 12 strojnih pušk in 50 lokomotiv. Pri Gorochov, Pazhiv in Turze so avstrijske čete prisilile Ruse k umikanju. Ob reki Stripi se vršijo hudi boji. V teh krajih so Rusi z močnimi proti-napadi vrgli avstrijske čete nazaj. , Boji okoli Grodna. Nemci so zavzeli nekaj utrdb 12 milj zapadno od ruske trdnjave Orodno. Nemški zrakoplov« pripovedujejo, da se Rusi že se^jo iz trdnjav^, ki se ne more držati dalj kot 14 dnij. Druge nemške čete so 20 milj mo najprej skrbeti. Tudi mi se ocf Vilne, važnega železniškega ne podamo, dokler ne zmaga križišča proti Petrogradu in zavezniška stvar. (Položaj okoli Rige. London, 1. sept. Iz Berolina se poroča, da so Nemci neposredno pred Fridrichstadt, in da pričakujejo »Nemci, da pade ta ruska postojanka v nekaj pisati le kak) urah v nemške rokfc Če se to * ' imajo Moskvi. Nemški general Ma-dkensen pa se bori v nemškem centrumu, da dohiti glavno rusko armado. Poročila iz Petrograda naznanjajo, da bi Nemci radi zasedli se pred aimo vse važnejše bregove rek, nakar bi ob bregovih prezimili preko zime. Druga nemška arjnada aH zadnji pondeljek in torek rta padli s 100.000 možmi turške pozicije na Dbrdanelah, toda so bili odbiti s hudimi zguba-mi. Turško poročilo trdi, da je padlo v dveh dneh 50.000 Angležev, med njimi 600 častnikov. Neka kava'erijska divizija je bila baje razsekana na drobne kose, pravijo Turki, dtrajfc na Angleškem ponehal. London, 1. sept. Premogar-ski štrajk, ki se je pričel pred tremi dnevi, s<* je končal. Delavci so sklenili podvreči se pogojem vlade. Uradniki unije so poklicali delavce nazaj na delo. Laško uradno poročilo. Rim, 1. sept. Na gorski ponjavi Arsiere, so laške čete napadle avstrijske čete pri Monte Maronias, odkoder so se mo? rali Avstrijci umakniti, Dasi s0 Avstrijci streljali s teškimi topovi ' proti italijanskim pozicijam, pa so Italijani obdržali vse zavzete strelne jarke. V bližini Plave in Gorice, so laški ostrostrelA prisilil k molku avstrijske strojne puške, ki so nadlegovale laske inženirje pri luitrjevanju laških strelnih jarkov. Na kraški pla^ noti so Italijani pognati avstrijske oete iz več strelnih jarkov. Nemškft bluf. Berolin, 1. sept. Nemško urad no poročilo prinaša danes številke ujetih in ubitih ruskih vojakov. Glasom tega poročila so nemške armade od 3. maja letos, ujele 1.100.000 Rusov, do-čim je bilo 300.000 ubitih v raznih bitkah. Potopljeni submarin. London, 1, sept. Nemški submarin, ki je torpediral parnrk Arabic, pri katerem je utonilo kakih 40 ljudij, je potopljen. »Nemško uradno poročilo pravi. da se submarin še dosedaj ;lasi>, dasi je pretekla urad- fumakniti. iz onega dela cije katerega imajo še vi zasedenega. Rusi na severu se držij< V centrumu &e vrše hudi ji, in Nemci imajp manjše pehe. Na severu pa d< Rusi krepko < držijo vse si postojanke. Prepreči1! so Nei cem, da ne prekoračijo pri FridricfiE#dtu, kj$r se bitka že več omj. &uti popolnoma " jt^tavili ofenzivo, in tttfi med •Kovnom prej, kljub temu da so se ci približali zunanjim ilortom trdnjaye Grodno. In ravno je velike važnosti za Ruse. Nemci tekom dveh tednov bodejo napredovali v oke Rige, se začno potem jesei časi in z njimi pride deževje v onih krajih, katei so Rusi vajeni, iri takoj za i ževjem strašna rima. Dbs so Nemci napeli vse sile, sedejo ta, svoj cilj in zav; jo Rigo in Vilno, toda da so dobili Rusi tu oj ojačenja, da zadržijo sovi ka vsaj do deževja. Avstrijske in Nemške Dočim znašajo ruske tekom: zadnjih štirih nad en milijon vojakov, trdijo Nemci, so pa tudi Netr ci in Avstrijci sv'no trpeli, k^ ti Rusi se niso nikjer umikali, ampak so vselej padali, dokler se je dalo. i se. da so Nemci zgubili v pjih štirih mesecih 600.000 1 ujetih, ranjenih in ubitih, strijci pa nad 400.000 'Nemška in avstrijska da proti Rusom šteje še nad dva milij je kal jakov jon v centrumu i 8CO.006 v Gal '" Am "MRTVA =ss Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SPISAL DUMAS-LE PRINCE. wmmmiHiniiiiiiiiiiii ...................I............ Sr Grof se poslovi od obeh de klic, globoko ganjen radi trpljenja Evgenije. Sklenil je, da povzroči vse, da vrne Hvge-niji nekdanjo svežost in moc. Da pa to doseže, mora spoznati vzrok njene žalosti in bote sti. Zadevo z Luigi Vampom je prepustil Času, njegova prva naloga je bila sedaj pomagati Evgeniji. Čez nekaj dnij se mu posreči, da pregovori Luizo in Evgenijo, da obiščete Haydee-Dame so bile jako prijazne ena z drugo, in grof M'onte Cristo se je čutil kakor v domačem krogu, ko so kramljale s seboj. Toda grof Monte Cristo je kmalu opazil, da se pojavlja na čistem obzorju njegovega življenja teman, skrivnosten oblak, ne da bi imel moč ga odvrniti. Že nekaj dnij se je branila Haydee, pod pretvezo, da je bolna, osebno sprejemati Ev-genijo in Luizo, in čimbolj se je grof zanimal za obe gospodični, tem večja je bila bolest Haydee. Dasi je bila Haydee odgojena po evropskem nači-mii, pa je vendar ohranila v sebi oni orientalski ogenj, ki je lasten orientalskim ženam. Večkrat je že ljubosumno pogledala grofa, kadar je db stra ni gospodične Evgenije kramljal in se šalil. Zdelo se je, da se grof pogovarja o jako važnih stvareh, o katerih Haydee ni ničesar vedela. {Nekega večera, ko je bila Bvgenija vdrko bolj obtožna kot sicer, je hotel grof na vsak način »vedeti vzrok te pobito-iti, in ji raditega reče: "Hčerka moja, v vasej starosti ie ne smete obupati nad Življenjem- Na Icafcšni bolesti boleha vaša duša? Lepi ste, mladi ste, in v sebi imate talent, katerega ves svet spoštuje, ker je priznan kot umetnost zakaj se torej umikate sijajnemu svetu, ki leži pred vami na kolenih in vas občmdtije ?" "Vaše besede, gospod grof, so kakor vedno gotovo prille iz najbolj odkritosrčnega srca, in izrekam vam prisrčno zahvalo — toda svet, o katerem govorite, kaj naj mi nudi ta svet, da odtehta (česanje, ljubezen, bolečine, katere sem občutila?" In z bolestnim pogledom se se ozre Evgenija proti nebu. ''Pogum I Danes govorite ne-oliko bolj razl6Čnd, hčerka moja," odvrne grof. "Vi govorite o kesanju, o ljubezni, o bolestih, tri besede, ki imajo seveda velik upljiv na naše življenje." "Da, da, gospod grof, spoštu* e, če morete, neizrečeno bost, ki duši moje srce — in potem me obtožite!" reče Evgenija, ko povesi čelo in si posuši solzo. "Nasprotno, gospodična, prerokovati vam moram bodočnost ki bo polna sreče in veselja.