PODRTE PREGRADE
Bokler niso sovjetski vojaki videli Evrope in ni preko njih ■|u di rusko ljudstvo zvedelo zanjo, si je sovjetski državljan kaj tež= ko predstavljal svet izven Rusije. Revščina jim je bila nekaj nor = malnega in v tujcih so videli nekakšne kapitalistične kanibale, ki hočejo zdaj zdaj planiti po Rusih in jih požreti. Nič čudnega. Tri= deset let življenja v popolni osamljenosti, pod stalnim in edinom vplivom uradne propagande,je moralo zapustiti porazne posledice.Ta indoktrinacija je šla tako daleč, da si celo sovjetski diplomati ši rom sveta niso upali poročati domov polne resnice o tem, kar so vi= deli in doznali na zapadu. Nedavno je o tem govoril g.Averell Harri man,newyorški guverner in bivši ameriški veleposlanik v Moksvi. Tam je znova in znova ugotavljal, kako pogrešno je bil Kremelj obveščen o Zapadu, ne le v podrobnostih ampak prav v osnovnih, poglavitnih ..stvareh. Po njegovem mnenju je zato treba dobiti ljudi izza železne zavese, da bodo vendar videli»kakšen je svet na tej strani.
Nekaj takega nam prihaja na misel, ko zaključujemo na nasled = njih straneh članke o Jugoslaviji "med Vzhodom in Zapadom". Öe je namreč po eni strani Zapad zaradi okoliščin krepil totalitarni re = žim Jugoslavije, je po drugi strani preprečeval miselno osamljenost jugoslovanskega ljudstva.
Stvar je tako velikega pomena, da se je vredno zamisliti ob njej. Spomnimo se na dečke in deklice, ki smo jih pred štirinajsti= mi ali desetimi leti pustili ža seboj v domovini. Bili so še otro = ci. Ničesar niso vedeli o tegobah življenja, skrbi so jim bile te = daj še španska vas. Pravtako tudi niso poznali tedanjega reda, si= stema, v katerem so se rodili in pričeli rasti. Premladi so bili,da M vedeli kaj o njem. Danes pa so ti nekdanji dečki in deklice že očetje in matere. Deset let že živijo v "novem" redu, a se pri tem nič ne zavedajo, da je ta red sila enostranski in da drugod po šir nem božjem svetu živijo ljudje brez tega reda boljše' in dostojnej = še. Vse, ker jih obdaja in vse, čemur so predani, se jim zdi kot ne kaj normalnega, ker si pač ne morejo in ne znajo predstavljati, da bi moglo biti drugače. Stari rod,ki se še spominja boljših dni, od= mira, pa tudi sicer je premalo priložnosti,da bi mogel govoriti in mladi generaciji poved ati,da ni vse zlato,kar se sveti. Naj bi ta= ko minilo še drugih deset let,pa bi imeli takorekoč trideset ali ce lo več letnikov, ki ne bi poznali nič drugega razen onega, kar jih uči Partija. Pri visoki umrljivosti predstavlja to malodane polovi= co naroda.
Toda zapadna pomoč je preprečila takšno popolno miselno osam = Ijenost. Odprle so se meje in mladi rod gleda zdaj v svet. Pričeli so se javljati prvi dvomi nad lastnin redom in življenjem; nato so sledili dvomi nad lastnimi idejami. Pričela se je rušiti vera v ne= zmotljivost Velikega brata. To je po našem mnenju največja blago = dat zapadne ponoči in sploh zaradi nje nastalih stikov med Jugosla= vijo in Zapadom. V bodočnosti bo vse to verjetno še velikega pome = na.
Toda to ni bila edina dobra posledoca stikov z Zapadoa. Če gledamo objektivno na jugoslovanske dogodke in razvoj, potem ms>ra= no priznati, da živijo z ekonomskega stališča gledano Jugoslovani boljše in lažje kot pa so pred sporom s Kominforno. Dalje je popu= stil politični pritisk,čeprav gre še vedno za komunistično diktatu ro, in ljudje so po 1.1948. pričeli spet dihati in se drznejo misli *fci
Če je imela zapadna pomoč gotove negativne postavke, so zgo = raj omenjene na vsak način visoko pozitivne. Mislimo, da krepko prevagajo prve. Zal pa na to emigranti sploh niso mislili in še zdaj ne mislijo. Niso dojeli ali pa so pozabili, da ideje potujejo in da ne poznajo meja. Njihov vpliv nore zato biti prav v jugoslo= vanken primeru ten večji, ker se je osamljenost tako zgodaj preki= nila in so se ljudje znašli pred odprtim svetom;» Po drugi strani je treba upoštevati, da bo prevzgoja indoktriniranih rodov v prime rU'J'da totalitarni režim pade, tem težja in dolgotrajnejša* čim dlje je bila dežela osamljena. Zgovoren primer nam je vendar nemška,ja= ponska in italijanska mladina. In vendar se njihova izolacija lahko skrije pred komunistično! Treba je še poudariti, da bodo po svetu razgledani rodovi,Čeprav komunistični, bolj dostopni ali spo sobni za reformacijo, ki se zdi vedno manj verjetna s pomočjo tuje intervencije. To utegne biti odločilno, ko se menjajo vladajoče • garniture, ko.pride.do izmenjave generacij, ko odhajajo stari in prihajajo novi. Tudi komunisti se ne morejo izogniti temu sociološ kemu pojavu. Rusija zadnjih dveh let nam je priča tega.
