Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
Gorlzla, Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo , ,	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
mk
Leto XV. - Štev. 8 (730)
Gorica - četrtek 21. februarja 1963 - Trst
Posamezna številka L 35
NEVARNE ZELJE
Segni razpustil parlament
Opazili smo, da nekaterim našim brav-cem včasih ni pogodu pisanje našega lista. Posebno kadar se dotaknemo nekaterih strun, se takoj zasliši dizakord, mrmranje, tudi protesti in odpoved listu. Ljudje božji, kaj želite od nas, kaj želite od Katoliškega glasa? Ali mar to, da vam bo pravil pravljice in vas slepil z lepimi obljubami? Za pravljice imate Pastirčka, z lepimi obljubami vas dovolj slepijo drugi. Ali naj se jim pridruži tudi KG? Vemo, da bi v tem primeru zrastlo število naših »prijateljev«, saj je stara resnica, da si ljudstvo želi »lepih besedi«. Tisti listi, ki tako pišejo, imajo vedno dosti bravcev. Toda naš list ni bil za to ustanovljen in tudi tisti naši verni ljudje, ki nas vsako leto tako velikodušno podpro pri nabirki za katoliški tisk, gotovo ne delajo tega, da bi jih varali in slepili z lepimi besedami. Oni pričakujejo od nas resnico, tudi kadar ni prijetna. Za take naše bravce je napisan ta uvodnik. * * *
Zadnje čase se pri nas na Primorskem veliko govori in piše o željah nekaterih krogov, naj bi Slovenci v novi deželi Furlanija - Julijska Benečija povsod in v vsem sodelovali, da bi bili zopet »eno« tako v politiki kot v kulturi, v gospodarstvu kot v športu. Ena sama stranka ali vsaj skupna zveza vseh strank, v katerih nastopajo Slovenci; enotna kulturna društva ali vsaj tesno med seboj povezana v kulturni zvezi, s skupnimi kulturnimi domovi. Ta želja je bila na raznih mestih že ponovno izražena in zapisana, sedaj postaja menda zelo živa na Tržaškem. Toda značilno je, da prihaja vedno iz enih in istih vrst, in to prav iz tistih vrst, ki so po končani vojni in zmagoviti rdeči revoluciji leta 1945 vse drugače misleče Slovence izobčili, kadar jih niso pobili. Sedaj so baje ustanovili odbor »dobre volje«, ki naj bi njih pobožno željo izvedel.
Ker živimo v demokratični državi, sme vsakdo imeti svoje želje in cilje, vsakdo jih sme tudi širiti, da se le drži demokratičnih metod, to se pravi, da se ne zateka k nasilju in k diktaturi. Zato je daleč od nas misel, da bi hoteli prepovedati komur koli, da ne sme širiti svojih idej in mu zavezati usta, kot delajo to oni tam, kjer so na oblasti. Ali prav ta demokratična svoboda narekuje tudi nam, da smemo in da moramo naše ljudi opozoriti na nevarnost nekaterih misli in načrtov. Zato smatramo za našo dolžnost, da spričo novih želja, ki se v deželi širijo, opozorimo na nauk Cerkve, kakor ga je podal papež Pij XI. v okrožnici Divini Redemptoris z dne 19. marca 1937.
PAPEŽEVA BESEDA
»Komunizem se je predstavil izpočetka tak, kakršen je, skrajno zločest,« pravi papež.
»Ko je pa spoznal, da se mu ljudje odtujujejo, je spremenil taktiko in si prizadeva, množice pridobiti z raznovrstnimi prevarami ter skriva svoje zle namene za ideje, ki so same na sebi prave in lepe.
Tako na primer, ko so voditelji komunizma opazili, da vse hrepeni po miru, so se začeli delati za najbolj vnete zagovornike miru, obenem pa hujskajo množice na razredni boj, ki je kriv toliko prelite krvi. Ker pa čutijo, da mir ni zagotovljen, se obenem silno oborožujejo.
Prav tako snujejo organizacije in periodične liste pod raznimi imeni, ki nič ne spominjajo na komunizem, imajo pa samo ta namen, širiti z njim komunistične zmote med ljudi, med katere bi jih na drugi način ne mogli širiti.
Da, skušajo se vtihotapiti celo v katoliške in verske organizacije.
Tu in tam, ne da bi kaj popustili od svojih zmot, katoličane vabijo na sodelovanje, včasih na humanitarnem, včasih na karitativnem polju in predlagajo včasih stvari, ki so v popolnem skladu s krščanskim mišljenjem in nauki Cerkve.
Drugod celo hinavsko zatrjujejo, da bo komunizem v krajih, ki so bolj globoko verni ali na višji stopnji kulture, nastopal na milejše načine, da bo pustil vsem svo-
bodo verovati v Boga ali kakorkoli misliti o verskih rečeh.
So celo nekateri, ki mislijo, ker je boljševizem v sovjetski Rusiji zadnji čas nekoliko spremenil zakone, da bo komunizem sploh opustil boj proti Bogu.
Prizadevajte si kar najbolj, da se bodo verniki varovali teh zank, opominja isti papež.
»Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture.
če bi se dali nekateri v zmoto zavesti in bi v svojem kraju komunizmu pomagali, da bi se utrdil, jih bo za to zmoto prve zadela kazen, in čim starejša in višja je v tistih deželah, ki bi na ta način vanje prodrl komunizem, krščanska kultura, tem huje bo v njih divjala brezbožnost.« * * *
Tako je napisal Pij XI. že leta 1937 na praznik sv. Jožefa v okrožnici o brezbožnem komunizmu. Ali se ni res vse tako dogajalo, kot je napovedal vse do današnjih dni?
Krščanski svetovni nazor in materialistični ne moreta skupaj. To vedo vsi ljudje, ki trezno mislijo, na obeh straneh, začenši od Lenina do Hruščeva. Zakaj potem taka želja po skupnem sodelovanju? Vsi mogoči nameni so lahko zadaj. Kakšni? Okrepitev krščanske ideje gotovo ne. Zato takim komunistom »dobre volje« pravimo: Sprejmite krščanski nazor, pa bomo vsi ena sila, ena organizacija. Do takrat pa ostanimo vsak pri svojem, a kljub temu dobri znanci in sosedje, čeprav nas loči svetovni nazor.
Mi katoličani pa bodimo pazljivi in o-prezni in nikar se ne pustimo omamiti od ljudi »dobre volje«, ki pa jim ni prav veliko za slovenstvo, saj so zlezli v italijanske stranke.
Ostanimo zvesti krščanskim načelom, ne postavljajmo svojega dela v nevarnost, da ohromi. Zanašajmo se predvsem na božjo pomoč in na lastne sile, pa bomo še veliko dosegli.
V ponedeljek je republiški predsednik Segni izdal odlok, s katerim v smislu ustave razpušča poslansko zbornico in senat. Pred tem se je posvetoval s predsednikom obeh skupščin, poslancem Leonejem ter senatorjem Merza-goro. Še isti dan se je sestal ministrski svet, ki je določil način in datum novih državnih volitev. Te bodo 28. in 29. aprila.