* "Ab, ne, nikakor ne," reče Evgenija z vzdihom. "Za mena je vse končano." '"Cujte!" reče grof s sladkim nasmehom. "Ali priznate, da sem jaz za sebe popolnoma srečen? — Imam soprogo, ki me ljubi, katero obožiljem, soprogo, katere ljubinkovanje je za mene največja radost na svetu. Imam otroka, iz katerega ne-• dolžnih usten neprestano ču-jem klicati svoje ime— No to-tekom časa, ki je znašal itnajst let, petnajst dolgih let obupa in samote — čujte m« dobro, otrok, sem jaz ravno ta rekel kot vi: Za mene je vse mčanol — Tedaj sem bil to-;o star kot vi, in kakor vi sem jaz obračal oči od prihod-njosti, tako da bi skoro zaspal večnem spanju. Toda v sebi imel glas, ki mi je klical: i j in upaj! Da, da, verova-in upati, to je vsa človeška ■k modrost." "Toda mogoče je, da so položaji popolnoma različni," reče Evgenija. "Bil sem zaprt med zidovjem stolpa, katerega so od vseh stranij obdajali morski valovi. Temna ječa je bilo moje edino stanovanje. — Oče, prijatelji, ljubica, kje so bili? Temna noč me je zavedno ločila od njih. Moji najdražji upi so zginili. Toda imel sem vero na boljšo bodočnost, in v tej veri sem pre našal smrtne muke in zagledal sem svet, srečo, skozi zidovje moje ječe." Evgenija se za trenutek pomisli- Gospod grof," reče "vi ste mož, jaz sem pa deklica. Nfcša čustva so silno različna. — VI vi ste lahko smatrali svojo srečo na tem svetu zgubljeno zavedno, toda na razvalinah ste še lahko upali na bodočnost. — Jaz pa — jaz moram zginiti s tega sveta, kajti odsedaj je svet meni le še peklo. Ah, gospod grof, nilodar ne bi mogli misliti, da je z glavo vase ljubice zginila od vas vsa vaša bodočnost." ''Evgenija!" zakliče grof, kateremu se je radi poslednjih besed nekaj zjasnilo, "ah, govori* te, kjijti čas minjeva! — Neskončna je moč Boga. Govorite I" "Ne morem," mrmra Evgenije, "ne morem. Bolest in sramota me dušite." Po teh besedah se Evgenija upre ob balkon, in njen pogled je uga-ševal kot zvezda v jutranji zarji. Mesec je razsvetlil okolico. Dve gondoli tiho smuknete mimo palače, toda kmalu se ustavite, v enem čolnu se dvigne postava, in nežen glas zado-ni po vodi, spremljan od gitare. Toda bil je moški glas, ki je v slabi italijanščini pel^otožno pesem. Glas umolkne, toda glasovi gitare se še vedno razlegajo po vodi. Trenutek pozneje zapoje isti možki glas isto pesem, potem se pa dvigne v čolnu neka postava in zamaha z robcem proti balkonu, kjer sta stala grof in Evgenija. Ko se grof sklone preko balkona, da bi razločneje slišal, kaj pojejo, začuti, da ga nekdo prime za roko. Obrne se in zagleda Haydee, ki je ho'Sila otroka na rokah. "Pokličite ga!" reče Haydee. ■Grof se obrne in ji hoče odgovoriti, toda Haydee ga prekine. "Kakor hitro sem slišala pevca, sem vzela sina v naročje, ker sem začutila v sebi željo, da mi prerokujejo. Pokličite jih torej k nam — rada bi jih slišala." ''Ti želi«, Haydee, da govorijo resnico?" "Gospodična Danglars!" reče Haydee, ko se obrne k Ev-geniji, "ali ne bi radi poslušali te ljudi?" Grof opazi z bolestnim začudenjem nekako silovitost, s katero je njegova žena govorila z Evgenijo. in da ne bi prišlo do neljubih dogodkov, da z robcem znanienje ljudem v gondoli, naj pridejo v palačo. IV. POGLiAVJE. Cigani. iMala družina grofa Monte Cristo je bila zbrana v dvorani palače. Evgenija in Lruiza ste bili navzoči. (Dvorana je bila prostorna, okrašena s starinskim pohišt vom m olepotičena z dragocenimi slikami. Sijajne slike, temno pohištvo, vse to je prispeva lo k veličastnosti in skrivnosti predstoječega nastopa. Haydee drži otroka v naročju! Luiza in Evgenija ste sedele poleg nje grof pa se naslanja z roko na mramornato ploščo starinske pisalne mize. Luč benečanske svetilke je bila zastrnjena z zelenim zasto-rom; globok molk vlada v dvorani- Kmalu pa se pokaže na pragu cigan. j Bil je mlad mož ,prijetne, vitke rasti; priprosta obleka, ki se je tesno oklepala tfupa,. je kazala eleganco španskega kostuma. Njegov odločen nastop, njegov živahen obraz, njegov skroivnosten pogled, vse to je vzbujalo pri ženskah polno zaupanje, pri moških pa negotove skrbi. »Monte Cristo obstoji, ne « bi se premaknil in komaj povr šno pogleda prihajajočega. Haydee se pa smeje in poboža svojega otroka. "Dober večer, signor," reče cigan v slabi italijanščini, ko se trudi, da podeli svojim besedam španski naglas. "Ali je res," reče potem, "da ste me poklicali sem, da razo-denem skrivnost vaših dogodf kov,, lepe dame? Da razkrijem, kaj je v vaši bodočnosti slabega ali dobrega?" v 'Začnite!" mrmra grof. "Pri vas, signor, če dovoli te?" Grof se malenkostno zasme je, "Lepi moj kavalir," začne cr-gan, "vi imate trdnost genija; samo pogledam vas pa vidim, da ste enaki neustrašenemu čolnu na morju življenja 1 — V vaših potezah vidim neizbrisljive znake viharne preteklosti. Na obrazu vam berem čut silne strasti — to je popek, ki se ne more razviti v cvet-" "Vi zgubljate svoj čas s temi malenkostmi," reče grof ne-voljno. "Pustite preteklost, ki je daleč za nami, in pečajte se prihodnjostjo, ker trdite, da ste enak Bogu, ki ve vse." ' Dajte mi roko," reče cigan. "Tu je," odvrne grof s prezirljivim nasmehom. Trenutek molka nastane. Cigan pogleda proti nebu, se obrne potem k Haydee in mrmra: "Uboga Haydee!" Grof presenečeno pogleda, Haydee pa poljubi svojega otroka. "Tu je glavna črta," nadaljuje cigan, ki ni spustil grofove roke. <" '*# "Naredite kratko!" zapove grof mračnega obraza. "To je dovolj," odvrne cigan, ko pogleda navzgor in zopet navzdol. Govorite!" "Ne smem-" "Zakaj ne?" "Nemogoče je." "He, lep prerok ste!" reče Monte Cristo z zaničljivim nasmehom, kajti zadrego cigana je pripisoval njegovi nevednosti. "Dobro torej, signor, da vam dokažem, da nisem slab prerok, hočem z vami skrivej govoriti." ''iRad; toda opozarjam vas, da ne bom dovolil, da mešate kake skrivnostne besede v vašo nespametno govorico." "Bodemo videli,'' odvrne cigan, ko štopi z grofom v oddaljen kot dvorane. "Signor," reče cigan sedaj, "ali ste mogoče kdaj videli puščave Afrike, kjer se ne dobi niti kaplje vode, da bi potolažila žejo? Ali ste opazili tam eno samo palmovo drevo, ki se dviga iz tal, kjer je vse zapuščeno in peščeno? Ali niste nikdar vprašali, zakaj drevo tam sameva?" ' "Kaj hočete s tem?" vpraša grof. "Signor, življenje je puščava, nevihta in suša pa nesreča, vi ste pa palmovo drevo." ''Hvala vam, moj izvrstni pre- Iji tvrne cigan. "J»i. va* in neznani so m iz vašega preteklega kfjufo temu pa vam lahko rečem, da vam preti posušena roka neftega nadnaravnega bitja" "To je usoda nas vseh," bd vrne grof prostodušno. "Toda s to razliko, da bodete vi usodepolni cilj dosegli, ko vaša prsa že ne bodejo imela sape, da Samo enkrat vzdihnejo, in ko v očeh ne bodete imeli več solz ampak kri, s katero bode te jokali." IPo teh besedah se grof neho te strese in ko upre svoj vprašujoči pogled na obraz cigana, skuša na njegovem obrazu raz rešiti uganjko, o kateri je pričel sunjitf. Toda mirno stoji cigan pred njim, ne da bi z očesom trenil "Tu je otrok," reče zdajci Haydee, ko