Prav dogodki v tej Rusiji in z njo v celem svetu vobče,pa nor malizacija odnošajev med Jugoslavijo in sovjetskimi deželami, po = stavljajo vlogo Jugoslavije v novo luč. 0 tem pa nameravamo razprav Ijati v eni prihodnjih številk.
"	,	ŠKOFOVI ^ ZAVODI	i ;
Pred petdesetimi leti, 16.septembra 1905.,so se odprla vrata prve slovenske gimnazije, vrata Škof o ih zavodov v Št. Vidu nad Ljiib Ijano, ki je nato vse do druge svetovne vojne, sprejela preko deset tisoč slovenskih dijakov in poslala v življenje & oraj sedem sto maturantov.	:	.
Potreba po takšni ustanovi je bila kričeča.Ne samo da nismo i meli Slovenci srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ampak je bil obstoj take šole vendar predpogoj,da smo mogli sploh misliti o slo venski univerzi. Zaradi nemško usmerjenega meščanstva v deželi in pomanjkanja_zavedne in katoliško usmerjene slovenske inteligence 1 s e j e veliki Jeglič odločil za gradnjo Zavodov. Pri tem mu jp poma gal ves narod. Toda že ko je zavod praznoval svoj srebrni jubilej, so bile razmere močno spremenjene. Vprašanje katoliško usmerjene svetne inteligence je bilo v glavnem rešeno. Pojavil se je. nov pro blem: pričelo je primanjkovati duhovščine. Če so zavodi v prvih " petindvajsetih letih okrepili slovensko katoliško razumništvo,naj bi se v naslednji dobi posvetili vzgoji duhovskega naraščaja. Tako je Zavod sv.Stanislava( in z njim Škofijska klasiöüa gimnazija seve da) dobival vedno bolj značaj malega semenišča. Razvoj v tem prav= cu je prekinila druga svetovna vojna,ko so se najprej polastili Za vodov gestapovci, v letu 1945. pa komunisti. Tako že od 1.1941.nič več ne služijo visokemu poslanstvu,ki jim ga je namenil nadškof Jeglič. Toda s Svobodo se bodo vrnili tudi Zavodi. Narod jih bo po treboval.-	;
KLIC TRIGLAVA 57,Totland Road LEICESTER
BAZOVICA
6.-septembra mineva 25 let, ko so v borbi za slovensko -svobodo padli na bazoviškem polju pod fa šističnimi streli Bidovec,Miloš,Marušič,Valenčič.
Mlaja l.in 3»Ponedeljek v mesecu.
MED VZHOLOM IN ZAPALOBf - VII.
NAŠI ZAKLJUČKI
(Od stalnih sodelavcev)
S' petih različnih strani smo v preteklih številkah osvetlili Ti tove odnose do Vzhoda in Zahoda v posžednjih sedmih letih. Skušali smo zaznati-mišljenja jugoslovanskih narodov na Titovo izključitev iz Ko= ttinforme in zapadno pomoč. Prikazali smo zapadno gledišče in vpraša = ftjajpred katerimi je stal Zapad,ko se je izključeni Tito zatekel k rge tou po pomoč. Orisali smo, kako se je Tito znašel po svojem izobčenju in kako je v novih prilikah usmerjal svojo politiko. Razpravljali smo o sovjetskih razlogih za novo obnašanje proti Titovi Jugoslaviji.Zad= ttjič pa smo opisali stališča protikomunistične emigracije in njeno Predstavo o zapadni reakciji na Titov prelom z Moskvo.