S tem je zaključil svoje delo tretji povojni italijanski parlament. Prve svobodne volitve so bile v Italiji aprila leta 1948 in so se vršile v negotovem ozračju, kdo bo zmagal:	demokratične
stranke s Krščansko demokracijo na čelu ali pa socialkomunistična koalicija, ki se je povezala v enoten blok. Komunisti so se tedaj čutili zelo močne in se je od njihove strani lahko pričakovalo vse mogoče akcije. Toda še svež spomin na državni udar češkoslovaških komunistov marca istega leta je spravil k budnosti italijanske demokrate. Z obsežnimi varnostmi ukrepi, ki jih je v ta namen sprejela vlada oziroma notranje ministrstvo ministra Scelbe, so preprečili vse morebitne komunistične načrte, da bi se polastili oblasti z nasiljem, če bi jim na volitvah ne uspelo. Zaradi tega imajo komunisti ministra Scelbo vedno na želodcu ter mu ne morejo odpustiti, da jim ni dal leta 1948 prostih rok.
Parlamentarne volitve so se potem ponovile še leta 1953 in 1958. Na vseh teh volitvah je največ glasov dobila Krščanska demokracija, toda še vedno premalo, da bi lahko sama vladala. Zaradi tega je klicala na pomoč ostale demokratične stranke: socialne demokrate, liberalce in republikance in skupno z njimi vodila državo. V opoziciji pa so bili komunisti in socialisti, neofašisti in monarhisti. Šele lani ob tem času se je v italijanski notranji politiki nekaj premaknilo. Nennijevi socialisti so začeli voditi bolj samostojno politiko, ločeno od komunistov in so ob nastopu sedanje Fanfanije-ve vlade izjavili, da jo bodo podpirali od zunaj. Pred tem so se domenili o socialnem programu vlade. V takem preizkusnem obdobju je vlada levega-centra pričakala splošne molitve.
Volilna kampanja se bo v kratkem začela. 28. aprila bo treba izvoliti 630 poslancev in 315 senatorjev. Po novi reformi se tudi senat voli istočasno s poslansko zbornico, medtem ko je prej mandat senatorjev trajal šest let.
Do 15. marca morajo vse stranke predložiti svoje kandidate. Kako se bomo Slovenci ravnali do teh volitev, bodo slovenske stranke čimprej razjasnile in sprejele primerne sklepe.
DVE KONFERENCI
TELEGRAMI
PARIZ: Pariška policija je minuli teden odkrila novo zaroto proti predsedniku De Gaullu. Aretirali so nekatere višje častnike in eno žensko, ki so baje organizatorji zarote. — Bilo je že vse pripravljeno. Do atentata bi moralo priti v palači vojaške šole, kamor se je De Gaulle namenil na obisk. Nanj bi moral streljati neki general in sicer s strehe ali skozi okno. Karabinko z daljnogledom je policija dobila doma pri neki visoki vojaški osebnosti.
MOSKVA: Ob sprejemu laoškega kralja se je Hruščev nenadoma znašel pred kitajskim veleposlanikom, katerega je baje Gromiko porinil predenj. Ob začudenju vseh prisotnih ga je objel, rekoč: »Sovjeti in Kitajci bomo skupno vrgli zadnjo lopato zemlje nad kapitalizem!«
BAGDAD: Položaj v Iraku se politično ni še razčistil. Nadaljuje se preganjanje komunistov. Novi predsednik republike general Aref je dal odstraniti z ulic svoje in Nasserjeve slike. Revolucionarni svet ga je povišal v maršala. Sovjetska KP je protestirala zaradi preganjanja komunistov v Iraku.
LONDON: Za novega laburističnega voditelja je bil izvoljen Harold VVilson, priznan prvak laburistične stranke, star 47 let. Dobil je 144 glasov, njegov tekmec George Brown pa 103 glasove. — Wilson je tako nasledil pred kratkim umrlega Gaitskella in' tako postal zaJ koniti vodja opozicije Njenega Veličanstva z redno letno plačo 6 milijonov lir.
BERLIN: Na upravnih volitvah v zapad-nein Berlinu je absolutno večino glasov prejela stranka socialdemokratov, ki ji načeSjuje župan Brandt. Dobila 62% glasov.
V Švicarskem mestu Ženevi zasedata dve mednarodni konferenci: konferenca 18 oziroma 17 držav za razorožitev ter konferenca znanosti in tehnike. Navidezno nimata obe zasedanji, razen dejstva, da se obe vršita v okviru Združenih narodov, nič skupnega. Toda, če pogledamo malo globlje, vidimo, da sta si obe konferenci tako komplementarni, kakor dve plati iste medalje. V čem obstoji ta medsebojna povezanost problemov, o katerih razpravljajo v Ženevi?
Oba tabora, Vzhod in Zapad, trosita na desetine milijard dolarjev na leto za oboroževanje in o-brambo. Po nekaterih statistikah potrosita v ta namen 150 milijard dolarjev na leto. V okviru razoro-žitvenega odbora OZN, v katerem so zastopane države vseh treh političnih smeri (vzhodne, zahodne in nevtralne) se pogajajo, kako bi zaustavili ali vsaj omejili to nebrzdano tekmo v oboroževanju in denar, ki bi ga pri tem prihranili, uporabili v druge bolj koristne namene.
Posebno zaskrbljenost povzročajo nuklearni poskusi z atomskimi bombami, ki ne da samo požrejo ogromno državnega denarja, ampak tudi škodujejo zdravju ljudi. Zato so atomske velesile (ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija) pogajajo v okviru omenjenega odbora OZN za prekinitev teh poskusov. Stališča so se toliko zbližala, da obstojajo objektivni pogoji za dosego sporazuma. Obe strani sta sprejeli mednarodno nadzorstvo na kraju samem, le da Sovjetska zveza dovoli tri take inšpekcije na svojem ozemlju, medtem ko zahtevajo zahodnjaki vsaj deset takih pregledov. Ob tem tehničnem vprašanju števila mednarodnih pregledov so se pogajanja zataknila že v New Yorku,
kjer so se vršila pred začetkom zasedanja 18 članskega odbora OZN v Ženevi.
Na drugi ženevski konferenci, za znanost in tehniko, pa znanstveni strokovnjaki proučujejo, kako bi se dalo izsledke znanosti in tehnike uporabljati v mirne namene, za širjenje izobrazbe in civilizacije med zaostalimi ljudstvi. Treba je namreč vedeti, da medtem ko razvite industrijske države trosijo ogromne vsote za oboroževanje, še dve tretjini človeštva trpi lakoto in pomanjkanje. Po mnenju strokovnjakov se bo človeštvo do leta 2000 podvojilo in tako naraslo od sedanjih tri na šest milijard ljudi. Če se bo hotelo vse nasititi, se bo morala proizvodnja potrošnih dobrin skoro podvojiti. — Kako to doseči? En način bi bil, da bi del sredstev, ki gredo sedaj za oboroževanje, u-porabili za zvišanje proizvodnje živil v nerazvitih deželah. Evo, kje imata obe konferenci skupni lme-novavec in uspeh ene v veliki meri odvisi od uspeha druge.
zapuščajo Bolgarijo
Po incidentu med afriškimi študenti, ki študirajo na univerzi v Sofiji in bolgarsko policijo, je večina študentov sklenila zapustiti Bolgarijo in nadaljevati študije na evropskih univerzah na Zahodu. Prva skupina takih študentov je že prispela na Dunaj, od koder se mislijo podati v Zahodno Nemčijo.