je cigan skončal svoj pogovor z grofom. '"Prerokujte £e njemu." , "Naznanil mu bom prihod-•njost, stgnora, toda ce kdo izmed navzočih želi poprej še vprašati, naj vpraša sedaj, kajti pri otroku bom končal, signora," reče cigan, ko obstoji pred Evgenijo. "Vaše zvezde morajo biti srečne, ali želite, da ;ih vprašam?" uMe jako malo briga," mrmra Evgenija. "O, govorite," zakliče Haydee. "To nas zabava- Govorite 1" ''Dobro torej 1 Dajte mi svojo roko!" Evgenija mu da roko, in do-čim cigan skuša poteze na .dlani, molčijo vsi. "Vi ste imeli strastno Ijube-reče cigan. "Ljubezen one vrste, katero čutimo samo enkrat v našem življenju; vi ste postali žrtev te strastne ljubezni, ko ste plačali svoj davek na slavnih "campi lugentes" svojo žrtev. — Daleč od vas vidim vašo mater, ki zaman plaka za vami. — Pomanjšuje ji kruha. Vi ji bodete dali kruha, ko se bodete prepričali o tem, kaj je hči dolžna materi. Pripravite svojo žalno cJbleko, kajti pod mečem pravice bo padla glava moža, katerega ljubite." Evgenija, ki je bila že silno vznemirjena, po teh besedah strašno zaitriči. "Nesrečnik," zakliče grof, ko stopi proti ciganu- "Povedal sem resnico, signor," odvrne cigan ponižno, ko e videl, da je tudi Haydee postala nevoljna radi njega. Medtem pa je Evgenija vsta-a vsa bleda in preplašena; Luiza jo prime za roko in jo hoče držati. ''Bežive, Luiza, bežive!" zakliče Evgertija vsa iz sebe. "Pečat preteklosti znači tega človeka." tAh, moja mati, moja ljuba mati!" zdihuje potem, "kako krivično sem storila, ko sem bežala od tebe. iPojdimo, Luiza, pojdimo!" Po teh besedah se Evgenija strga -prijateljici iz rok in beži preko dvorane. Luiza ji sledi. Grof obstane poln začudenja in jeze sredi dvorane, Haydee pa stiska svojega Otroka k sebi. "No, gospod čarovnik," reče grof, ko vrže denarnico k no-jam cigana, "tvoje opravilo >c cončano; pojdi 1" Se ne," reče Haydee- "Manjka še prerokovanje za mojega • tt • sina. "Kaj govoriš, Haydee? Ali ne vidiš, ,da je ta ničvrednik slepar, ki nas s svojim zlobnim prerokovanjem skuša prestrašiti,?" "O, spoznala sem, da je govoril resnico;" odvrne Haydee, potem pa hitro pristavi: "Kaj more slabega reči glede prihod-njosti tega nedolžnega otroka? Vsedite se, moj gospod in ljubljenec, vzemiva oba ljubljeno dete v naročje in čujva, kakšno bo prerokovanje." Grof je bil sicer jako vzlovoljen radi vsega, kar se je pravkar pripetilo, toda ugovorom Haydee se ni mogel ustavljati. On* i* vsede poleg njega, on jo objame preko pasu, docim prime z drugo reko otroka, ki je sedel na kolenih obeh. Neino dete ie bilo videti jako radostno, kajti mahalo je z | njegovem bledem danem s črno brado, peklenski nasmeh, ki pa ni odšel grofovemu pogledu. Haydee vzame malo ročico otroka in jo stegne proti ciga nu. 1 "Tu je raka," rečf- Cigan nekaj trenutkov molče ogleduje roko, z isto resnostjo kot prej. MDobro," reče potem, "videl sem dovolj." "In kaj poveste?" "V tem trenutku jako malo. "Govorite!" "Ta otrok bo srečen, jako srečen, potem ko bo prestal silno gorje. Toda temu gorju se lahko umakne." Govorite, povejte, kafko?" "Ta otrok je rojen pod uplji-vom slabega znamenja. Toda po tem, kar mi pravi ta upognjena čija — " "Katera črta?" vpraša Haydee, ko s pogledom sledi ciganu. "Ta tukaj, ki gre od zadnjega členka kazalca in se zgublja na dlani." Jo že vidim- — Dobro, kaj vam pravi ta Črta?" Da je ta otrok v orientu rojen — najbrž v Carigrad-u." Haydee pogleda grofa, zadovoljna, ker je cigan povedal res- ■ -v t Zato pa," nadaljuje cigan, "ne bo tako nesrečen kot je bi-o pričakovati, toda potrebno uporabiti neka sredstva, da se nesreča odvrne od njega." "Govorite — govorite— vse kar je v naši moči, se bo zgodi-dilo," reče Haydee. Ta teden se priredi v Benet-cah za uboge slavnostna pojedina," govori cigan počasi. "Vi morate priti na to slavnost s svojim otrokom, in vaš otrok mora zajedno s siromaki jesti isti kruh. Dobro bi bilo, če bi tudi vi in vaš mož uživali ista jedila, da se očistite vsega ponosa in sebičnosti, ki se morebiti nahaja v vaših srcih. Nadalje mco. u lice I tdila, ■__ redna, Kar nama je rekel, kaj ne. dragi prijatelj?" reče žena. ko ljubeznivo pogleda svojega moža- T "Signora,* nadaljuje cigan, "če bodete to storili, kar sem vam* rekel, tedaj ste lahko prepričani, da odvrnete nesrečo od tega nedolžnega bitja! — Lahko noč! Sveta devica naj vas varuje, in dober duh naj čuva nad zibeljko vašega sina." Po teh besedah se hoče cigan odstraniti, Haydee pa, ki je bila vsa zamaknjena v blaženstvo radi namišljene sreče svojega sina, stegne roko proti ciganr in mu ponudi krasen prstan, katerega je nosila na roki. Cigan vzame prstan, ga poljuba poln spoštovanja ter se zadovoljno nasmehne, "No, moj gospod in zapoved-nik," reče Haydee ponosno svojemu soprogu, ki je skrbno opazoval ciganov odhod, "povedala sem vam, da bo najin siri srečen. Ali greva na večerjo siromakov T ''Sla bodeva!" odvrne gtof. Haydee se ga oklene z rokama okoli vratu, potegne njegov obraz k sebi in mu pritisne goreč .poljuib na ustna. V. POGLAVJE. Slavnostna pojedina siromakov' Vse misli naivne matere so bile posvečene pobožni ceremoniji, ki bt se morala v kratkem vršiti v korist siromakov. Z lastnimi rokami je pripravljala obleke, nakit in vse drugo, o čemur je menila, da bo zvišalo eleganco njenega sina. Medtem pa je skušal grof Mbnte Cristo pomagati gospi-ci Evgeniji Danglars. Hitel je k njej in poln skrbi opazil pred njenim hotelom poštno kočijo, Vpraša, za koga je voz pripravljen, in dobi kot odgovt>r, da voz pričakuje obe francoski pevki. Hitro koraka grof po stopnjicah navzgor, in w ! • '4v> Ie Herpelje-Kozine. Oderu-štvo je, kakor vidimo sedaj, ko razširjena strast« Tudi pi nas se je razširilo oderuštvo. Tukaj imamo dtfa mesarja. Tako lepo složno gresta s cenami kvršku, da' je kar veselje, za tiste, ki namret imajo zadosti denarja in drugim še grižljaja mese ne privoščijo. V teku enega meseca sta poskočila s ceno kar za 40 kron fta s,to kilogramov. 2ivina je pa ravno po isti ceni, kakor pred enim mesecem, če ne še ceneje. Zdaj si morejo privoščiti meso le denarno dobro podprti ljudje. Prosimo, kaj ne bi kaka oblast nastopila proti takemu oderu-štvui? Pri nas so ljudje večino* ma ubožni, mali kmetje in pa železničarji. Ti zadnji imajo še vedno tisto plačo, kakor v mirnih časih. — kako naj žive? To je zagonotka. Dr/gotin Hren f Iz Maribora. V noči od 10. in 11, julija je izdihnil starček ijp sodelovalec izza slavne dobe naših slovenskih taborov, gospod Dragotin Hren, nadrevident Južne železnice v starosti 72. let. Starček po letih, je foil poln mladostnega ognja,4 kadar se je šlo za slovensko narodno stvar. Na italijanskem bojišču je padel dne 5. julija v Ljubljani splošno znani bivši plakater gospod Peter Matelič v starosti 49. let. Vjetniki v Srbiji- Srbsko vojno ministerstvo je ustanovilo v Nišu poseben urad, ki daje pojasnila o vojnih vjetnikih. Vsled zadobljene rane na italijanskem bojišču, je v pon-deljek v Postojni umrl črno-vojnik magistratni sluga Ivan Pust. Pryotno se je bojeval v Srbiji, nato je zbolel in bil nekaj časa kot rekonvalescent-v Ljubljani, potem pa odšel na italijansko bojišče, kjer je našel smrt Navadna napaka. Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča zaprtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako to je, rabijo razne pilule in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je Škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo .položaja, pač v istem času utrdi prebavijalne organa. Tpkg sredstvo Je:t tr1nerjev0 ameriško grenko vino NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO, IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU zaprtja, posledicah zaprtim neprebavnosti, napetosti, bolečin v odvajalnih organih, želočnih boleznih, nervoznosti in slabosti. Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih organov. CENA $1.00. PO LEKARNAH. Joseph izdelovalec 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. < Če tu nadlefuj« rtvmatixem ali Da takojšno ol*i*bo. Ona 25 in 60c, po poiti 35 in 60c. i ' ŠaL .v.-V • PRIREDI PRVO VELIKO SPOJENO Z VELIKO VRTNO VESELICO DNE 5. SEPTEMBRA NA LOUIS REDARJE VIH FARMAH, STOP 126, EUCLID, OHIO 1 -V/ '( r , i s_ program: —2 1. Proste vaje članstva. 2. Vaje na orodju. 3. Telovadba gostov. 4. Skupine. 5. Tek na 200 jardov, zmagovalec dobi lepo darilo. 6. V presledkih poje slavni pevski zbor "BUČEVJE" sloven ske narodne pesmi. 7. Med programom igra domaČi orkester. Kdor želi razvedrila in dobre zabave v prosti na ravi, naj nikar ne zamudi te ugodne prilike. V nadi da se udeležite Vam kličemo bratski "ZDRAVO" Jugoslovanski Sokol ■mm relik Danes, v nedeljo, 29, avg. »e je vršil v Amsterdam Opera use, v veliki dvorani, 340 44th St. ob 2. uri popoldne javen shod newyorskih Jugoslovanov, kateri sihod o-stane vsakemu udeležencu " neizbrisljivem. spominu. Velika množica Srbov, Hr-\atov in Slovencev, med temi posebno mnogo ženstva iz vseh krogov Ne-w Yorka in Brook lyna, je kljub jako slabemu vremenu skoro napolnilo dvorano. Bilo je od 600-700 ljudij. Za newyorske razmere velika množica, ki je s svojim paznim poslušanjem in nad1 vse velikim redom naravnost presenetila vsako pričakovanje.. Shod je otvoril g. Ante Ta-naškovič, in v svojem krasnem govoru je pojasnil pomen in namen velikega meetinga. Zahvalil se je v prvi vrsti ju naški srbski in črnogorski voj-l ski, kateri ste upanje nag vseh. I (Burno odobravanje.) Nad vse je pa presenetilo sporočilo, da f za nas Sloveitcc ne bo govoril g. Prank Sakser, predsednik Slov. >Lige. Istotako presene-(► čenje je vzbudilo poročilo, da je društvo "Slavec" v zadnjem trenutku pred zborovanjem te-lefonično odpovedalo svojo udeležbo in spopolnitev programa, tiskanega v vseh jugoslovanskih časopisih v New Yorku in drugod 11 {(Začudenje ljudstva. iNekateri se javno zgražajo nad takim izdajstvom.) Nato je g.,Tanaskovič predstavil občinstvu g. prof. Mihaj-la Pupina, glavnega srbskega konzula v Zjed. državah in profesorja na Columbia univerzi v New York. Burno pozdravljen je profesor Pupin pričel svoj jako logičen govor. Občinstvo ga je s takim zanimanjem poslušalo, ga tuintam z aplavzom prekinilo in mu sledilo s tako napetostjo, da kaj tacega še nisem videl pri naših ljudeh. Smisel njegovega gpvora je bil: Kaj hočemo mi HrVati in , Slovenci, kaj nam lahko Srbija da, in kaj nam je storiti, da dosežemo to, po čemur hrepeni mo. Nadaljeval je približno ta-ko-le: Današnja vojna j9 boj velikega proti malemu; 'Danas nja vojna je stremljenje velikih držav proti malim državicam, da jih spravijo 1 popolnoma* pod svojo oblast. Je boj za obstoj malih narodnostij, kot to vidimo n. pr„ pri Belgiji, Srbiji in Črnigori. Nemec, v Ker g. Frank Sakserja ni bilo na zborovanje, da bi govoril za Slovence, me i e-odbor jugoslovanskega shoda naprosil, da spregovorim par besedij, da se i slovenska beseda sliši. Da se mi ne bo pred'bacivalo, da sam sebe hvalinfi. bom v kratkem povedal svoje govorniške zmožnosti. Rekel sem: "Jugoslovani! Hočem vam, kot Slovenec, na prošnjo odbq*-ra povedati, kar mi teži dan|| srce. Slibo vreme nam je oj-podilo "naše narodne voditelje", naše* Suštaršiče (Velikanska veselost jn smeh po dvora? ni) iz New Yorka, za katerimi! pa naš narod gotovo ne bo vfč capljal in poslušal njih farizejsko pesem! (iBurno ploskanje). J ZLATO JE ZMAGALO NAD IDEALI IN BOJEM NARODA, krevsajo naši stari vodniki po poti Sušteršiča, in nam to ni1 nič novega. Cenjeni zbrani! Rečem vam resnico I Slovenci smo živeli, ko še ni bilo Avstrije, in živeli bodemo, ko Avstrije več ne bo! 11 (Bur-no ploskanje.y Biti nam je treba yle solidarnim z brati Hrva ti in Srbi, ker smo en narod, ki govori isti jezik, in kdor mene ne razume, prosim, da vstane. (Buren smeh in plosk.) Naši šušteršiči, naši voditelji se pre pi raj o z narodom, kdo bo via dal Jugoslovanom? Bratje, Nemci in Avstrijci se danes ne prepirajo kdo bo vladal Poljski, le politični idijoti so zmožni kaj tacega. Menda ne govorim danes v imenu prostega naroda v Ameriki, lahko p^ trdiity da govorimv imenu slovenske in taligence ameriške, da smo Slovenci brez Hrvatov in Srbov zgubljeni, pokopani 1 no! Želim, da ste vsi Slovenci in Slovenke z vso šo in telesom za resolucijo, se ima prečitati in odobriti. (Aplavz in živijo kliči.) Po tem se je prebrala in odobrila resolucija, prečitalo se je brzojavke, brzojavne* se je pozdravilo predsednika Wilsona. »Nato je g. prof. »Pupin ob # na zaključil impozantno zborovanje. Naj ne pozabim omeniti hrvatskega tamburaškega zbora Dalmacija", kateri zbor je žel posebno zahvalo od strani občinstva, ko je udaril: "Onamo, onamol" Slave Iv. Trošt, 391 Central Park, Weat, New York, N. Y. a Štrajkolomilec. (Prevod »angleškega.) Prišel je domov *iz tovarne zagorelega obraza in črnih rok. Bil je že blizu 60. let in dolgo e že delal v mestni tovarni. Ko se itumije, stopi v kuhinjo, kjer ie .delala njegova žena. Vzame si drugo suknjo in reče ženi, da gre na glavno ulico. "Kam?" vpraša žena. "Na unijski urad grem," odvrne mož z mračnim dbrazom, "vse zgleda kot da se napove štrajk." Ona ne odgovori ničesar, ker ni vedela, kaj naj reče. Njeno ice, polno gub, ni kazalo nobenega čutila. Medtem pa pričnejo tudi otroci kričati, in ona odide v drugo sobo, da jih pomiri. On pa koraka po ulici. Kma-pride do vrat, - da poišče voditelja. "Povejte mi, ali odidejo me-laniki na štrajk?" vpraša voditelja. 