Posavska Strata Narodno-politično in narodno-gospodarsbo glasilo zo štnjersho-kranjsho Posouje. Leto I. V Krškem, dne 5. decembra 1906c vSt. 1. v lirežttah"all v Krško. — Dopisi sc pošiljajo na urcdnistvY rtor'ocnlna i; i pa na uprav- ništvo. — Rokoplgi \Ae ne yr;w v Clan 19. državnega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradih in vjavncm ž i v 1 j c n j u je od države priznana". Naš načrt, naš cilj! Letos o Duhovem, o priliki vsesokolske slavnosti se jc rodilu v našem okraju pravzaprav šele slovenska zavest. Ko je armada čvrstih Sokolov zmagoslavno korakala skozi Brežice, pozdravljnna od tisočero ljudstva, vzbudila se je v marsikaterem srcu zavest: «Slovenec sem !> Sledile so burnc državnozborske in deželnozborske volitve, ljudstvo se je bojevalo z volilnim listkom v roki v izredno obilnem številu; začela se je vzbujati tudi politična zavest. Vršil se je nato ustanovni občni zbor županske zveze, v kratkem prične delovati stavbinska zadruga, združenje obrtništva se je postavilo na dnevni red, pri deželnozborskih volitvah sta oba kandidata stala na kmetskem prognunu : zacela se je vzbujati gospodarska zavest. Samo dobra znnmenja za naš dosedaj od vlade, od dežele tako zanemarjeni okraj; brigal se za nas ni nikdo, ker nikdar niso čuli našega glasu. To mora biti drugače! Skrbeti moramo, da se naš glas čuje daleč, na visoka mesta; za to dosedaj ni bilo prilike, ker ni- mamo svojega glasila. Kranjski listi so nam predaleč; zastopajo svoje strankarske in svoje gospodarske koristi. O štnjerskih listih je težko odkrito zastopati naše narodne težnje vsled zasledovanja neprijazne nam vlade; saj poznamo težkoče dosedanjih listov v tem oziru. Tudi je naš okraj preveč oddaljen o/i/'.asih središč. Moč vspešne agitacije tiči k .-! lokalnih listih; temu mora pritrditi vsakdo, kdor je le poskusil inten- zivno narodno delo. Seveda lokalni list se mora v splošnih, skupnih vprašanjih podvreči osrednjim gla- silom in ne sme delati politike na svojo roko. Posrečilo se nam je, da moremo izdajati list, ki bo brez ozirov na levo ali desno zastopal gospodarske in narodne interese našega okraja, sploh krajev ob Savi, varen pred zasledovanjem nam neprijaznih štajerskih državnih oblastij. Program njegov je strogo gospodarski, strogo narodni; v političnem oziru bode list skrbel, da bode dajal smer javnemu političnemu življenju v smislu trajnega napredovanja v gospodarskem in narodnem oziru; vprašanj, ki nas ločijo, se hočemo iz- ogibati; povdarjati hočemonajveč leto, kar nas druži. List začne izhajati v sporazumu obeh strank in že vsled malega in omejenega programa ne more ško- diti nobeni, pač pa neizmerno koristiti slovenski stvari. Zato v prvi vrsti napovemo najbrezobzir- nejši bojvsenemški stranki, ki hoče pod krinko državo ohranjujoče stranke naše dežele odtrgati od Avstrije, naše ljudstvo pa podedovani veri; predsta- vitelji te stranke so nemčurske občine, nam tuje uradništvo, nam tuji trgovci, obrtniki i. t. d. Naša naloga, naš namen je, iztrebiti nemčurslvo in posilinemštvo v našem okraju ; spodaj moramo pri- četi, ob Savi ni Sotli, ob kranjski in hrvatski meji. Sprožiti hočemo val, slovenske zavesti val, odločne, radikalne zavesti; ta val mora pomesti vse, kar je tujega v okraju, prestopiti mora meje našega okraja proti severu. Naše geslo je: Slovenec naj bode gospodar na svoji grudi, slovenski kmet naj tu gospoduje, ne pa razni graščaki, tuji uradniki; teh ne razumemo mi, oni pa nas ne; oni nimnjo srca za nas, ker nas ne po- znajo, ker nas ne unejo. Naši sinovi, slovenske matere sinovi naj tod gospodujejo! Posebno bomo pazili na delovanje onih nam vsem dobro znanih ljudij, ki so se priselili k nam, da iz na- sega ljudstva posrebljejo kri, da zanesejo strup od- padništva od vere in materinskega jezika med naš narod; ti se dobrikajo našemu ljudstvu bol lokava mučka, ko pa trdno stoje, pokažejo