Po izjavah študentov je do spora z bolgarskimi oblastmi prišlo zaradi tega, ker jim te niso dovolile, da bi ustanovili enotno organizacijo vseh afriških študentov na sofijski univerzi. Tako se je pretekli teden zbralo na glavni u-lici v Sofiji kakih dve sto afriških študentov in se v sprevodu pomikalo proti vladni palači. O-stali meščani so začudeno gledali, ker niso vajeni podobnih protestnih demonstracij. »Ljudska« policija jih je hotela razgnati, ker je tako dobila ukaz od zgoraj. Pri tem je prišlo do spopadov med policijo in študenti. Več študentov je bilo ranjenih in priprtih.
To ravnanje policije pa je zamorske študente tako razkačilo, da so sklenili čimprej zapustiti Bolgarijo. Afriški študentje, in ne samo v Sofiji, ampak tudi v drugih komunističnih državah, se pritožujejo zaradi stalnega nadzorstva policije nad njihovim življenjem kakor tudi zaradi političnih tečajev, katere morajo obiskovati. Sklenili so v ta namen ustanoviti enotno strokovno organizacijo, ki bi branila njihove materialne in druge koristi pred bolgarskimi oblastmi. Toda slednje jim tega niso hotele dovoliti. In tako je prišlo do omenjenih demonstracij, katere je komunistična policija s silo zadušila. Tako svobodo nudijo komunisti nevezanim državam. Nekateri jo spregledajo prej, drugi pozneje.
Incident je vzbudil v zahodnem svetu precejšnjo pozornost. Komunistično in sopotniško časopisje, tudi slovensko, ga je skoro prezrlo in se raje ukvarjalo z južnoameriškimi avanturisti na vene-cuelski ladji »Anzostegui«. Politični pomen dogodka je v tem, da so afriški študentje na lastni koži začeli spoznavati, da je komunistični policijski režim trd in neizprosen tudi za tiste, ki so se komaj rešili kolonialističnega jarma.
Umrl je Tambroni
V Rimu je nenadoma umrl bivši ministrski predsednik in prvak demokrščan-ske stranke Femando Taimbroni. Zadela ga je srčna kap v 61 letu starosti. Pokopali so ga na državne stroške.
Pokojni predsednik je bil vidna osebnost in je pripadal demokrščanski desnici. Po vojni je bil večkrat minister ter lota 1960 tudi ministrski predsednik. Na tem položaju je preživel zelo težko krizo, ko se je s svojo vlado naslonil na desnico in dovolil misinom, da priredijo v mesecu juliju svoj kongres v Genovi. Proti temu so se uprli komunisti in socialisti, ki so pripravili znane izgrede v Genovi, ki so zavzeli obseg pravega upora. Ta povezava z desnico ga je stala tudi predsedniški stolček, kajti še isti mesec je moral prepustiti vodstvo vlade dragim.
Žrtve in škoda vremenskih neprilik po Btaliji
Sneg in mraz sta zopet zajela razne kraje Italije. Sneži v Milanu, Turinu, Genovi, Sieni, Bologni in drugih mestih severne Italije. Drugod se sneg že topi in nevarnost plazov je vodno večja. Na jugu pa so močni dežji povzročili poplave in usade, ki so povzročili že ogromno škodo in tudi zahtevali smrtne žrtve. V provinci Brescie se je utrgal velik del hriba in zgrmel v dolino, kjer se je ustavil tik ob zidu siro-tišča, kjer je bilo 50, otrok. Otroke so takoj spravili na varno, in to še pravočasno, ker so prvemu usadu sledili še drugi, ki so zgrmeli na poslopje. — V bližini Neaplja je usad pokopal pod ruševinami štiričlansko družino Cuomo. Neka mati in sin sta tudi našla smrt pod ruševinami. Vso sa-lernsko okolico je zajelo silno slabo vreme. Voda, ki je preplavila vasi in polja, je odnesla nad 4 tisoč ovac, 70 konjev, 223 goved in veliko perutnine. Skoda je velika.
PASTIRSKO PISMO JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV ZA LETO 1963
0 slovanskih blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu
| KRŠČANSKI NAUK j
♦♦♦♦♦♦♦♦
Zaobljuba
Očak Jakob je videl v sanjah prikazen: Lestev je stala ob njegovi glavi in je segala do neba; angeli božji so hodili po njej gor in dol. Vrh lestve je stal Bog in je Jakobu obljubil varstvo na njegovem begu pred bratom Ezavom. Ko se je Jakob zbudil, je rekel: »Resnično ;	Bog je na tem kraju in jaz nisem vedel.« Nato
je napravil zaobljubo: »Ako bo Bog z menoj in me bo srečno pripeljal domov, bom Bogu postavil na tem kraju oltar in mu bom daroval desetino vsega, kar mi bo dal.«
(gl. I Moz 28, 16-22)
Mnogi kristjani se pod grehom zavežejo, da bodo storili kaj takega, kar je Bogu posebno všeč, z namenom, da bi Boga počastili ali se mu zahvalili: n. pr. da bodo šli na božjo pot, sezidali kapelico, dali miloščino itd. Redovniki se zaobljubijo za popolno uboštvo, vedno devištvo in vedno pokorščino redovnim predstojnikom. Taki zavezi pravimo zaobljuba, ki je lahko slovesna (v cerkvi pred duhovnikom) ali navadna (brez človeške priče).
Kdor samo sklene, da bo kaj storil, s tem še ne napravi zaobljube, ampak le dober namen ali dober bogoljuben sklep.
Z zaobljubo častimo Boga in se tesneje povežemo z njim. Zaobljuba je žrtev, ki jo Bogu darujemo, obenem pa je tudi opora naši slabotni volji.
Kdor je napravil zaobljubo, je v vesti dolžan zaobljubo držati. »Kadar storiš Bogu obljubo, je ne odlašaj spolniti! .. . Bolje je, da ne obljubiš, kakor da obljube ne spolniš.« (Prid. 5, 3, 4).
Preden naredimo zaobljubo, moramo dobro premisliti. Pred važnimi zaobljubami je najboljše, da vprašamo za svet spovednika.
Kdor misli, da obljube ne more držati, se mora obrniti na spovednika. Iz zelo važnih vzrokov more Cerkev zaobljubo spremeniti v kako drugo dobro delo.
jlz življenja Ccrlcvr
Bogoslovci v Avstriji
Število bogoslovcev v Avstriji se je v zadnjih letih zelo povečalo. Ta tolažljiva ugotovitev 'temelji na statistikah, ki jih je objavila ustanova sv. Petra Kanizija. Število duhovnikov, k idelujejo, odgovarja danes po 'izredno hudi krizi, ki je vladala daljši čas, približno številu iz leta 1938. Spričo demografienega povečanja in povečanja zahtev apostolata pa je sedanje število duhovnikov, ki delujejo, odgovarja enim duhovnikom na 1439 katoličanov je Avstrija za Portugalsko na drugem mestu med evropskimi deželami, kjer najbolj primanjkuje duhovščine.