'Mislim, da." "In kovači?" "Oni morajo zajedno z mehaniki zaštrajka^. "Jaz sem kovač in nimam nobene pritožbe*" "To je vse. Vi ste član unije in morate štrajkati zajedno z drugimi člani rinije." "Toda....." j Voditelj unije pa ostro pogleda delavca in reče: /'Mi moramo trdno stati eden poleg druizega v tem boju. Veriga je samo toliko močna kot je močan < njen najslabši del Ako bo štrajk proglašen, se morate pridružiti ostalim tovarišem." Delavec se obrne in mračnega lica odide zopet na ulico. Svoje korake nameri proM tovarni, katere dimniki so se ka dili tam na drugi strani mesta. Spotoma obstane nekoliko pred židovsko prodajalno, polno vsakovrstne drobnarije, ki skoro vsakega ustavi na potu. Gle da nekaj časa v okno, pa gre zopet dalje. Ko dospe pred tovarno, se poda k glavnemu uhodu, koraka mimo visoko naloženega železa jn se napoti v ravnatelje-vo pisarno. • ' ■ ' " H't «. ^ • , ' Tudi pred tem uradom se je nahajalo večje število" delavcev. Ravnatelj je po vrsti poslušal delavca za delavcem. Naposled je prišla vrsta tudi na njega. "Kaj želite?" ga vprašajo. "Slišal sem, da bodejo mehaniki zaštrajkali." "Pravkar sem ^otoil naznanilo, da je štrajk proglašen." "Mogoče bodejo štrajkali tudi kovači?" 'Vi ste kovač. Poznam vas, vi ste delali tulfaj že....." "Deset let." "Iri vi bodete z drugimi vred štrajkali?" , "Nobenih pritožb nimam proti kompaniji." ".Naredite, kakor hočete. Kovači lahko zaštr^jkajo vsak čas. Ako ostanete pri nas, vam ne bo žal, in lahko vas zagotoVim o tem. Ako pa pySti^ delo z ostalimi, pa veste; kaj vas čaka. Na vaše mesto pride drugi, tako je vedino. Mi lahko dobimo itrakolomčev kolikor jih hočemo. That' s ali." . jDlelavec se vrne na delo. Bilo je že ob dveh popoldne. Na delu se je govorilo samo o bližajočem se štrajku. Ko so delavci ob šestih prišli iz tovarne, je dobil vsak mal listek^ na katerem je bilo zapisano : ''Generalni štrajk je določen in zaone se jutri, zjutraj. Vsi člani unije ne bodejo delali, dokler se jim drugače ne pove." Unijski odbor. Mož se je vrnil domov. Celo noč se je prevračal po postelji in razmišljal kaj naj naredi. Zjutraj naredi 'kakor navadno, kajti sklep je dozorel v njem. Po ovinkih koraka proti tovarni in se poda v tovarno pri stranskih vratih. Bilo je š^ zgodaj zjutraj in štrajkarjev še ni Ibilo blizu. Ravnatelj pa je bil že v uradu. Delavec gre k njemu. "Kaj želite?" "Prišel sem na delo." "Vi hočete delati?" "Da, ker nimam nobene pritožbe in nečem biti brez denarja. Jaz ne vem, zakaj naj bi moja družina stradala....... " '"Dobro," reče ravnatelj, "pojdite na svoje običajno mesto." "Ali me bodete varovali pred napadom štrakarjev?" "Na vsak način, in četudi po-zovemo milicijo cele države." In on gre na delo. Delal je danzadnevom, ves čas štrajka. Vsako sobo*o je dobil svojo redno plačo. Z drugimi stavko-kazi so s« stepli, toda njega so pustili v miru. Bil je že star in vsakomur se je smilil. čez nekaj tednov je bil štrajk končan. Delavci in delodajalci so se pogodili tnedsebojno. Vsi unijski delavci so dobili povelje, da se vrnejo v pondeljek na svoja stara mesta. In tudi on je šel na delo kakor navadno. Komaj je začel delati, se ga je dotaknila roka nadzornika. ' Ne vem, pojdite k njemu, tam zveste." In gre v urad. Ravnatelj ga je žalostno pogledal. "Slalbo novico, stari delavec," reče ravnatelj. "Zakaj?" "Ej, tako. Vi ste bili eden, ki niso šli z ostalimi delavci na štrajk." "Da." 'Tako je torej. Z unijo smo sklenili pogodbo, da odpustimo vsakega od dela, ki ,ni šel na štrajk. Radi ljubega miru smo morali sprejeti ta predlog. Ra-ditega vas odpuščam od dela, ker niste več član unije, kateri ste se izneverili, in z ozirom na vašo starost dobite plačo za dva tedna naprej. S tem listkom pojdite k blagajniku. Zbogom!" S tresočo roko vzame delavec listek, ga sfcrga na drobne kose in ga Vrže na mizo ravnatelju. "Ne potrebujem vašega krvavega denarja. Ali mi niste o-betali, da mi ne bo žal, če ostanem pri delu?" "^Razmere so se spremenile, ne morem vam pomagati," odgovori ravnatelj s hladnim glasom. Delavec gre na ulico. Ne ve, kam naj se obrne. Brez cilja koraka naprej. Naenkrat obstane. Znašel se je pred prodajalna umazanega Žida. Pogled mu pade na revolver tam v kotu. iPoseže v žep, pogleda proti tovarni, pogleda proti unijskemu uradu in gre v prodajalno..... • e • Na večer istega dne je nastalo, pravo vrvenje v uradu mestnega dnevnika. Glavni uretw nik pride k mizi svojega pomočnika, ki je prirejal novice za drugi dan. "Lasnik velike tovarne v našem mestu se je pravkar vrnil iz Evrope s svojo mlado ženo. In še sedaj ne vemo za njeno ime." "Joj, kako bodemo o njej kaj napisali ?" ' Vzemite dva ali tri repor-terje in pod vsako ceno še nocoj zvedite za njeno ime. Napišite o tem dogodku vsaj pol pr^ ve strami. To je jako važna stvar." "Glejte, tu imam neko novico o samomoru nekega kovača, ki je bil odpuščen od dela, ker je bil stavkok^z. Na zanimiv način bi se dalo to opisati." "Kaj nam mar za tol Postavite to novico med drobnarijo v listu, kdo neki ga pozna, in kdo se briga za njega?.......gležnjem, 11 žetal pri Rofate* f>iiejo: | Jlrorl > Tesko se je pon4srečfJ tukajš- na Notratn nji poštar iti trgavec, g. Maks pošbfltnttki _______ Berlisk. .»Padel, je preko ;sobne- W ostavlja vdovo z — 11 ga praga in Si je stri nogo nad Marelice so na ljubljar : , trgu veljale 2 K 40 v ' ~ jskem in I AMERIŠKI NATURALIZIRANI DRŽAVLJANI! Bolj važno je za vas, da vo- _ * . ^ lite letos 2. novembra kot pa ce greste delat isti dan, brez obzira k kateri stranki ■ . v- -i ■ - V?- ■ - '• - :•; —.,„ . , ' 1 . • : ... - t ' . i . \ - • - > krm*: 13 ProtiaKza Jugoaiavijo. >CK IN rfTK^/ VM pisma, dopisi in denar naj »e AMERIKA. gDWAJUJ KALI 8 H, Put^ker i LOV1B J. PIRC, UOtfa. i ISSUED TUESDAYS AMD FRIDAYS. »1*4 by 10.t)00 '»lo'*nUn« No. 7;. Friday Sept. 3rd 1915. Duh svobode, proč • tirani t Morgan Union • ta* prvih nfloff ta komande j* up ravnati pasastva. t« ko-mpanija jepod driarain u> dzaratrom h ima fiauiao gwrmacij*. Nepreetana oad povaljano ji nalogo. Kadar delat« testament, vpra-iajte na«. Dobil« polten in garantiran nasvet. . Cbe Clevelanft ttruat Compane s*m a*« lMt Htatk. Atto la aD Trm* Oapkeltlss. Goentbers Sloven. Lekarta, CLEVELANDTRGOVSKA 4. NADSTROPJE ENGINEER'S BUILDING ŠOLA SE ODPRE V TOREK, 7« SEPT uCbmjb zvečer ali pgdnbvu. Knjigovodstvo - stenografija, strojepisje, angleško. 