mu zobe in ga Zahtevajte in razširjajte povsod „Posovsho StPflžo!" začno pritiskati ob tla. Tej zalegi hočemo hudo stopati na prste; kajti če jim diši slovenski kruh, spoštujejo naj tudi slovenski jezik in naše ljudstvo. Slovenci! Sedaj poznate naš načrt, naš cilj. Ce nas podpirate gmotno in duševno, če naročate pridno naš list, če mu pošiljate dovolj duševno hrane, dosežen bo kmalu. V to pomozi Bog in sreča junaška! Uredništvo. Brežiška policija. i. Pri mestni policiji v Brežicah vladajo še vedno prav turške razmere. Kaka druga občina bi s takimi ljudmi, kot so «čuvaji postave> v Brežicah, že davno pomedla; toda naši mestni očetje jih potrebujejo, da jim pomagajo zatirati Slovence. Da ljudstvo nekoliko spozna te Ijudi in se jih izogiba, posnamemo iz interpelacije vložene od po- slancev g. dr. M. Ploja in dr. na notranjega ministra dne 15. julija t. 1. sledeči odstavek : «Občinski tajnik Karl Salon je bil dosedaj kazno- van radi prestopkov po $$5 496. 411. (tepež). 331., zopet 411. 491. zopet 401 in zopet 491 kaz. zak.; mestni redar Žerjav radi prestopkov po $§ 411, 4C>0 (tatvina), 411. 408. 412. 491. 490. 431. 411. kazenskega za- kona in radi hudodelstva teške telesne poškodbe po § 155. kaz. zak., mestni redar Navrat pa po §§ 411. 408. 431. 490. kaz. zak. in radi ponarejanja denarja». Omenimo, da §§ 490 in 491 kaz. zak. pomenijo razžaljenje easti fpsovanje in javno zasramos'anje), § 411. in 412. tepež, $ «'^ • razžaljenje v sliižbi, L 400. tatvino. §408. hudobno poškodbo tuje lastnine, $ 431. ravnanje zoper telesno varnost. Kajne, lepa policija! Divjanje teh ljudi zoper Slovence, njih pristranost hočemo v prihodnjih številkah kolikor mogoče natančno osvetliti. Domače novice. Našim prijateljem! Dolgo časa je trajalo, da se je porodila „Posavska Straza"; sedaj jo imate pred sabo. Nas list hoče biti res straža, namreč straža slo- venske zavesti v nasih krajih. Prinašala bode v vsaki številki poziv „Svoji k svojim!" v podobi letaka, v katerem bodo navedeni vsi trgovci, krčmarji in obrtniki, ki podpirajo naš list. Donašali bodemo poročila o javnih sejah o b č i n (tudi mestne občine brežiške), o k r a j n i h z a - stopov itd. tudi deželno- in državnozborske razprave v jedrnatem izvlečku; pečali se bomo z vsemi narod- nimi in gospodarskimi zadevami naših krajev. Prinašali bodemo gospodarske razprave, na pr. večje razprave o kmečkih vprašanjih. Tudi za zabavo bodemo skrbeli in priobčevali na pr. zgodovino k m e č k i h puntov v naših krajih ; tudi prinesemo daljšo povest izza časov kmečke vojske. List sedo n o v eg a 1 e t a p o š i 1 j a brezplačno; potem treba plačati eno krono na leto; plačati je naprej. Dopisi se lahko pošiljajo v Brežice ali pa v Krško na naslov «Posavska Straža» v Krškem; dopisi brez podpisa se ne sprejemajo; prosimo za resnična poročila. Mi ne bodemo delali z lažmi, ampak le z resnico! Kdor hoče list razprodajati ali deliti, naj to naznani upravništvu, ki bode dobilo dovoljenje od namestništva ali deželne vlade za vse skupaj. Brez dovoljenja je prepovedano in se kaznuje razprod ajanj e ali razdelj e vanj e lista. Naroči naj so po več iztisov skupaj, da se pri- hrani poštnina. Revnim se bode list brezplačno pošiljal; sploh pa eno kronico za dobro stvar vsakdo lahko utrpi. Inserate sprejemamo po nizki ceni. Brežiški okrajni zastop, ki že pol leta čez po- stavno triletno dobo «deluje>, prav lepo gospodari. Radi nepotrebne pravde z gospodom dr. Jo si pom Stra- š e k a m, zdravnikom v H r e ž i c a h , kateremu se je samo radi tega odtegnila plača, ker neče plesati po nemskutarski pisčalki, radi te pravde, katero je okrajni zastop izgubil, bodo morali davkoplačevalci šteti par t i s o č k r o n i c ; ¦ vrh tega pa se je skozi 3 leta pla- čevalo tri zdravnike, mesto enega. Zopet p a r t i s o č k r o n i c! To pa še ni dovolj! Nemškutarska večina, t. j. naši prijatelji