Uspehi švicarskih misijonarjev
V misijonih, ki so zaupani švicarskim misijonarjem iz Betlehema, je prišlo v letu 1962 do pomembnega števila spreobrnjenj.
V škofiji Gwelo v Južni Rodeziji je bilo
10.000	krstov. Tam so med drugim v letu 1962 zgradili osmo bolnico in odprli malo semenišče za domače bogoslovce. V dekanatu Tadtung na otoku Formozi je število krščenih, ki jih je bilo lota 1954 samo 300, v letu 1962 naraslo na 18.000; 18.000 kate-humenov pa se pripravlja, da sprejmejo sveti krst. Vseh prebivalcev je tam 200.000.
V dekanatu Ivvateken na Japonskem je misijonski opostolat mnogo težavnejši, zaradi česar so v preteklem letu krstili samo sto ljudi, tako da je tam sedaj od enega milijona in pol prebivalcev le 2250 katoličanov. Opogumljajoči so tudi rezultati, ki so jih ti misijonarji dosegli v dekanatu El Rosario v Kolumbiji, švicarska kongregacija misijonarjev iz Betlehema ima 409 članov, od teh je 254 duhovnikov, 78 laičnih bratov, 77 učiteljev in 18 novincev. 109 redovnikov vrši svoje misijonsko delo v Gwelo, 22 v Taitungu, 25 v Ivvatekenu in 11 v El Rosario.
Bogoslovni pouk na magnetofonskem traku
V samostanu sester dorninikank v Clatr-fontaine v okrožju Seine et Loise v Franciji snemajo na magnetofonske trakove popoln tečaj o teologiji. Že pred več meseci so ‘redovnice v samostanu opremile središče za snemanje in registracijo. Prvi del tečaja za teologijo je že končan in vsebuje 72 ur predavanj, ki so jih imeli najboljši teologi dominikanskega roda. Teh registriranih predavanj se poslužujejo že številne skupnosti v Afriki, Franciji in Kanadi.
Katoličani v Kanadi
Po zadnjem ljudskem štetju lanskega leta ima Kanada 18,238.247 prebivalcev, od katerih je 8,532.479 katoličanov. Tako je katoliška vera po številu vernikov na prvem mestu. Na drugem so razne skupine protestantov, ki štejejo skupno 8,291,808 pripadnikov. V tem se vidi, kako lepo napreduje katoliška vera v tej deželi.
Pomoč cerkvam na Holandskem
Holandski parlament je izglasoval zakon o pomoči cerkvam v tej deželi. Do leta 1971 bodo zgradili 500 novih cerkva, za katere bo država prevzela 30 odstotkov stroškov. Med temi je v načrtu tudi 170 katoliških cerkva.
Film o »Lepi Devici«
Neka privatna filmska družba v Indiji je v rnalajalamskom jeziku izdelala film »Lepa Devica«, ki hoče med ljudmi povečati poznanje Matere božje. Film je zelo lepo izdelan in je cerkvena oblast filmski družbi izrekla prisrčno priznanje.
Krsti pri Sv. Petru
Odkar je papež Benedikt XIII. leta 1726 dal baziliki sv. Petra pravico, da se lahko v njej krščuje, čeprav rti župna cerkev, je v tej cerkvi povprečno 4500 krstov na leto. Večinoma so to otroci rimskih staršev, ki smatrajo za posebno odliko, de je otrok krščen v baziliki sv. Petra. Lam je bilo v baziliki krščenih približno 900 tujcev, med terni tudi precej Amerikancev-spreobrn jencev.
»Počitnice kot menihi«
Benediktinci so lansko leto z velikim uspehom poskusili uvesti »počitnice kot menihi«. Šestnajst advokatov, zdravnikov, sodnikov, profesorjev in uradnikov je za dva tedna vstopilo v samostan in so v vsem živeli kot menihi skupno z drugimi patri benediktinci. Ko so objavili, da bodo v bodoče še sprejemali majhne skupine za 14 dni, so takoj dobili na stotine prošenj za sprejem, nekatere izmed njih celo od protestantov.
RAZNE
Aretirali so pobeglega Pompilija
V neapeljskem stadionu na Vomeru so v nedeljo med igro Napoli-Inter aretirali prod mesecem dni iz rimskih zaporov pobeglega kaznjenca Ampelia Pompilija. Sedel je skupno z nekim drugim pajdašem v prvih vrstah in se ni nadejal, da ga bodo prav tu prijeli. Oba sta imela pri sebi o-krog 300 tisoč lir. Pompili je v čaisu svoje »svobode« večkrat pisal pisma raznim u-redništvom, kjer je slavil svojo prostost in napovedoval, da ga nikdar ne bodo prijeli.
Še je mraz
Dočim se je v Evropi temperatura povsod nekoliko dvignila, imajo na severu še vedno silno hudo zimo. Na Norveškem so v kraju Karasjohu zabeležili 46° pod ničlo; na Finskem v Salli prav tako. To je najnižja temperatura v tej zimi. Ni pa najnižja za tiste kraje, kajti v Salli so leta 1941 imeli 51“ pod ničlo.
V uvodniku zadnje štev. KG smo se spomnili na 1100-letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda na Moravsko. Omenili smo, da se bodo tega jubileja spominjali predvsem slovanski narodi, a tudi drugi. Tako moremo danes poročati, da so se tega dogodka spomnili najprej jugoslovanski škofje, ki so o sv. bratih izdali za letošnji post posebno skupno pastirsko pismo. Iz tega pisma bomo v tem in v nekaj naslednjih člankov povzeli glavne misli.
(Ured.)
H*
Pred sto leti — torej leta 1863 — so katoliški Slovani, predvsem Čehi, Slovaki, Hrvati in Slovenci slovesno proslavljali tisočletnico, odkar sta naša sv. blagovestnika Ciril in Metod stopila na slovanska tla v kneževini Velikomoravski in pričela apostolsko, versko in književno delo med Slovani.
Proslave tisočletnice sv. Cirila in Metoda pa so bile omejene na slovanske dežele in narode, ker je bito tedaj češčenje naših svetih blagovestnikm> razširjeno samo med Slovani.
Šele veliki papež Leon XIII. je l. 1880 Z okrožnico Grande munus (Velika naloga) ukazal češčenje slovanskih sv. blagovestnikov za vesoljno katoliško Cerkev. Ta papež je ob pomoči tedanjega djakovskega škofa Josipa Jurija Strossmaverja dal sezidati v znameniti cerkvi sv. Klementa v Rimu kapelo v Čast sv. Cirilu in Metodu Z umetniškimi freskami, ki predstavljajo najpomembnejše dogodke iz njunega življenja. Razeh tega so tedaj začeli izkopavati zasuti prostor pod sedanjo cerkvijo sv. Klementa in našli pod njo prostore stare bazilike, v kateri je bilo pokopano telo sv. Cirila, ki je v Rimu umrl. Tu je bila na zidu odkrita tudi freska iz 9. stoletja, ki kaže sv. brata Cirila in Metoda.