1: Vi v.'l "r f •• : tVt&T/! v '. • Main 2874 Cantral 438 V tem je danes ' bistvo m vprašanje našega narodnega obstanka, po tem se bo sodilo, ali smo vredni osvobodenja in samostojnosti1 v narodnem življenju. Drugega 'izhoda in druge izbere nimamo, in če bi ga tudi imeli, mi ne vemo, kako bi bolj ega našli, iuien prvih - abakih politikarjev in sedaj glava pri Jugoslovanskem odboru v Londonu je pisal sledeče: > "Dokler Avstrija ne bo v veliki stiski in -potrebi, dotedaj Avstrija Jugoslovanom ne bo ničesar privolila, niti jim ne bo kaj obetala, dotedaj bo 'Avstrija z Jugoslovani tako delala kakor da jih sploh ne bi bilo, 'Ko bo pa Avstrija v škripcih, ko bo tekla voda iz vseh stranij v grlo, tdeaj se bo spomnila tudi Jugoslovanov, in namignila bo najbrž, da bo zjedinila katoliške Slovence in Hrvate ter jim dala lastno vlado pod pokroviteljstvom -t- avstrijskega nadvojvode. Srbe pa, kolikor jih stanuje v Srbiji, se bo naredilo pa za Hrvate, in Jugoslavija bo — rešena. Ta nenravni stvor bi bil v rokah avstrijskih to. kar bi moral biti po računih Avstrije: Albanija. Hrvati in Slovenci bi imeli vršiti ulogo Arnavtov, da se bodejo, privezani na verigi, zaletavali v one, na katere, jih bo Avstrija nahujskala-Tako bi Avstrija imela v ro-4 KI —1 ' OTBOIKI' 346.14 272.06 51-75 300 32.93 23.25I 7.05 4302 3300 6.60 138.&4 »i24-75 6-7 5 40.16 33-751 6;5|-,:''75 26.97 18.75 3-75...... 48.20 38-25 7 0S ...... 31.29 27.00 540..... 75 82 59-361 PI-55 ...... 35-Š7I;' 25.25I f 2-25 IO-95 3-oo| 47.861 33.it'j U7.93 5-5°l i- v < 56.67 49.50 9M «I.S9 12*94 2.25J« S\ -75 gx7a4? rt, 42-?3 j-^n&Wniy--/ , ^61, 8.251 i *-95 i JI ».a iv^ia Naprodaj je več dobrih sodov od $fftjpp*i za vi|ip» ^Qi^bii, 5819 St, .Clair a ve, | t X v i ivi Interportnu t< Siiavl 6l " ' JOpr oorhik, ' lil /t PHlMOt KOQOJ, Zdravnik: JAMES M. SBUSKAB, S1I7 8t ODB0RNTKT: F.M.mH«,lM3 Norwood Rd. Josip Ft. Zorlfi, 5»0» PnMMr it. Fra»k Cwai, 603S 8t G flGARETTES I CORK TIP tfrani. Ana Valentič, c. 1248 Fr. Ti The Richman Bros. Co jeMttj.y i .r ^ ■ s»raj**ta jto oroator T- ocepj hli^'a 10 h fit. Lastnik Najboljše ustnikom z T at&nuje latlhUl ln proda hišo, da j« po godu kupen. (73) tfg^djljena ■.lil 'f. I'',II> ;c. * Dva fanta m aprajmeta na atanovanje ln hrano ali brea.,6920 Procter are. ■■ 1 ■ * '"—-- ert) um » Co. fkwt »3 Jack iepni nei 2 Mini ZislMj z« 68 celih kuponov ali sprednjih delov ttailiic CAr. N. J. (Ta ponudba tif^ui« 31. Uactmtora HJJ) P. LORILLARD CO.r Inc., NEW YORK CITY. Ustanovljen. 1760 Cuy. Central SS4S R. Cuy. Central 6026 W. Ft. Zori •127 fit. ■ -J I TLiptlWb glaallo 'WlLiNDSKi SMTOUKA Val dopiii, drugo uradne stvari In danarne nakaznica naj ee pofliljajo oa glavnega tajnika. .y »r Prttooeton 1271 &, mo jarem tujcev, se otresemo suženjstva,- katerega nam -'Je naložila Avstrija. Avstfijo sntoj že* branili'stoinsto let, in druzrf g*-danes. nittiafno kotilo. In kadar bodemo Jugoslovani skti paj, in če se bo treba boriti, te-? daj bodetno vedeli, da se bode-; ino borifi skupnrtf z brati na |>ram tujcu*, sovražniku. Seda ni.čas za* to, 355 An«, fttrallftar, c. 1448 Fr Own* it. 7. — c. 563 JohA Rudnar, c, 560 Joe. Schneider, c. 98® Fr. Jerandld, c. 1198 Karol Bradač, C-1280 John Marolt. "Olae Clev. DeiaVcev". it 9. — o 139 Loule Gornik, e. 478 Laka Kall-ster, o. ,1134 Ant. Petrlln, c. 1195 John deptrtU > a . "Mir" it Tomafl Gla ▼iC, c. 1285 Michael Champla, c. 1408 Alotsija Champla. c. 1452 Fr. Hrovat "Danica" it 11 c. 659 IVv turk (1) c. 1268 Ana Tekar««. ^RHbnlca" M.1 — c. 10 Aug. H fner, c. 669 John Blatnik, e. 840 J< af roe. ■Bogolln, c. 584 Fr. ftobar, c. 539 le MarkovlC, c. 920 Jot. IInikar. c. 991 Ant Zufpandlft. "Dobrodelne Slovenke" it 13: — c. 514 Fanny ^Lavrln. "ClevitadMakl Slolvenol" M. 14. c. 116 Fr. Lah, o. 299 Ant Cadet, c 208 Joe. Kadunc, c. 205 Pavel Prleta ▼ec, c. 311 Fr. Hrovat, c. 677 Frank KonfianH) o «47 Ant. ZakraJlek, c 666 Fr. Chnerman, c. 900 John Grum. 925 Matija Mlhevc, c. 1388 Joa. Klr bi*. "Prance Prelaran" it. 17. — c. 455 Frank Jtkild, c. 768 John MlilC, c. 798 Fraak Pefijaik. IZOBČENI: ^ XL iat Zui "Sv. Ana" it 4. — c. 458 Mary Ko va«ld "Novi Dom" it 7. — c. 1821 Jo*. Z,"8?aa CleV, Delavcev" it 0. — c. 1181 Job. Slana. . "Ribnica" it 11 — e. 1034 Karol Penko. NOVO PiRI STOPILI: "Slovenec" it 1. — o. 1461 Joaoph Stefo, c. 1462 John Peiec, c. 1463 Ig me Lasnik, c. 1464 J^llua Zdovec Slovan ker* fc 2. ~ c. '14«5 Mary Se«an, 'c. 146« Julija KOlAna. "Sv; Ann" it 4 —c. 14«7 Ana Za-krajiek, c. 1468 Fr. BoitjanCW, o. 1469 Mary Centa.. c. 1470 Ana PeCek, c. 11471' Mar/ MohoKSld, C. |472 Mary; Klemen«!«, c. 1473 Johana Vintar, c 474 Uriuia Le*kov«c; Hma Hočevar. . . "Napredni Slovenci" it 5; — c. 147« And. Vldergar. "Mir" it. 10 — c. 1477 Mlch. Ma-ver, c. 1478 MafUn Oormaik, o, 147» Joaofa Kordaa. "Danica" tt. 11. — c. 1480 Mary, inklaršid, c. 1481 »vana Hlad, c. 1482 Angela Krliman, c. 1483 Johana Erjavec. ^ •Clevelendekl Slovenci" «t. 14. — 1484 John Malovrh, c. i486 Frank česen. "A. M. Slomiek" it 16. — c Jo*. Sad ar,. "Sv. Ciril In Motod" it 18. — c 1487 John Andoliak. V Clevalandu, O. 24. avguata, 101«. Frank Hudovernlk, vrh. tajnik. 1486 NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjamo, da je dne 8. avgusta umrla naša preljubi jena sestra 1 MARJETA RAKOVEC • v nežni mladostni dobi let, in sicer v Begunjab na Oorenj-skem, Avstrija., r Priporočamo ranjko vsem bUgotiOtatmu Iz urada dr. Slovenec, i. SDZ Tem potom nsef priporoča članom. da si nabavijo vstopnice k banketu, ki še vrši 26 sept.- ob' priliki petletnice dru štve-nega obitanka* in- sicer na dobijo vstopnice na sejali .51'in 13. sept- ali pri tajniku na 6408 St. Clair ave. Kdor se banketa ne udeleži, plača 50c v blagajno. Vstopnice se dobijo tudi pri John Gorniku, Mike Jalovec, Anton Oštir in John Bres-kvar. '■ r (72) Josip Žokalj, tajnik Dve dekleti dobite delo za ku hinjska in hišna opravila. Plača po dogovoru. Jos. Nosse, 1226 'E. 55th St- .Cleveland, 6. „(72 Dobra ataroznana brivnica je naprodaj v slovenski naselbini. Vprašajte v našem uredništvu. (71) Pohištvo naprodaj 2a cel bord-in^-house, $600 se plača takoj V 3. nadstropju je 12 sob, vse opremljene, v 2. nadst. 8 sob, spbdaj jedilnica, 55x20, kuhinj zadaj 12x20, in hlev zadaj. •Lastnik zapitsti mesto. Rent $55 na mesdc, pogodba do 1. maja, 1917, potem je rent $60 na mesec. Pripravno za Slovenca. Naprodaj je tudi več slaščičaren in nekaj grocerij v s/ov. naselbini, ter razne hiše po nizkih cenah. I JAiKOB TISOVEC, 1366 Marquette Rd. -— National Drug Store! Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. jci 61. besie S posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniške predpise. V za-ogi imamo vse, kar je treba v najboljši Jekarni. (45) IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, Dr. A. A. KOLAR, A. M. Slovenska gostilna. LAKESIDE AVL 3222 Se priporoma Slovencem obisk. obilen Toena postre- žba. Vedno eveie pijače. 6426 StClair Ave. Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago;. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer te govori slovensko in bnratsko. Uradne uret Od 9.80 do 11.30 dop* Od do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00freSer , ■ • > • ■ ■ .. * » Telefon urada: Eaat 408 J. - Telefon etanovanja: Eddy 1856 M. \mmmmtmmmmmmm, G. TRAVNIKAR & J. JARC, Slovenska javna notarja Blat. alovenekemu ohčlnttvu naznanjava, da fcva otvorlla hov urad na 5660 St. Clilr ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski' poeel apadajofia dela. Poleg tega pa bodeva kupovala ln prodajala lote ta bile. Vaa dela, kakor prepis lemlJIMa all blfte, vpis (mortgage), pogodbe, pooblaatlla sa tukaj ali atafo dfomovlno, aa Ugotovijo v plaarnl; za pošteno ln aolldno delo ea jamdL Zavarujeva poslopja vsake, vrate proti ognju alt nesreči, kakor tudi hlšiid opravo, hleve, avtomobile ln velika stekla v izložbah. Posredujeva u vsakega ki l$a opraviti z sodnijo. — Prlporofiava.ae •laflrnenw.dheinstvu In je Vi«, da bodeva. za vaakega storila, kar ba v najinih mofieh. 5600 ST. CLAIR AVE.. Res.: S. Travnikar, V 1387 Eaat Mth St I I M.III., ,11 JI 'i UiH|IM.= Bee.: Joe. Jare 135S Marquette St POZOR! Podpisani priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro in stafo' znano gostilno za obilein obisk. Nekoč je bilo napisano, da prodajam slabo pi~ ačo, kar je pa sedaj preklicano, in prodajam v resnici Ie najboljše pivo, izvrstno* domače vino, dišeče stnodke in izvrstna žganja. Kdor pride k meni, se jo prepričal o izvrstni postrež-Rojake prosim za obilen obisk moje gostilne, ker jim bom skušal vselej postreči z najbo-jšo pijačo. Za vas obisk in pod-por6 yamvostahem vselej hva-stati znanec John Podi, 4426. Hamilton ave. Posebna ponudba (75) Dve hiši na enem lotu, obe v dobrem stanju, in ne V Collin-woodu, ampak dvajse^ minut hoda od Public Square, cena $2500. Plača se takoj $600, dtu-g9 pa po $100 vsakega pol leta in 6%. Ena hi«a v jako lepem kriju, stanuje sedaj slovensika družina v njej. Dvajset minut od Public Square I karo. Hiša e bila narejena za stanovanje nekega bogatina in se je sedaj preselil iz Clevelanda. Hiša je veljala dotičnega $3800, in je vredna $6000, ako bi bila v slovenski naselbini. Proda se za $2500, devet sob, kopališče. Taco j se plača $500, i drugo po $joo vsakih šest mesecev JOSIP ZAJEC, i3q8 E. 49th St (72) Naprodaj je v Collmwoodu do-'>ro idoča trgovina z modniin blagom., Ta ponudba velja sa-— za en mesec. 15406 Čalcutta . Collin wood, O. (Fri.-/! FARMA !j v Naprodaj je 51 akr,ov veKka farma, iiodovitna zemlja..,.Kdor takoj kupi, dobi tudi icel, pridelek, ker je na isti zemlji,:^edaj pšenica, krompir, ajda, turšči-ca, seno in «je veliko, druge stvari.. Cena je $4590- Takoj plačate $1500. drugo 41a 6% in imate 10 let časa, da odpja^a-te. Več se poizve pri Tof. Zajec, 1378 E. 49th st. Cleveland, O. Central 6494 R. 71 POZOR! ' Naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem pričel raz-važati pivo v sodih .n stekleni cah, pripeljem ga na* dbm ali na katerikoli prostor. Priporočam se slavnim društvom in drugim, da ob priliki izleta na farme aH ob drugih> zabavah kot krstije poroke, gotovo, obrnejo na mene. Postreieni bodejo točno in zanesljivo. John Modic, 6201 St. Clair ave. Cleveland O. . , (74) Proda ae dobro Idoča menica v velik slovenski naselbini. Poizve: aa pri Vlena Market, Rook Sprlpga, Wyo. —-—----i- (ID mo ave SVARItO X J- j ' i 1 Spodaj pbdpisarii naznanjam vSem, Sloveaicem epo Ameriki, (fe od danišnjega^ dnevi nisem dgovofdn ali ^posdjiJo^! 1 »ir ireclf žena. rrank Parma naprodaj, 24 akrov jako dobra zemlja, katero se ..mora videti, da se jo ceni, jako dobre hiše na svetu, 40 milj od Clevelanda, zraven dobrih cest in železnic. Ves pridelek na polja. Proda se |a ^3200, in sičer radi družinskih raziher. PrftVa: vrednost v denarju. Več pove John Črnolatac, 1563 E. 38th St. —-. (72) ♦ FRANK BRICBLJ, # 4- 6oa6 St. Clair Ave. 4 + Expresman. ^ ♦ Prevažam pohištvo in vsa-4 ♦ kovrstne stvari. Postrež- ♦ ♦ ba točna in zanesljiva. + m Princeton 198« L*, 4 pošiljate denar v staro vinof-Ne morete ga dobiti nazaj, če ga še tako nujno potrebujete danes ali jutri, in ti ne veste in jaz ne vem, če ga bodete kdaj dobili ali nikoli, to pa le dobro veste, da ste morali teško delati za vaš denar. Zatorej vam jaz svetujem, da kupite hišo za vaš denar. Ako pa ne marate kupiti hišo, pa jaz uvedem vaš denar v varno posojilo vašemu rojaku, da si kupi hišo.. Pogodbo naredimo za ^i leta« aAi aaj pet,-. po šest procentov obresti ha sto. Kako se da to narediti, se lahko osebno dogovorimo predno od-daste denar, ne pa potem, 1co je že vse prepozno. Zagotovim vam, da bodete zadovoljni, ko vam razložim, kako je denar varno naložen, da ga ne morete nikdar zgubiti. JOS. ZAJEC. 1378 E. 49th St. Cleveland, O. (7«> Bell Rosedale 8377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne are od 9^12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) NAZNANILO. Članice dr. Srca Mar uljadno vabijo, da s« go mM »r «ajar ki e« vtil v ftetr^ Lwt a programa j« vec vafnth stvarlj Vsaka Slanica ge tudi proei, da po- siSAta Lot se proda poceni. Meri 50X 200, in se nahaja v E. Metu-chen, N. J. kjer zemlja v ceni neprestano raste. Lot je vreden $400, in se proda za $250, ker lastnik nujno potrebuje denarja. Lot je vreden dvojnega denarja. tPoizve se v uredništvu. ■tin a.'nj,.,! n., 1 n r „•'-, Piavi starobajski brinjevec Cena 6 steklenic Cena 12 steklenic . čista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic Cena 12 steklenic . . i' • H '-1' . Imamo najfinejii tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2L80,$2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal . $6.50 $13.00 . $6.50 . $13.00 Vinska posoda ob 5 dol« s>L va MIh. Vidic Box 241 Oregon City, Ore. PENNSYLVANIA, PARREL In SHARON Fr. Kramar, Box 194 FarreL CLARIDGE A. Pratahek, Boa 861 WILLOCK Fr. Doilnar, L. Box 111 JOHNSTOWN In CONEMAUGH F. Priatavec, R.F.D. 2. Johnetown. FOREST CITY In VAN SLING John Osolla, Box 492 Forest City. LUZERNE Anton Yesel] 829 Bennett St. UNITY STA. Joe ftkrlj ILF.D. 1 Box 10ft STEELTON Anton Hran. 261 Main St CRAB TREE John Tome, Box 94. MANOR * ^ Fr. Demahar, Box 258 . " UTAH, CASTLE GATE Fr. Malovlch P. a WISCONSIN, MILWAKUEE In okolloo, Fr. trjar, 431 Virginia St. Milwaukee SHEBOYGAN John OrandUC. 