gg.. Mätheis, Schniderschitsch, Faleschini in drugi zahtevajo, da naj okrajni zastop mestni občini Brežice povrne 100.000 K (stotisoč kron), katere je brežiška občina prispevala za novi most. J)alje zahtevajo, da ok raj garantira mestni občini za mostovino do istega zneska, kolikor je preje bro- dovine dobivala, t. j. približno dcset tisoč kron vsako leto! Kam pojde ta denar? Kdo bo to plačal ? Seveda ok raj! Ti ubogi kmet boš plačal! No, ti nemskutarski gospodje v Jirežicah imajo dober tek; čimbolj so siti, tembolj se jim slint cede po groših našega slovenskega kmeta. Pozor, kmetje! Hodite k sejam in tern nemsku- tarjem glejte na prste! Stvar ni še zamujena! Ptujski „Štajerc", ta strupena krota, še širi po našem okraju. Sirijo ga nemskutarski trgovci, da zase reklamo delajo. Ogibajte se his, kjer se širi ta nesnaga, kjer vansi jo usiljujejo. „Pufštajn", ta hiša podobna gradovom ali gnezdom nemskih klati-vitezev v časih kmečkih puntov, in «Narodni Dom» sta si lepa soseda. «Pulštajn» ali nemški «Heim> ima vknjiženega dolga nad 150.000 K, «Narodni Dom» pa nič. Nemški dopisi se od uradov usiljujejo našim kme- tom, občinam itd. Radi teh nemških dopisov, katerih ne razumemo, bi morala vsaka občina svojega tolmača imeti. Naj si raje gospodje po uradih lepo slovenski nauče. Pošiljajte nemške dopise. nazaj, češ da jih ne umete, še bolje pa naravnost na pristojno ministrstvo na Dunaj. Z Dur . bo tak veter zapihal, da bodo go- spodje kar naenkrat slovenski znali; ali pa naj gredo med Gornje Štajerce. Pri nas je «niks dajč!» Še nismo za Prusa zreli! Posnemajte g. župana Pajdaša v Sromljah in g. Gabrica v Brezjem pri Rajhenburgu! Brežiški veliki Nemci gg. Matheis, Schnider- schitsch, župan Faleschini (bivši član slovenskega di- jaškega društva) in odvetnik dr. Janesch se pritožujejo, ker jim davkarija pošilja opominske liste; seveda to je hudo, davek plačati. Se huje pa je, če je na tem opo- minskem listu par slovenskih besed. ]n zato se prito- žujejo! Pritožujejo se radi par slovenskih besed! Toda isti gospodje prav dobro znajo slovenski, kadar ni treba plačati, ampak kadar je treba v žep vtakniti slovenske kronice. Kako lepo slovensko ponu- jajo svojo robo. Tebi slovenski kmet, kako lepa in ganljiva pisma v slovenščini ti pišejo, kako dobra kap- Ijica in maža s slovenskim napisom ti dajejo, če mu daš slovenske kronice! Nosite slovenski znak, kmečki fantje in dekleta, sploh Slovenci! Dobite ga v podobi gumbov, igel, brož itd. v vseh narodnih trgovinah. Brežiska grajščina še sedaj ne ve, da imajo od 1. 1848 sem kmetje iste pravice kot graščaki. S posto- panjem te graščine proti kmetom bomo obračunali. Prosimo podatkov! Gospodarstvo mestne občine Brežice je uzorno; v kratkem dobimo vodovod, električno razsvetljavo, nov cestni tlak (sedanji je v takem stanu, da si je neki Bizeljanec zadnjie nogo zvinil pa ni bil pijan!), dobimo vse. sanio če bi teh sitnili Slovencev ne bilo, ki dajo toliko opraviti; saj je občina o binkoštih pla- čala 1000 K samo za Slovence, pravzaprav za en bataljon vojakov, ki so pazili, da se ni kateremu Slo- vencu las skrivil, tudi treba še čakati na trideset tisoč kron, katere je občina «Pufštajnu» posodila. Za Brežice se iščejo obrtniki: kolar, nrar steklar, kovač. Pričakovati imajo dober zaslužek. 0 okrajnem glavarju v Brežicah je cel okraj poln govorice, da je oškodoval ljudstvo pri razdelitvi podpor za vihar in točo v kozjanskem okraju, da se na okrajnem glavarstvu čudno manipulira z denarjem. Pojasnilo prinesemo v prihodnji številki, za sednj opozarjamo na dopis v «Slow Stajcrcu». Ljudstvo zahteva, da se stvar do pičice pojasni. Prcd Matheisovo trgovino je vsak dan konjski sejem, katerega pa ni v nrntiki. Z;ik;ii ^« p« Sinvencem tega ne dovoli ? Mestna hranilnica v Brežicah je začela s tož- bami terjati zaostale obresti celo v zneskih po 10 do 20 kron; mora gotovo velika suša biti v blagajni. Brežiski narodni sklad (namenjen za dosego ne- odvisnosti na.