Tudi staroslovanski književni spomeniki in viri za življenje in delo sv. Cirila in Metoda, ki so bili prej še malo preiskani in izdani, so dandanes bolje proučeni in osvetljeni, tako da se je zgodovinska in svetniška podoba sv. slovanskih apostolov zableščala v neskaljenem sijaju. Svetniško češčenje sv. bratov je potrjeno ne le po odlokih katolške Cerkve, marveč je podprto tudi z dognanji strokovne mednarodne znanosti. Vse to je pomagalo, da je danes življenje in delo sv. Cirila in Metoda znano po vsej katoliški Cerkvi, po vsem svetu.
Zato letošnja proslava tisočstoletnice sv. Cirila in Metoda ne bo omejena le na slovanske narode, marveč je res mednarodna, katoliška, kakor je Jezusova Cerkev katoliška, vesoljna, razširjena med vsemi narodi sveta. V zvezi s tem se bomo tudi mi v tem pismu ozrli na celotno življenje iti delo sv. bratov Cirila in Metoda.
Sv. Palev, apostol Soluna, rojstnega mesta sv. bratov, je svojega učenca sv. Timoteja opominjal: »Vadi se v pobožnosti; pobožnost je za vse (to je: v vsakem pogledu) koristna, ker ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja.« (1 Tim 4, 7-8). Po tem opominu invzorit apostola narodov sv. Pavla sta se sv. brata odpo\>e-dala vsemu posvetnemu. Prizadevala sta si predvsem za bogoljubno pobožnost in svetost. S svojo bogoljubnostjo in svetostjo sta se usposobila, da sta postala občudovana blagovestnika in prosvetitelja slovanskih narodov, češčena ne le v božjih hramih po vsem svetu, ampak slavljena tudi med svetnimi učenjaki raznih narodov. A vse to delo in življenje sv. bratov je ožarjeno s svetniškim sijem.
NOVICE^
Zdravniki-misijonarji
V univerzitetni kapeli PIME je v nedeljo 3. febr. msgr. Ambrosio de Battista, škof v Vijayavadi, podelil misijonski križ trem mladim zdravnikom, dvema Indijcema in enemu Italijanu. Prva dva se bosta vrnila v svojo domovino, tretji pa bo odšel na zdravniško in apostolsko delovanje v Kenijo.
Esperanto
Kako Cerkev na vse načine sledi potrebam današnjega časa, je dokaz, da ni zanemarila niti esperanta, skupnega jezika vseh narodov. V tem jeziku se tiska že pet mednarodnih revij, »Oitta Nuova«, »E-»peto Katolica«, »Bordo«, »Vojo Vero Vijo«, »Esperanta Karito«. Belgijska kongregacija Usmiljenih krajev pa je v zadnjem času izdala dve biografiji v esperantu, »Oče Damjan« in »Od dvomov do vere«.
MLADOST SV. CIRILA IN METODA
Ciril in Metod sta bila sinova visokega vojaškega in državnega dostojanstvenika v Solunu. Staroslovanska bogoslužna molitev (v glagolskem brevirju) ju imenuje »dve oljki iz solunskega vrta - dve masline iz zagradi Solunske«. Po rodu sta bila Grka, vzgojena v grškem bizantinskem domoljubju. A že v mladosti sta se učila slovanskega jezika, ker je bila solunska okolica slovanska in so tudi v Solunu mnogi govorili slovansko. Starejši brat Metodij, rojen okoli l. 814, se je po očetovem zgledu pripravljal za upravno in vojaško službo. Bizantinski cesar ga je postavil za kneza (to je: cesarskega namestnika) v današnji Makedoniji. A v tedanjih burnih verskih in političnih bojih se je knez Metod po nekaj letih umaknil v samostansko zavetje, kakor beremo v njegovem življenjepisu: »Ko je Metodij prebil v kneževanju mnogo let in videl mnogo nerednih zmešnjav, je voljo zemeljske teme zamenil z nebeškimi mislimi. Častitljive duše ni hotel vznemirjati z minljivimi stvarmi; odložil je kne-Ževanje in se umaknil v samostan.«
Metodov mlajši brat Konstantin, z redovnim in svetniškim imenom Ciril, se je rodit l. 826 ali 827. Že kot mlad deček se je odlikoval po pobožnosti, bistrosti in uka-željnosti. Po vzoru učenega cerkvenega očeta sv. Gregorija Nazianškega se je duhovno zaročil z božjo Modrostjo in zaobljubil vedno devištvo. Po očetovi smrti je 14-letnega dečka cesarski kancler Teoktist poklical v Carigrad, da se je kot gojenec cesarskega dvora učil na državnem vseučilišču. Pobožnega mladeniča razkošje na cesarskem dvoru ni omamilo. O njem beremo: »Edino za to si je prizade\’al, kako
Številni narodi misijonskega sveta so v letu 1962 dobili politično neodvisnost; Alžirija, Burundi, Ruanda, Uganda in Tanganjika v Afriki, Jamajka in Trintdad-Tobago v Karaibskem morju in Mikronezija v Oceaniji. Če pa gledamo na cerkveni zemljevid, najdemo ustanovitev redne cerkvene hierarhije na Koreji, ki je bila sprejeta z velikim veseljem in se je zanjo zahvalil sam državni poglavar s poslanico na krajevne carkvane oblasti. Istočasno moramo omeniti ustanovitev štirih novih cerkvenih provinc, 21 škofij, enega apostolskega vikariata, ene apostolske prefekture in enega misijona sui iuris ter imenovanje devetih nadškofov, 34 škofov, treh apostolskih prefektov, enega apostolskega administratorja in enega predstojnika misijonov sui iuris. Toliko v podrobnostih. Misijonska delavnost na petih celinah na splošno pa se kaže izredno raznolika. Nekje je bila zatemnjena s skrbmi, drugod vznemirjena z viharji in premaganji. Spet drugod pa razsvetljena z mogočno in vedro lučjo.
Leto 1962. se je pričelo z bridko preizkušnjo. 1. januarja so padli umorjeni misijonarji v Kongolo v Kongu. Prišlo je do pravega pokola nedolžnih. Z onstran bambusove zavese, iz Kitajske, so prihajale redke, toda zelo značilne novice. Begunci,, ki so prišli v Hong-Kong ali v Makao so pripovedovali o zaprtih misijonarjih, preganjanih laikih in katoličanih, ki so obsojeni na prisilno delo. Bile so osamljene vesti, ki pa so vedno govorile o stalnem preganjanju, ki v ničemer ne kaže, da bi se zmanjšalo.