V	vseh člankih smo skušali prikazati stvarno gledišče prizade = tih.V vsakem smo osvetlili vprašanje ostro samo z ene strani.Öe bi se teh pet slik zlilo v eno, bi imeli sicer popolnejšo predstavo o celot nem vprašanju, a v mnogočem bi si mnenja strahovito nasprotovala in slika ne bi bila nikakor skladna. Zato dodajamo sledečemu članku toli ko našega lastnega mnenja,da postane slika jasna in razumljiva - taka kot jo vidimo mi. Obenem primerjamo glavne točke posameznih prikazov.
Vsi različni prikazi so izhajali iz ene skupne misli: da je vsak Pogled pobarvan in prirejen po željah in interesih ,ki ga navdihuje= jo. Zato je edino prav, da tudi tokrat povemo,iz kakšnih želja in in= teresov izhajamo pri našem mnenju , tako da bo mogoče upoštevati,kako je to mnenje pobarvano. Izhodišče so nam slovenski interesi,ne prospdi Anglije ali Amerike; a ker mislimo, da je na Zapadu mnogo dobrih idej Prež katerih bi bilo življenje tudi Slovencem obupno,nujno potegnemo 2 Zapadom, kadar gre za biti ali ne biti.
4*
Zapad obravnava jugoslovansko vprašanje,kakor je nastalo s Tito= vo izključitvijo iz Informbiroja, v luči svojih odnosov do sovjetske= Ga sveta.To nikakor ne pomeni, da je uporabil proti Titovi Jugoslavi= ji isto taktiko kot proti Moksvi in njenim satelitom. Kot vemo, prav Nasprotno. Toda pri tem ga ni nič motilo,da je Jugoslavija komunistič Pa in totalitarna država,čeprav za spoznanje blažja od ostalih komuni stičnih držav ali za spoznanje slabša od fašistične Španije in drugih Poltotalitarnih republik na zapadni polobli.
Zapad in Vzhod
Da bomo lažje razumeli takšno, za premnoge emigrante seveda po = Polnoma nelogično stališče, se ozrimo najprej na zapadno politiko kot tako, predvsem na anglosaško politiko do Sovjetske zveze.
V	Washingtonu in v L0ndonu so mnenja, da sovjetska zunanja poli= tika ni samo odraz njihove komunistične zamisli,ampak da je istočasno izraz pravega ruskega imperializma,ki ga Sovjetski zvezi narekujejo Geopolitični, gospodarski in tudi sociološki činitelji» Če je morda P^ve revolucionarje navdajal predvsem komunistični zanos,se je ta v veliki meri umaknil trdim zakonom realnosti,ko so revolucionarji po= atali oblastniki in je bilo treba obširno državo tudi vladati. Ker Za Pad dopušča v svoji sredini komunistične partije,zato se ne boji ob = atoja samih lokalnih ali deželnih komunizmov,če tako rečemo, dokler Öih ne prevzame osvajalni duh sile. Pri takem pojmovanju se torej zdi ^apadu ruski imperializem,ki si je na periferiji Rusije osvojil pol Lvroj5e, bolj nevaren kot pa sam komunizem kot takšen. Mnenja so,da se ^ore komunizem razvijati samo v nezdravih razmerah,ko prevladujeta Revščina in beda. Kakor hitro pa se življenjska raven ljudstva dvigne,
ni več naravne hrane za komunizem tiste ohlike,kot so ga oznanjali Ka rel Marx in njegovi uoemzi v minulem stoletju.
Marxove gospodarske in politične teorije,da ho zapadni kapitali= zem nujno razpadel, že nekaj časa niso več moderne in le omejenci jih morejo jemati za zakon. Sam Tito je prišel do tega,da Marx ni mogel videti sodobnega razvoja zapadne družbe,ki je skorajda prav/6ako daleč od klasičnega kapitalozma kot od komunizma. Kapitalizem se je razvil in se razvija v socialno odgovornejšo družbo,je celo Tito nedavno pri znal nekim ameriškim obiskovalcem.
Zapad se s svojim visokim življenjskim standartom ne boji,da bi ga zajel val komunizma, vse dotlej, dokler ne bi ta raven pričelft pa= dati. Budnost pred takim poslabšanjem in pa nagib, da bi tudi preosta li svobodni svet,ki še ječi v sponah revščine in bede, dosegel spodo= ben življenjski standard ,sta danes glavni misli zapadnih državnikov. Zato potrebuje Zapad trojnega - prav isto,kar potrebuje tudi Moskva : sredstev, časa in miru. Prvo je mogoče dobiti, Če preneha oboroževal no tekmovanje. Čas bo na razpolago, če se doseže med obema taboroma premirje v hladni vojni. Ker je obenem vodikova bomba predočila obema taboroma nesmisel računanja na vojno in nesmisel oboroševanja do skraj nosti, smo zato pod silo teh okoliščin na poti do premirja,če že ne miru. Tako se bo borba prenašala počasi z vojaškega področja predvsem na gospodarsko. Prihodnjih dvajset,trideset let,doba ene generacije, utegne biti v tem odločilna.