šega Ijudstva) znaša: stanje dne l.grudna 190() 70 K glasom hranilne knjižice v Brežicah. Račune pregleduje poseben odbor. Nabirajte za nn rod ni sklad, našo vojskino blagajno! Umor in samomor. Dne ?>. t. in. je ubil sin po- sestnika Äntona Raka iz Nove Gore štev. 2. svojega očeta in svojo sestro. Pozneje so mv^i njegovo truplo ustreljeno v bližnjem gozdu. Vzrok umora ni znan. Po svetu. Nas državni zbor na Dunaju razpravlja še vedno o preosnovi volilne pravice. Spomladi bodo gotovo nove volitve v državni zbor na podlagi novega zakona. Število slovenskih poslancev se bode potem povečalo za osem. V novem parlamentu bodo imeli slovenski poslanci za-se večino proti Nemcem, Italijanom in Ru- munom. - - Volilna reforma je sprejeta, in sicer s 194 glasovi proti 63 glasom. O prihodnji vojski je prišla na svptlo knjiga, katero je spisal nekdo, ki se menda ne moti preveč. L. 1908. Italija napade Avstrijo, naša armada se umika od meje, Ogri se upro, jugoslovanske države Serbija, Holgarija in Črnogora skupno z Ogri pritisnejo od vs- hoda, Lahi pa od zahoda, ob Savi se vname odločilna bitka, naši (nemški) generali so tepeni,'"Avstrija razpade, na jugu države se stvori velika jugoslovanska država v okviru nove večje Avstrije, segajoča od Koroške čez Stajersko in Hrvaško ter Bosno in Dalmacijo do Tur- škega z 18 milijoni prebivalci. Tiskovna pravda Pongratz kontra Sever. V so- boto, dne 1. t. m. bi se imela vr.šiti pri ljubljanskem porotnem sodišču obravnava radi razžaljenja časti proti bivšemu uredniku «Gorenjca», g. Andreju Severju. Ker pa je bil g. Sever pripravljen nastopiti dokaz resnice, se je g. Pongratz tega tako ustrašil, da je tik pred ob- ravnavo brezpogojno umaknil tožbo ter mora plačati vse stroške. Uredništvo je zastopal g. dr. Novak, od- vetnik v Ljubljani. Domače gospodarstvo. Vinorejska zadruga za brežiški okraj se je letos osnovala; letos pa še ni mogla doseči namena, ker zadružna misel še ni prišla v meso in kri našemu Ijudstvu. Za drugo leto se mora napraviti kataster vseh vinorejcev (seveda samo slovenskih) v celem okraju in skrbeti da ima vsak vinski kupec vpogled; na ta način se mora odstraniti razne mežetarje in preprečiti, da ravno naši narodni nasprotniki svoj pridelek najpreje in najbolje izpečajo. Naš kmet naj prvi proda svoje vino, njegovi nasprotniki naj ga pa sami pijejo! Pristo- pajte k vinorejski zadrugi! > Stavbinska zadruga se -,, v Brezicah. Naše' oblasti so pet mesecev zavlačevale vpis te prekoristne zadruge v register. Radi tega pa ne bo prepozno prišla! O kmcčkem vprasanju pričnemo razpravljati pri- hodnjič. Društvene novice. Tclovadno društvo „Sokol" v Brežicah priredi v nedeljo 1(>. decembra ob 8. uri zvečer v vdiki dvo- rani «Narodnega Doma> Ijudsko predstavo «Cigani>. Vstopnina je tako ni/.ka, vžitek pa bode..tako velik, da naj nihče ne zanuidi te predstave. Narodna čitalnica in „Sokola v Krškem prire- dita letos Silvestrov večer. V ta namen se že pripravlja komična opereta. Program se objavi pravočasno. Prihodnja številka izide v večji obliki. Posojilnica v Brežicah registrovana zadruga z neomejeno zavezo posojuje na zemljišca in osebni kredit proti 5y270 ali 6n/() obre- stovanju; obrestuje hranilne vloge s 4'/,% (stiri in pol od sto), plačuje davek od hranilnih vlog (rentni davek) sama; uracluje vsak pondeljek in četrtek od 8ya do 12. ure dopoldne v «Xarodnem Domu», I. nadstropje; ima svoje gostilne v «Narodnem Domu» z lepim hlevom in prostornim dvoriščem ter «na Griču» na koncu novcga mostu čez Savo; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. Hmnilne vloge sprejema od vsakogar, posojilo claje le zadružnikom. Letfl 190G do 1. grudna je bilo ppomefa d\?a milijona tristotisoč jcron. Odbor. Izdajatelj in odgov. urednik : A n d r e j Sever. Lastnik konzorcij «Posavske Straže». Tisk