119 No. 8 St WASHINGTON, enumclaw Jos. Maluarich, P. O. BLACK DIAMOND • Gregor wrenta, Box 701 TAYLOR Louis Fink, Box 34 Taylor Wash. WYOMING, ROCK 8PRINGS Anton JuaUn, Box 726 WEST VIRGINIA, PEVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA Skoro vse ftole, velike In'male to. Wjh— varne rabijo Sin- _ , ' ILI^--^ ger šivalne stro- \ . ^^ boljši, najbolj tn>etnl in | jmf S hitri xa šivanje. fflfflV^fflgM m Celemu svetu so znani lalffl IPS^fiSfl Ql Singer šivalni stroji, zato NB/ tudi nafte alovenske gos- mt Jljfll podlnjs spoznavajo, da le JHRfBKGBKjžffTO na singer šivalnem stroju ^ lahko ftiva vsaka vrste i * blago, tenko ali debelo. * Vaak teden pride v mojo trgovino kaka slov. gospo-dlnja. ki vpraša, fie bi hotel samenjatl njen »troj s Slngerjevim. Oe hočete torej Imeti dober Singer ilvalni stroj sa hitrejše in boljše šivanje, pridite v mojo trgovino, kjer se lahko pomenite v slovenskem jeziku. Ca nimate denarja, da bi takoj plačali, lahko odplačujete po |L00 na mesec, ali kolikor hočete. Pri meni dobite šivalne atroje od 16.00 naprej in mesarji kuipovati živino,'t'waze naslednji slučaj: Mesar Franc estni klavnici pne Jurju Kmetiču iz Trzina! Da gredo pri takettt nakupu $ene kvišku, je naravno. Iz tega more občinstvo razvideti, da draženje cen ne izhaja od i#e»ar-j«?v??? imorana, dne maja u9»5 vsled vpoklica svojih urad nilc0v pod orožje, prenesti svoje poildvanje v Ljubljano, od 20, julija 1915 naprej zopet redno posluje v Splitu. Begunci iz Podgore se nahajajo; v Ruprechtshofnu na Sp. Avltrijskem jih je 157; tam je tudi nekaj beguncev iz Gorice, kočnika4, z Ahilovega, Iz Bat, iz Št ever j ana, iz Deskel, Plav, Vipolž, Ronkov in škocijan. Iz Popart jih je potem v 5t. Lenartu na štajerskem 168; tam jih je tudi nekaj (iz Gorice, Gor. Cerovca S^racic, JKo?bane, Ste-verjana, Ločnika, Plavi in Bovca. Potem Jfh vje i* Podgore v kraju Waidhofen na Ylbbsu 99; tam so tudi nekateri iz Ločni- Kakor je biU.tetška ločitev, tako bo vesela vrnitev, ko bo voj-4:e tconec. — Jožef Hribar se je ogjasit /svojcem v Zagorju ob Savi iz Krasnojarska, ki leži na sibirski železnici« Proti gleda visoke gore, ki tVo-mogočno mejo med Rt"!' di v Mariboru so zapleniji Vooo kg pokvarjenega mesa, ki je last Wrentsohurja. Ta je> imel namen, da pusti meso^toJika časa ležati, da se bodo c$,ne še povišale. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Splitu, ka^ je 'i-1 -J • U '^S&JJJ ka, Gorice, Krmina, šlorenca pri Moši, s Standreža in Koprive. Iz Podgore jih je dalje v •Jtfanku na Sp. Avstrijskem 67; tam jih je tudi nekaj iz Gorice, Steverjana, Kanala, Volč, Dolj, Kozaršča, Čiginja, Robiča, De-vina, Bovca^ Tržiča, Longerja in Pule. V omenjenih krajih je beguncev vseh skupaj 886* \v Ustreljen je bil v Otočcu na Hrvatskem črnovojnik Nikola Špoljkrič iz Kosinja. Ta je de-zertiral in pri nekem župniku z bajonetom izsilil 140 K. Spo-Ijarii je bil obsojen na smrt na vešalih, a mu je bila kazen spremenjena v smrt z ustreljeni cm. V italijanskem vjetniitvu se nahaja praporščak Jos. Vor-bach, sin poš-tnega uslužbenca Vorbacha iz Celja. V ruskem vjetniitvu je g. Fr. Pleterski, trgovski potnik iz Ljubljane. Vjet je bil v Prze-my^lu. Ii ruskega vjetništva se je oglasil Ivan Klerin, Iz Ljubljane- Nahaja se v Skqfbelevu v ruski Aziji. Piše, samo da se v jetnikom godi sicer dobro, sa- Widmaier -Novega Nikolajevskega, diset-nrk Aleksander Stante 87. pe>-poHca iz Celja in pešec Ffanc Socnik istega polka iz Slovenj-gradca- — Umrl pa je dne 1. aprila pešec Maks Kolarič Vurbergi. : Iz nMjftta Korenak^ guberni-ja P^ewsa na Ruskei^, je brzo-javif kozjanskemu notarju res. poročnik Anton Potočnik, doma iz Pilštajna na štajerskem, pred vojno avskultant pri. gra-ški deželni sodniji. Bil ^e vjet začetkom junija 1915- Iz ruskega vjetniltva. mJkak^r leto dni je minulo,, da''ni fclro o Ivanu Klunti -Suha n<$; fluha. Odšel je bil na bojne poljane/ odkoder je pisar svoji ženi pfqslednje pismo, potem ni bilo nobe*Vega glasu od nj> m- svoji ženi Jožefi in .oc^tu: Antonu iz stostolpe matuške Moskve in jifna poslal prisrčne pozdrave. — France Hren, čigar očim je zgoraj , tfnenovam Matiji Kovačič, se nkhaja tttdi v vojnem vjetništvu na Ruskem. ©jI je ranjen in takega so 1 vjeli in odvedli seboj .čez neizmerne ruske ravnine,odkoder se je zglatil svojcem v veliko veselje in tolažbo. ; Umrla je v St. Vklu had Ljubljano ondotna rojakinja in učiteljica gdč. Rozika Jovanj POPREJ LAST rant jr Vojni vjetnik v Kur^a-nu, ki lili v Sibiriji na reki To-bolu v tdbolsk gubermji. čez dalj časa je njegova žena Mari ja v Tržišču na Dolenjskem dobila prvo poročilo, da je še med živimi, dne 15. julija. Piše ji, da je živ in zdrav. — Anton Dragan, doma iz Roj at' 7. pri Trebeln-etn na Dblenjskem, se je zglasil po daljšem molku svojcem in jih je jako razveselil s svojim sporočilom, da se mo denarja in tobaka nimajo, bodo še videli vsi srečni in vese- Dopisnica je pisana dne 14. feb. prišla je pa v Ljubljano dne 10. julija« V ruskem vjetništvu se nahajata kakor poroča prapor- li v domači hiši. — Jožef Vidmar, vojni vjetnik v mestu Kur-siku v kurski gubemiji v evropski Rusiji, se je zglasil ondan svoji materi Mariji v Visejah t) : V" ; Dobro ohranjena peč za kuhinjo se p/oda po nizki cepi. Več se poizve v uredništvu. Naprodaj ste dve hi«, vsaka po 6 sob. Ena na 1115.1 E. 76th St. druga na-1159 E. 76th St Cena prvi je $2450, cena drugi $2300. Proda se radi zapuščin-kih razmer. John Schudel, 7402 St. Clair ave. (7a) Naprodaj je izvrsten 4 leta star konj, en boggy in navaden voz ter dve konjski opravi. Vse v dobrem stanju, in se proda fK>v ceni. A. Peskar, 8001 Aetna Rff (76) POZO^I Kateremu diši na ražnju pečen janjec, naj se Oglasi na delavski dan ali praznik, v pon-deljek, 6. sept. pri Mrs. Jereb, gostilna na E. 55th Sw r, v KLEIN BROS., 6017-19 ST.CLAJR AVE- bo na razprodaji v soboto, 4. SEPT. •• ' V"' -r To je javna razprodaj«, proda se blago za vsak denar; ki ga ponudite. Pridite in zberite, kar hočete. Razprodaja se prične v soboto, 4. sept. ob 9. zjutraj. The C. Shoneman Mercantile Co. PREJ KLEIN BROS. 6017*6019 ST, CLAIR AVE. LOOK TNEM OVER CAREFULLY I . Btudy th#m from ©very •nolo-»tyl^/fliil»hi fit and prioa; and you wltt 'find • shoo that moasures up to your Ideal In footwear. We will be glad to deiWQstrate the good qualities of . . cm/, Come In« Slovenskemu občinstvu v blagohotno upoštevanje! Naznanjam cenjenim rojakom, da sem se preselil v nove prostore, in sicer kjer je bila poprej dobro znafta trgovina Josip Gor» nika na 6113 St. Clair Ave. kjer sem otvoril trgovino s trpežnimi čevlji za celo družino. V zalogi imam svetovno znane trpežne vsakovrstnih vzorcev in izdelkov. Kadar potrebujeta dobre čevlje, pridite k meni in gotovo bodete zadovoljni z mojim blagom. Poleg čevljev imam v trgovini tudi veliko zalogo moškega blaga kakor kape, hlače, srajce, nogavice, spodnje perilo, itd. POSEBNOST! FRANK ^GORNIK, 6113 St. Glair Avenue V • XV; • • I * • Jr . ' t-., i '.i Laaj S) __ C*