V tej dobi naj bi po sovjetskih predvidevanjih Rusija dohitela Ameriko, vzhodna Evropa pa zapadno, ker bo Zapad po marksističnih zakonih zašel v težko gospodarsko krizo. V tej dobi naj bi po zapad= nih računih Amerika z zapadno Evropo, namesto v t»rožje, nalagala ko *< ristnejše svoj kapital, da bi ne le sama obdržala višjo življenjsko raven,ampak da bi tudi posterbela - po možnosti celo v sodelovanju s komunističnim Vzhodom, - za občutni dvig življenjskega standarda azj j skih in drugih zaostalih predelov sveta do take mere,da bo s tem odai? stranjena nevarnost,da jih zajame komunistična poplava.Pametni lju = dje na zapadu so mnenja, da z orožjem ni mogoče poraziti komun zrna kot ideje; niti ni mogoče izkoreniniti ideje ^6ilo,ne da bi se poni = žal v totalitarizem. Treba je le odstraniti vzroke,ki vodijo ljudi v komunizem.Tak obširen posel pa seveda zahteva sredstev,času in miru.
Pomoč in pogoji
S takšnega občega stališča postane zapadna reakcija ob Titovi izključitvi razumijiva.Prva zapoTed se je tedaj glasila,da je treba Jugoslavijo obdržati za vsako ceno izven sovjetskega tabora.Ne samo zato,ker se tako oslabi sovjetski strateški položaj,ampak ker utegne jugoslovanski odpad,če bo uspel, nekaj veljati v hladni vojni,ker bo predstavljal simbol sovjetskega neupseha. Sele na drugem mestu je Za pad upal, da bi mogel pritegniti k sebi Tita. Toda če ta druga nemara ne bi uspela,potem ostaja še vedno prva, glavna zapoved.
Pri tem Zapad ni postavljal pogojev,ker je imel opravka z reži = mom,ki se ni hotel podati Moskvi in je bilo jasno,da se ne bo hotel podati tudi Zapadu. Drugič ni imel Zapad ne razpolago nobene resne al ternative Titu, kajti emigracija si je bila v tem needina,kaj naj pri de za Titom, v domovini pa ni bilo čutiti nobenega organiziranega ne= komunističnega odpora. V takem položaju bi mogla Tita zamenjati samo kominformistiČna ekipa. Niti sam Tito si ni bil na jasnem,koko močna je bila. Da bi se njen vpliv ojačal ob zapadnih zahtevah,je gotovo. Tako bi bil notranji udar zelo verjeten. Dalje je Zapad upal, da bi morda sledila Titu kaka druga komunistična partija v satelitskih drža vah. Kaj takega pa bi bilo že v naprej nemogoče, če bi moral Tito klo niti pred zapadmimi pogoji, ker bi satelitske partije tako videle,da komunizem ni možen izven sovjetskega objema.
Političnih pogojev Zapad Titu ni stavil. Jugoslavija je morala e dino sprejeti nadzorstvo nad orožjem,ki ga je prejela iz Amerike,ker velja ta pogoj po zakonu o medsebojni pomoči za vse,ki dobo orožje .
O gospodarskih pogojih ne bilo slišati. Toda pod vplivom nasvetov ali Pa le dobrih vzgledov se Jugoslavija počasi odloča za realnejšo gospo= barsko politiko.
Titovo zavezništvo
Čeprav je Zapad uspel zadržati Tita izven sovjetskega bloka, ga ni Uspel pridobiti za zaveznika. Kaže,da je vrednost Balkanskega pakta Majhna. Vendar pa se je Zapad zanašal v primeru sovjetskega napada na Jugoslavijo na jugoslovansko vojsko. Nekateri ugovarjajo,da trideset Jivizij ne velja dosti,češ da so Častniki razpoloženi prosovjetsko in Ja se vojaki ne bodo hoteli boriti.Proti temu govori razlog,da načel = uik generalnega štaba Ars Jovanovič ne. bi bežal ob prelomu z Moskvo Ju ne bi bil na meji ustreljen, če bi bili oficirji na strani Sovjietske 2veze.Jugoslovanski vojaki so vsaj toliko vredni kot bi bili vojaki v aatelitskih vojskah ali verjetno celo' bolj, če bi morali braniti svojo domovino pred tujim zavojevanjem.