Žrtve nasilja so bili tudi katehisti, ki so bili umorjeni v Burmi, in dva patra, ki sta umrla v Alžiriji. V Južnem Vietnamu so nadaljevali z akcijo ločitve in s strahovanjem komunisti, ki so prihajali iz Severnega Vietnama. Skratka, ne povemo nič novega, če trdimo, da komunizem nadaljuje v Aziji z vso neusmiljenostjo svoje uničevalno delo. Tudi na afriški celini ni manjkalo podobnih dejanj. V Kamerunu so zatrli katoliški tednik »L’Effort Came-rounais«. Ni videti, da so to storili zgolj iz političnih razlogov. Isto bi lahko trdili tudi za proces, ki se je vršil na Koreji proti bivšemu predsedniku vlade Changu, ki je katoličan. Tudi na Cevlonu in na Angleški Gvajani je katoliška Cerkev doživljala trpljenje. Na velikem azijskem otoku so izgnali iz državnih bolnic vse bolniške sestre redovnice, prav tako so z vso silo ovirali delo predstavnikov katoliške Cerkve na šolskem področju. Tudi na Angleški Gvajani je bilo opaziti vedno večji pritisk svetnih oblasti proti katoliškim šolam. Toda med toliko težavami in temo ni manjkalo blesteče luči apostolata v številnih pokrajinah. V samem Kongu je katoliška Cerkev neprestano napredovala, zlasti na področju pouka in vzgoje. To dej-
bi zemeljske reči za nebeške zamenil, iz telesa zletel in z Bogom živel...« Ponudbo bogate neveste in visoke državne službe je odklonil z izjavo, da si kot filozof prizadeva le za tisto bogastvo in za tiste časti, ki jih je naš praded Adam imel pred izvirnim grehom.
Po dovršenih študijah je bil Ciril posvečen v duhovnika in postavljen za patriarhovega tajnika. A iz visoke cerkveno-politične službe je zbežal in se umaknil v samostansko samoto. Sprejel pa je službo profesorja filozofije, službo, ki je bila vzvišena nad bizantinsko politiko. Zaradi svoje izredne učenosti je dobil izredno redek naslov: filozof. Ta naslo\> mu dajeta v svojih pismih tudi tedanja papeža Hadrijan II. in Janez VIII.
Kot profesor državnega vseučilišča je služil domovini tudi kot poslanik za o- , brambo krščanske vere in države. Okoli leta 851 je v spremstvu cesarskega poslanstva branil krščansko vero in državo na arabskem državnem dvoru v Samari pri Bagdadu. Vedel je, da je obramba krščanske vere v daljni nevemiški deželi tvegana in nevarna. A neustrašeno je šel na pot z vzklikom: »Rad grem za krščansko vero. Kaj mi je namreč slajše na tem svetu kakor za Sveto Trojico živeti in umreti!«
Po vrnitvi se je umaknil v samostan. Tam se je v družbi brata Metoda utrjeval v bogoljubnem življenju in se pripravljal za misijonsko delo med Slovani. V samostanu so ju obiskovali slovanski možje in mladeniči. Tako sta imela priliko, da sta okoli sebe zbirala slovanske učence in se v njihovi družbi še bolj navadila slovanskega jezika.
stvo je poudaril sam podravnatelj univerze Lovanium ob svojem prihodu v Rim.
V sami Afriki (iv Burundi) je bil nedavno posvečen stoti duhovnik-domačin. V Tanganjiki je kardinal Rugambvva posvetil v stolnici v Nairobiju diva nova apostolska delegata: msgr. Del Mestrija za Vzhodno Afriko m msgr. Pirozztja za Madagaskar.
V Ugandi je prvi afriški škof modernih časov msgr. Kivvamuka posvetil drugega škofa svojega rodu.
Na Japonskem so v letu 1962 proslavili stoletnico proglasitve japonskih mučencev za svetnike. Ta kri še danes oplaja tamkajšnjo zemljo. Cerkev na Japonskem napreduje počasi, toda z gotovostjo. Dokaz dobrih odnošajev japonske vlade s katoliško Cerkvijo je bila podelitev' odlikovanja apostolskemu fatemunciju. Poudariti moramo tudi, da je na Japonskem prišlo do številnih spreobrnjenj med univerzitetnim dijaštvom. Ti bodo v bodoče svojemu narodu priče prave vere.
Na Formozi je delo Cerkve veliko in mnogovrstno. Vlada je nedavno dovolila svojo materialno pomoč neki katoliški industrijski šoli. S tem je hotela potrditi svojo dobro voljo.
Najbolj presenetljiv pa je uspeh evange-lizacije filipinskega otoka Jolo. Po tradiciji mohamedanski prebivavei običajno ne kažejo posebne pripravljenosti za sprejem katoliškega nauka.
V veliki Indiji pridobiva katoliška Cerkev vedno nove zasluge, predvsem, na področju pouka. V Vijayavada so postavili nov ženski zavod na željo krajevnih oblasti. V državi Korala so pričeli graditi novo semenišče, v kratkem pa bodo pričeli z izdajanjem revije s katoliško vsebino in usmerjenostjo: Jndian ecclesiasti-cal studies.
Na splošno lahko rečemo, da je bilo v vsem letu 1962 opaziti na misijonskem področju velik napor, da bi prilagodili tradicionalno katehezo modernim zahtevam. Novi katehistični zavodi so bili odprti na Ceylonu, v Leopoldvillu v Kongu in v Tanganjiki, kjer so izvedli prvikrat poizkus sistema kateheze za družine. Kongres o katehezi in pred katehezo v Bankoku je imel velik odmev in ga bodo v kratkem organizirali tudi v drugih deželah, kot v Burmi, na Formozi in v Vietnamu. Tudi v Ameriki smo lahko ugotovili brstenje novih misijonskih ustanov in del. Prišlo je do novih medmisijonairskih semdnarijev v Kolumbiji in v Ekvadorju, do nove organizacije misijonskega apostolata v Čilu in do blagoslovitve letala Martino de Por-roz, ki so go poklonili apostolskemu vikarju iz Puerto Maldonado msgr, Arizu. In končno v naši Evropi je 21. septembra 1962 na Švedskem prejel škofovsko posvečenje novi škof v Stockholmu msgr. Tav-lor. To je bila prva škofovska posvetitev v tej deželi po reformi. ROMAN RUS
Misijonska bilanca za leto 1962
Stran 3
K. H.
Na gospodinjskem tečaju v Steverjanu
Bral sem, da imajo v Steverjanu gospodinjski tečaj. Zato sem jo v petek večer mahnil tja, da vidim, kako poteka ta 'tečaj, saj je na Goriškem prvi, ki ga vodijo šolske sestre.
Tečaj se vrši v prostorih otroškega vrtca, ki so sedaj pozimi prazni, kajti v Šte-verjanu je v zimskih mesecih otroški vrtec zaprt. Prostore je dalo na razpolago županstvo, ki je s tem pokazalo, kako mu je pri srcu dobrobit občanov, saj je gospodinjski tečaj ivelik blagor vsej občini.
