2-2008
66
sternspitze (2497 m), 
skupina ankogla
Zvezdni vrh nad Volčjim potokom 
 Tomaž Hrovat  Joc Kastelec
Zakaj ima dolina Wolfsbachtal ime po vol-
kovih, mi ni znano (srečali nismo nobenega), 
za goro Sternspitze nad njo pa bi bilo moč do-
mnevati, da so jo poimenovali šele turni smu-
čarji. Spust po njenem južnem pobočju namreč 
nudi 800 metrov enakomerne idealne nakloni-
ne naravnost v zatrep doline. Ko smo spodaj, 
gre vsaj misel seveda še enkrat takoj nazaj gor.
Sternspitze na severu omejuje čudovita 
dolina Pöllatal, na jugu pa severni obronek gora 
nad dolino Maltatal. Kljub osrednji legi in ne-
spornim danostim za turno smučanje ima gora 
V zatrepu Volčje doline

67
2-2008
sorazmerno malo obiska. 
Razlog je verjetno iskati v 
malce skritem vstopu v do-
linico Wolfsbachtal. Morda 
je prav tako, doživetje ob 
iskanju volčjih sledov je večje, 
če ni vsepovsod naokoli ov-
čje-črednega nagona.
Turo s 1300 metri nad-
morske višine bi označil za 
srednje zahtevno, tako v fi-
zičnem smislu kot tudi glede 
orientacije, predvsem pa 
glede ocene snežnih razmer. 
Omenjena idealna nakloni-
na za smuko je seveda enako 
prikladna tudi za zdrs snežne odeje. Tako je 
priporočljivo ujeti zgodnjepomladanski firn v 
slogu rane, zlate ure …
Opis ture
Izhodišče je zadnja kmetija nad vasjo St. 
Peter pri Rennwegu. Parkirali naj bi na koncu 
vasi (naprej privatna cesta, prepovedana za 
promet). Po cesti oz. zasneženih travnikih 
do kmetije, kjer nas širok kolovoz in smerna 
tablica usmerita v Wolfsbachtal. V gostem 
smrekovem gozdu dolino (pravzaprav grapo) 
sicer bolj slutimo pod sabo, vzpenjamo se po 
desnem pobočju. Po približno eni uri blagega 
vzpona, ves čas po kolovozu, se dolina odpre 
v večji zatrep, kjer je idilična planšarija z več 
deset kočami. Naš cilj je takoj nad planino – še 
preden jo dosežemo, zavijemo desno gor. Tu je 
tudi gozdna meja, macesni se redčijo in v ena-
komernih okljukih dosežemo vrh z neizogib-
nim križem.
Spusta že zaradi skomin ob podoživljanju 
ne bom opisoval. Tudi namig, da je malica s po-
ležavanjem, vzhičenim vzdihovanjem in sonče-
njem na planini skoraj obvezna, ni potreben. 
Za zaključek sledi prijeten spust nazaj po kolo-
vozu do St. Petra. Višinska razlika: 1300 m, čas 
vzpona: 3 ure, najprimernejši čas: marec. 
Kako do izhodišča?
Avtocesta Ljubljana–karavanški predor–Be-
ljak–Rennweg. Naprej do vasi St. Peter, skoznjo 
do izhodišča. Vas je majhna, tako da je težko 
zaiti. Ljubljana–izhodišče: 160 km. 
Literatura
Vodnik: Manfred Korbaj. 1. Kärntner Schitou-
renführer (Band 1). H. Weishaupt Verlag, Graz, 
19 97.
Zemljevid: Kompass št. 66: Maltatal-Liesertal, 
1 : 50.000. m