V teku Časa pa se je Jugoslavija odločila za stališče,ki je prak= Pično,če že ne uradno, nevtralno. Kritiki zapadne politike trdijo, da 5e nevtralna Jugoslavija Moskvi bolj všeč,ker tako zapira možnost za = Padnega napada skozi Ljubljanska vrata in Var d arsk..o dolino proti Rusi= ji. Na zapadu pa pravijo,da je kljub temu še vedno boljše; da so Sovje 'ti zadaj za Jugoslavijo,kot pa da bi stali pred vrati Trsta.
Računi Zapade, da nevtralistična Jugoslavija ne bo imela posebne= ga vpliva,so bili točni. Na Srednjem in Daljnjem vzhodu nista Tito in Nehru povzročila težnje po nevtralnosti in odpor do zapadnega tabora ®hako ali celo bolj kot do vzhodnega. Težnje so stare in izvirajo iz kolonialne preteklosti.Zapadnjaki se niso prikupili svojim podanikom v kolonijah. Tito je to razpoloženje dobro izkoristil,ko se je pojavil Uh trobil o neodvisnosti od blokov.Toda po deželah Vzhoda ga nimajo za Preroka, temveč so ga le veseli, ker jim pritrjuje. To je bilo dobro videti na primer ob priliki Titovega sestanka z Naserjem. Medtem ko so Beogradu trobili,da je prišel Naser poslušat modrega vodjo Tita, je %ipt triumfiral od ponosa,da je Tito prišel poslušat Naserjeve nasve= te.
Vojaška intervencija	■,.-
Protikomunisti so dalje prigovarjali, da bi ob času Titove zagate jsoral Zapad izkoristiti priliko in s taktično vojaško intervencijo li= kvidlrati komunistični režim. S tem so pokazali,da nimajo niti pojma 0 razmerah na Zapadu in še manj pojma o demokraciji,saj so mislili, da j&orejo zapadne države podvzeti izzivalno vojaško akcijo,ki bi prav lah ko sprožila svetovno vojno,prav tako mimogrede kot so jih-podvzemali kunski poglavarji. Jasno je,da bi se pri taki stvari moral Zapad poslu 2iti v glavni meri zunanjih sil,ker doma ni bilo organizirane opozici= je.Teoretično bi mogle priti v poštev le emigrantske skupine,toda te ai niso bili edine niti v tem,da je treba ohraniti Jugoslavijo. Tako U 2*nedo-in praznino,ki bi sledila zapadno-emigrantski intervenciji* izko= ž’istila samo Sovjetska zveza,ker je imela v Jugoslaviji močno peto ko= Jono,ki je točno vedela,kaj hoče.
Ko je šlo za Guatemalo, je bila Sovjetska zveza daleč,doČim vpada Jugoslavija takorekoč v njen - ruski - "življenjski prostorV Poleg te= ga je bil guatemalski primer igrača v primeri z jugoslovanskim,ko so 3tale na mejah do zob oborožene satelitske vojske,pripravljene na vdor. Balje ne smemo pozabiti,da je igra totalitarne (sovjetske) sile z demo kratično ( ameriško) lažja kot pa igra demokratične sile s totalitarno.
vendar za dejstvo odgovorne vlade proti neodgovorni,ki lahko po = ljubno izbira svoja sredstva.
Amerika ni mogla v primeru satelitskega napada groziti z interven cijo Združenih narodov. Take internacije namreč ni hotel Tito in to je Mio odločilno. Tito je namreč računal,da bi bila lahko vsaka navzoč = bost tujih čet na jugoslovanskem ozemlju zanj usodna. Zato tudi ni ho "tel v Atlantsko zvezo. Njegovo stališče je bilo od vsega početka, da bo
lahko sam ohranil državo, Se ho le imel dovolj modernega orožja in go= spodarske pomoči.