Z menoj so bili trije fantje štoverjanske-ga prosvetnega društva, ki je tečaj organiziralo in ki zanj itudi finančno skrbi. Se predno smo stopili v hišo, smo slišali brenčanje kot v panju. Skozi majhno vežo pridemo v kuhinjo. Znašli smo se res v panju. V navedite kuhinji in v sobi zraven nje se je brzo sukalo kakih 15 deklet, ene ob ognjišču, kjer se je nekaj cvrlo v kozici, druge ob mizah, kjer so valjale testo, tretje so teple jajca, četrte so si dale opraviti ob loncih po policah. Sredi med njimi pa sestra Ema, povsod pričujoča in vsevedna, v belem predpasniku kakor ostale Udeleženke, z značilnim pokrivalom šolskih sester na glavi. Dekleta so bile glasne, ali s. Emo je bilo kljub temu slišati, ko je dajala ukaze in se. mladostna vrtela med njimi.
»Vidim, sestra, da imate dosti pomočnic. Ali boste tudi kaj dobrega skuhale?«
»Tako -dobro bo, da si boste še prste oblizovali, če ostanete pri nas na večerji.«
»Najlepša hvala za povabilo, a sem že večerjal. Pri nas pravijo, da kamor gre menih, ni treba, da gre kapucin. Zato mi pa povejte, zakaj tako pozno večerjate tukaj pri vas na tečaju.«
»To je pa tako,« mi hiti. 'razlagati, »dekleta pridejo šele okrog 7. ure zvečer, ker so prej drugje na delu, ene’ doma, druge v mestu, tretje pa v tovarni. Nato začnemo kuhati in, ko je vse skuhano, je večerja. To je pa redkokdaj pred deseto uro.«
»Tu je pa obratno kakor so me učili na Krasil. V Svetem mi je Govemov oče pravil, da je 'treba vola najprej napasti, potem ga pošljejo na delo.«
-nos gospodinjah je drugače; me si pašo same pripraviti, potem srne-
1110 jesti.«
»Vidim, da se držite sv. Pavla: Kdor Oe dela, naj ne je. Samo to mi še povejte. Kaj so tu Vise tečajnice?«
»Nikakor ne. Tu v kuhinji jih je polovica, ostale so pa tam, vidite, za onimi Vrati v naslednji sobi, kjer jih ima v roki s. Silverija. Nekaj jih pa manjka, ker imajo večerno delo v tovarni. Tečaj imamo namreč tako razdeljen, da se vrši izmenoma praktični pouk v kuhanju tukaj, teoretični vzgojni nauk pa tamle. Jaz skrbim za želodce, sestra Silverija pa za srce naših deklet.«
Ob tej novici stopimo v sosednjo sobo, ki je prostorna, zračna in svetla učilnica, da je kar prikupna. V naglici pozabimo potrkati in tako dobimo vsa dekleta, zbrana ob peči okrog s. Silverije. Ravno so nekaj braile in poslušale sestrino razlago. Bile so kot otroci, ki poslušajo dobro mamico, še klepetati so pozabile. Ko vderemo v sobo, se nekoliko zmedejo, pa samo za hip. Števerjanke se znajdejo povsod, na "Plaču«, ko prodajajo sadje, kakor tudi 11 a odru in v šoli.
Po kratkem pozdravu se takoj razvije razgovor. Tu je vse še bolj prisrčno, ker s<-' ne boje, da bi kaj prismodile. Tako
zvem, ida je vseh tečajnic nad trideset in da niso vse dekleta. Med njimi so tudi nekatere poročene žene, vendar vse še dovolj mlade, od 15 do 40 let.
»Kako se znajdete med temi dekleti?« vprašam sestro.
»Zelo dobro. Misilim, da tako prijetnega tečaja nisem še 'imela. Vse hodijo zelo rade in jim je prav težko, če kak večer ne morejo priti.«
»Kaj jih pa Vi učite?«
»Vsega malo: vzgoje otrok in nege dojenčkov, kako skrbeti za bolnike doma in kako voditi gospodinjstvo. Potem nekaj teoretičnega nauka iz vzgojeslovja, o lepem vedenju in podobno. Skratka to, kar potrebuje žena in mati v družini, ki ne sme biti le dobra kuharica, marveč tudi dobra žena možu in še bolj skrbna vzgojiteljica otrokom.«
»Imate kake učne pripomočke za to?«
»Imamo razna skripta, ki so jih razmnožili fantje pri društvu tu v števerjanu.«
Pokaže mi skripta, ki so še kar čedno delo. Sestavila jih je povečini s. Silverija sama. Tako imajo tečajnice tudi napisano to, kar na tečaju slišijo v živi besedi.
»Koliko časa pa traja ta tečaj?« me žene radovednost.
»Dva meseca. Začele smo po sv. Treh kraljih in bomo zaključile na pustno nedeljo 24. t. m.«
»Slišal sem, dia bo ta dan razstava.«
»Gotovo. Taka je navada pri nas šolskih sestrah, da slične tečaje zaključimo z razstavo. Tečajnice na ta način pokažejo vsemu občinstvu, kaj so se naučile.«
»Pa bo še kaj poleg razstave?«
»Pripravljamo tudi nekaj kulturnega programa, dve šaloigri in petje ter recitacije.«
»Kaj tudi pojete?«
»Jasno. Kako pa naj bo slovensko dekle brez petja?«	,
In začele so peti: »Dekle na vrtu zelenem sedi...«
* H« *
Res prav lepa in posrečena misel štever-janskega SKPD, da je omislilo ta tečaj. Ker so pa s takimi 'podvigi združeni tudi stroški, se pri predsedniku društva M. Terpinu zanimam tudi glede tega. Zvem, da za tečaj prispevajo najprej dekleta same po 5 tisoč lir mesečno. To je deset tisoč za cel tečaj. Poleg tega je tudi občina obljubila, da bo nekaj 'dala za to koristno pobudo. Upajo tudi, da bodo še kje kaj staknili, če ne bo dovolj, bo moralo pač društvo seči v svojo blagajno. To seveda ni prav pogodu blagajniku L. Cigliču, a vem, da zna biti velikodušen, kadar gre za koristne reči. Zato nič ne ugovarja, temveč se samo prijazno nasmehne, češ: Seveda bomo dodali, če bo potrebno.
Za slovo se vse udeleženke še fotografirajo. Nato pa hitro k večerji, ker je bila ura že pol enajsta. Ta večer so šle tudi po naši krivdi spat še bolj pozno. A upam, da niso bile hude, ker simo jim zatrdili, da bodo Števerjanke še bolj iskane neveste, saj bodo za balo prinesle tudi diplomo gospodinjskega tečaja.