Zdrava izkušnja
Težko je reči, kaj je preprečilo satelitski napad na Jugoslavijo, ki se je zaradi hudega pritiska tedaj že zdel verjeten, ko so propadla poldrugoletna prizadevanja za spravo. A pripomogli sta vsekakor sovjiet ska bojazen pred ameriškim posegom in Titova vojaška moč. Napad, ki se ga je Tito moral hati, hi hil po korejskem vzgledu recimo v Macedoni= ji, kjer.hi hilo lahko reči,da se je ljudstvo uprlo proti Titu in da prihajajo iz Bolgarije na pomoč le prostovoljci. Takega napada ni pre= prečil toliko strah pred Združenimi državami,saj so ga kasneje poskusi li v Koreji, kot Titova vojaška moč, ki hi hila zadostna za udušitev krajevne vstaje. Verjetno je, da so se hoteli poslužiti napada proti Jugoslaviji šele tedaj, če ne hi uspeli s hladno vojno. V Jugoslaviji so imeli kominformistično ekipo, ohenem pa so računali,da se ho Jugo = slavija zlomila zaradi gospodarskega in političnega pritiska ter ohmej nih spopadov. Ko pa so med tem doživeli ameriško intervencijo v Koreji jim je postalo jasno,da ne smejo misliti na kaj takega v Jugoslaviji , četudi hi propadla \ hladna vojna proti Jugoslaviji. Tako je tudi hilo.
Razpoloženje Jugoslovanov do Zapada zaradi podpiranja režima ni toliko poznano,da hi lahko izrekli o tem dokončno sodho. Iz mnogih sira ni pa je potrjeno,da so se prilike v Jugoslaviji občutno obrnile na boljše po iprelomu z Moskvo, še posebej pa po 1.1950.,ko je splahnelo upanje na spravo.
K temu je gotovo pripomogla v eni ali drugi obliki zapadna pomoč. V tem, da so se morda narodi razočarali nad Zapadom,ker da je ta pod = piral komunistični režim, pa ne vidimo nič slabega. To ho rodilo reali zem in realističnej šega gledanja v.politiki so naši narodi zelo po = trehni. Izkušnja ho zdrava zanje.
Računi, da ni obstojal dejanskihspor med Titom in Moskvo,so se po kazali kot nepravilni. "Dokazi" za to so odpovedali. Do danes pravtako še ni mogoče reči, da se je oh normalizaciji odnosov Tito vrnil v sov= jetsko stajo. Za to še ni znakov. Mnenja smo,da Tito preveč ceni neod= visnost, zaradi katere se je sprl z Moskvo, da bi po doseženi zmagi -kapituliral. Vsaj vrnitev v razmere pred 28.junijem 1948. je nemogoča!
Gotovo pa je, da so se z normalizacijo spremenile prilike. Če je sploh kdaj hil Tito bližji Zapadu kot Vzhodu,je danes nekje na sredi med obema.
+
Upamo,da ho ta pregled koristen tistim,ki se bodo havili z vpraša njem, kako se utegne razvijati jugoslovansko vprašanje v bodoče in v kakšni obliki lahko nanj vplivata Zapad in Vzhod. Mnenja smo,da hi bi= li emigrantski nasveti uporabnejši,če hi se lotili vprašanja s polnim realizmom. Zaradi enostranskega stališča nismo doslej pomenili begunci nič. Da hi se to spremenilo, se moramo najprej spremeniti sami. Jugo = slovansko vprašanje je stopilo v novo razdobje, ko se nakazujejo nove možnosti..Naš pogled mora hiti uprt v bodočnost, oh realističnem oce= njevanju sedanjosti, kakor hitro smo sprejeli zaključke preteklsoti. Kdor si pa ni na jasnem niti o minulih letih,ta pa gotovo ne ho dopri= nesel k stvari ničesar uporabnega v bodoče.
PISMO UREDNIKU
Odškodnina: G.urednik! Slovenska ljudska stranka v emigraciji razprav= Ija skoro že leto dni v svojem tisku o strankinem programu.Tam berem tolažilno strankarsko-politično krilatico,da bodo vse žrtve komunizma v Sloveniji prejele odškodnino. Seveda program ne pove,iz kakšnih vi = rov bo prišel ta denar.Kdo bo pa v primeru režimovega padca izplačal odškodnino vsem tistim,ki so trpeli po koncentracijskih taboriščih v I taliji in Nemčiji? Zakaj pa teh,ki jih je okoli sto tisoč,ni SLS vzela v svoj program? Predvidevam,da si bo to bianco menico pač izpolnil vsak sam,izplačana pa bo pri strankini blagajni v Ljubljani ali New lorku.
KRALJ IN L CNDONSKE VLADE
Argentinska SLOVENSKA POT se je že dvakrat ozrla na moj SlanSiS "Slovenci in monarhija" v 161.št.KLICA TRIGLAVA in citirala iz njega veš stavkov. Proti temu seveda nimam nišesar, toda ker je že govora o bivšem kralju Petru II., je pa zaradi resnice in objektivnosti vendar le treba poudariti še nekaj stvari,ki sicer ne spreminjajo mojega te lanjega stališča, a kralja vendarle močno razbremenjujejo.
Kakor znano je Peter II."zasedel prestol" ob priliki zloglasne= ga puča dne 27.marca 1941*,^1 so ga resda vodili neodgovorni srbski oficirji,vendar je sodelovalo pri njem tudi več slovenskih in hrvat= skih častnikov in so na to junaštvo celo še danes ponosni.Tako tudi lega nedemokratičnega dejanja ne moremo pisati zgolj na srbski rovaš temveč je bil do neke mere skupno srbsko-hrvatsko-slovensko maslo.
Kralj je bil tedaj še fantič,dobrih 17 let star, ki menda nekaj Vr nato,ko so že vse jugoslovanske radijske postaje prebrale "njegoV' hastopni proglas,sam zanj še niti vedel ni.Za ta puč torej Peter II. v nobeni obliki ne odgovarja.
Že dober teden dni po puču je morala vlada s kraljem vred beža= ti preko Palestine v London.Več kot samo ob sebi je umevno, da 17-let= bi deček,ki je bil poleg tega še popolnoma nepripravljen,sploh ne mo be vladati,radi česar tudi prav nobenih modrosti tedanje londonske baše vlade ni mogoče pisati na račun kralja Petra,temveč prav vse iz ključno le na račun vlade same.
Dolžnost vlade bi tedaj bila,da bi poslala dečka v kako primer= bo vzgojevališče,kj er bi se umsko in moralno pripravil na svoj bodo= poklic.Toda vlada tega ni storila, temveč je mirno gledala,da gaje dobila v pest znana zloglasna "majorska klika" in ga moralno izkvari la. Vse nadaljnje je šlo potem nekako avtomatično.
Res je, da so sedeli v medvojnih londonskih vladah razni hesposeb bi srbski "prvaki",ki so zavozili vse,kar se ..je sploh dalo zavoziti, loda skrajno krivično j e,kar počne donos hrvatski in tudi del sloven skega emigrantskega tiska,ki vali vse krivde le na Srbe,kajti skoro Polovica tedanjih ministrov je bilo tudi - Slovencev in Hrvatov. G. In.Krnjevič je bil ves čas prvi podpredsednik londonske vlade,g. dr. Krek drugi podpredsednik, g.Sutej finančni minister in razen tega je dolgo sedel v njej še slovenski gasilec Snoj, o katerih nimamo do da bes še najmanjšega dokaza,da bi bili bolj sposobni nego so bili Srti. Za vse modrosti in junaštvo londonske vlade smo torej v polni meri soodgovorni tudi Slovenci in Hrvatje z gg.dr.Krnjevičem in dr.Krekom ha čelu in je torej najmanj neumestno govoriti zgolj o "srbski" lon= donski vladi. Ako"niso imeli vpliva" v njej slovenski in hrvatski mi bistri, zakaj pa potem niso odstopili? Ako so spravljali ministrske Plače in a« še danes večkrat radi podpisujejo "bivši podpredsednik jugoslovanske vlade", morajo menda nositi tudi prav vso soodgovomest Za "delo" teh vlad. Zelo značilno je pa, da neposredno prizadeti slo Venski in hrvatski tisk o teh rečeh rajši - previdno molči.
Toda v usodnih dnevih konec meseca maja in prve dni junijav194W je dr.Krnjevič vsaj svaril mladega kralja Petra pred nesrečnim Šuba= Šičevim eksperimentom.Bivši kralj je že večkrat sam poudarjal,da je til tedaj edini dr.Krnjevič,ki mu je stal krepko ob strani vsaj s pa metnimi nasveti,dočim so pustili Srbi ubogega mladeniča kratko in ma lo na cedilu in enako tudi podpredsednik vseh dotedanjih vlad g.dr. Krek. Da potem enaindvajsetletni kralj ob podpori edinega dr.Krnjevi ča ni mogel vzdržati brutalnega Churchillovega pritiska,bo menda ja sno slehernemu človeku.
S tem hočem povedati,da nimamo Slovenci in Hrvatje nobene pra= vice valiti vso krivdo za vse polomije zgolj na Srbe,temveč je naša dolžnost,da primemo lepo tudi s ebe za nos.Ce že nismo mi in Hrvatje glavni krivci za vse,kar sevje dogajalo,pa nosimo vsaj polno soodgo= Vornost zn vse,prav za vse.Še to naj bi povedala SLOVENSKA POT,ako Želi biti resna objektivna revij a.Enostransko prikazovanje dejstev je demagogija.	P.B.
ČASI SO SE SPREMENILI, A BEGUNCI SE NISO
"Tempora mutamtur - Sasi so se spremenili in mi se spreminjamo z njimi," je v mnogočem primerno geslo za življenje Legmicev iz Evro pe v Angliji,pravi MANCHESTER GUARDIAN v posebnem članku o EVWs -ev= ropskih prostovoljnih delavcih v hostelu v Donningtonu.Članek podaja mo v izvlečku:
Sedem let je tega,kar je kakih 80.000 beguncev prišlo .v Veliko Britanijo po pogodbi z ministrstvoma za notranje in delavske zadeve. Mnogi od njih so nekdaj upali v dramatične spremembe v svoji domovi= ni, toda to iupanje je skoro uničila politika "mirne koeksistence".
Časi so se spremenili, a v mnogočem se begunci niso spremenili. Po vseh teh letih v Angliji se mnogi še niso asimilirali v angleško življenje in ne kažejo nobenega namena,da se bodo. Njihovo nacional= no življenje je osredotočeno na taborišča,kakršno je v Donningtonu
Večina od preko 200 mož v tem taborišču so Srbi. Ostali so Ukra jinci,Poljaki in Letonci. Mešanje narodnosti v taboriščih se je do = bro obneslo, čeprav je res, da se narodnosti iz Vzhodne Evrope razu mejo bolje,čim bolj so zemljepisno oddaljene. Srbi v taborišču,na primer, so dobri prijatelji z Letonci; mnogo boljši,kot pa bi bili s Hrvati,ki govore isti jezik in žive v isti državi.
Pločevinaste barake taborišča v Donningtonu so del velikega vo= jaškega skladišč a,kj er so begunci na delu kot civilni ' uslužbenci vojske. Njihovi odnosi z vojsko so sijajni. S krajevnimi prebival= ci ni bilo nikakih sitnosti,kaj ti begunci se dobro obnašajo in v oko lici je dovolj dela,tako da begunci ne vzbujajo nevoščljivosti.
Možje v taborišču se zde zadovoljni. Uživajo varnost skupnega življenja, tavorištvo sonarodnjakov in imajo dovolj denarja za pivo, cigarete in kakšno zabavo. Imajo srbsko knjižnico,s slikami kralja Petra in Draže Mihailoviča, in ukrajinsko knjižnico s slikami narod= nih pesnikov. Kapelo uporabljajo tako pravoslavni Srbi kot uniatski Ukrajinci. Vse to prispeva k nekakšnemu tovarištvu,ki zelo ugaja mno gim bivšim vojakom med begunci.
Toda varnost ne pomeni nujno, da so ljudje srečni. Večina EVT/ prav gotovo niso. Niso prelomili s preteklostjo,kakor emigranti v Avstraliji ali Ameriki. Le malo od njih je zaprosilo za angleško dr= žavljanstvo. Po eni strani imajo manj upanja kot novi begunci v tran žitnih taborišpih v Evropi,ki jih prevzemajo trenutne skrbi. Starejši, ljudje imajo slabe izglede,da bi se nezavisno postavili na noge,tudi če bi se hoteli. Mnogi se še po sedmih letih niso naučili angleščine.
Mlajši možje dobro zaslužijo po rudnikih in tovarnah in mnogi so se poročili z Angležinjami in si kupili hiše. loda na žalost izku si večina tistih,ki zapuste taborišča, več slabih strani kot dobrot neodvisnosti. Težko jim je dobiti poceni stanovanje in muči gih osam Ijenost,čeprav jih loči od Angležev bolj jezik kot kaki predsodki. Mnogokrat se naberejo v kakem kraju ali ulici,tako da neodvisnost ne •pomeni nujno izenačenja z Angleži.
Mlad Ukrajinec,ki je poskusil začeti na svoje in je spodletel ter se vrnil v taborišče v Donningtonu,je zelo odkrito povedal o svo jih upih za bodočnost: "Pač čakam, da se bo kaj zgodilo." Tako razpo loženje daje kar skrivnosten pomen običajnemu zanimanju za stave na nogometne rezultate in odvzema političnim razpravam realnost in ostri no. Sanjanje je postalo potreba. Ko postajajo sanje bolj meglene in manj vesele, jih je treba umetno gojiti in življenje v Donningtonu mora biti obvarovano pred resničnostjo zunanjega sveta. Njihovo za = nimanje za gojenje rož po drugi strani nakazuje naveličanost z ideja mi in vzroki.
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA: za celo leto 24/-, za četrt leta 6/- s posebnim doplačilom za prekomorsko letalsko dostavo.