SLAVA IN DOSTOJNOST
V začetku letošnjega leta so revije nudile svojim bravcem presenetljivo vest, da pevka Mina pričakuje otroka. Zelo dobro je znano zasebno in poklicno življenje te pevke, ki se je v kratkem času povzpela do velikega slovesa v Italiji, pa tudi drugje po svetu. V koliki meri zasluži to slavo, naj vsakdo zase presoja.A dejstvo je, da ima Mina celo množico oboževavcev in seveda 'tudi oboževavk. Fotografije v časopisih so jo prikazovale vsakikrat z drugim spremljevavcem: vrstili so se Umberto Bin-di, Umberto Orsini, grof Mancinelli Scotti, Nicola Arigliano, Waller Chiari. Mina se je večkrat pritoževala nad tiskom, češ da prinaša lažne vesti o njenem zasebnem življenju. Toda, mar je tisk odgovoren za nemoralno življenje znanih »osebnosti«, ki hočejo za vsako ceno postati znane občinstvu, ki si hočejo pridobiti sloves in se ne ozirajo na to, h katerim sredstvom se zatekajo?
Da se spet vrnemo k Mini. Kdo je odgovoren za njeno obnašanje? Časnikarji so že navedli številne razloge, ki so jo privedli do tega, kar se je zgodilo: iskali so razlog v preveliki popustljivosti staršev, v okolju, v njenih mladih letih, v veliki ljubezni, ki »se ni ozirala na nobeno oviro.« Seveda nosijo starši svoj del odgovorno sti. Velik industrijec, kot je Minin oče, nima niti izgovora o finančni potrebi, ki naj bi prisilila hčerko, da se poda v nevarno pustolovščino pevskega sveta. Vsem je namreč dobro znano, da izhaja Mina iz bogate družine. Kadar oče dopušča, da obiskuje hčerka nočne lokale, kadar se ne zanima, s kom se druži, kadar jo spodbuja k temu, da postane na vsak način slavna, lahko rečemo o takem očetu, da mu ni niti najmanj pri srcu čast in bodočnost 'njegovega otroka. In kadar mati do voljuje svoji mladoletni hčerki, da se nedostojno oblači, kadar vsa žari od ponosa
pri vsaki plošči, pri vsakem potovanju v tujino, kadar zatrjuje, da se noče vmešavati v ljubezenske odnose, ki jih ima hčerka s poročenimi in neporočenimi možmi, je najmanj, kar lahko rečemo o taki materi, to, da nima pojma o nalogi, ki jo ima mati pri vzgoji svojega otroka.
Vendar, čeprav je treba priznati, da so bili njeni starši preveč popustljivi, - niso samo oni odgovorni za njeno sedanje stanje, za njeno neumno in lahko obnašanje tudi ob tej priliki, ki bi ji morala pokazati, da je življenje resno. Kdo je torej kriv? Igravec Corrado Parni, ki bo postal oče njenega otroka? Ce se je je ta igravec, ki je že zakonito poročen tudi v cerkvi, oklenil, je to storil zato, ker se mu je splačalo. Vedel je namreč, da bo od njene slave imel samo korist. Ali naj tu govorimo o veliki ljubezni? Zadosti je gledati njene slike po časopisih, da o tem čustvu resno dvomimo. Imela sta slavo, bogastvo, mladost. Zakaj ne bi torej imela še otroka? V danem trenutku si ga lahko zaželita, kot si človek zaželi nov avtomobil ali dragulj. Ali ne bo zabavno postati oče in mati? Saj je bilo dosilej vse tako lahko. Lepa pusto lovščina se bo nadaljevala še naprej. Tako mislita onadva, ki nista še razumela življenja, ki še ne poznata življenjskih skrivnosti, ki še ne vesta, da obstajajo tudi težke ovire, ki jih je včasih nemogoče odstraniti. Življenje je resno, ni lahka popevka. Toda onadva tega nista še spoznala.
Naj išče Mina kateri koli razlog za svoje početje, je to, kar je napravila, napačno. Najhujše pa je, da ji mnogi pripisujejo velik pogum, češ da se ni ozirala na nobeno oviro in »je samo posilušala glas svojega srca.« Seveda nima ona niti pojma o tem, da obstaja tudi nek moralni zakon, ki »se 'ne ozira na noben glas srca.« Vsakdo lahko pade in tudi večkrat. A žalostno je, kadar tisti, ki pade, zatrjuje, da ni pogrešil,
RAZNO
Nova delovna pogodba za kovinarje
V Rimu so srečno sklenili novo delovno pogodbo za kovinarje, zaposlene v zasebnih podjetjih. Spor med delavci in gospodarji na tem področju je trajal polnih osem mesecev in se je izživljal v raznih stavkah, ki so zelo oškodovale obe strani. Pogajanja so bila dolgotrajna in zapletena. Tudi zadnji čas se je zdelo, da ne bodo privedla do zaključka. Vendar se je ministru za delo Bertinelliju posrečilo, da je spravil obe stranki in da so srečno prišli do nove vsedržavne delovne pogodbe. Glavne izboljšave so: skrajšanje delovnega časa od sedanjih 48 ur na 'teden na 43 za železarsko industrijo, 44 ur za avtomo bilsko in 'letalsko, 45,5 za eletromehani-ško, 46 za ladjedelsko. — Mezde se bodo povišale od 10 do 12%. Izboljšali so tudi pogoje za kvalifikacijo in za akordno ter nadurno delo ter dosegli' razne druge izboljšave.
Buren dogodek na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu
Na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu je prišlo v nedeljo do neprijetnega dogodka, ki je spravil v zadrego jugoslovanske funkcionarje. Maršal Tito je namreč poslal odlikovanja trem poveljnikom divizije »Garibaldi«, ki je po usodnem 8. septembru 1943 ostala v Jugoslaviji in se pridružila Titovi vojski. Dva izmed poveljnikov se sploh nista javila, tretji, general Alpi-nov Zavattaro, pa je odlikovanje odklonil. Odlikovanje so poveljniki zavrnili, češ da so partizani Italijane zlorabljali in tudi mnoge pobili, ker niso hoteli postati ko munisti.
Davek na gradbena zemljišča
Parlament je tik pred razpustom odo bril še en važen zakon in sicer poseben davek na gradbena zemljišča. Opazili so namreč, da so v zadnjih letih posebno v velikih mestih in v njih okolici cene gradbenim zemljiščem neverjetno porastle in , da so razni špekulanti posrečeno bogateli s to kupčijo. Zato je sedaj parlament odo bril poseben davek na taka zemljišča. Zakon določa, da se od takih zemljišč plača državi od 30 do 50% povišane vrednosti v primeru, da se zemljišče proda ali se ' na njem zida. Kot izhodišče za cenitev se vzame vrednost, ki jo je zemljišče imelo pred 10 leti, če gre za velika mesta, in pred tremi leti, če gre za manjša mesta in turistične kraje. Zakon ima retroaktivni učinek, kar pomeni, da bodo morali ta davek plačati tudi tisti, ki so nekaj let nazaj prodali slična zemljišča.
Boj proti draginji
Parlament je na svoji zadnji seji prod razpustom obravnaval tudi vprašanje draginje, ki v Italiji iz dneva v dan narašča. Vzroki za draginjo so različni, med temi je tudi slaba letina in sedaj huda zima. Draginjo seveda najbolj občutijo revni sloji. Da bi nekoliko omilili porast cen vsaj najbolj potrebnih stvairi, je parlament dovolil, da bodo smeli kmetje prodajati svoje pridelke v lastni režiji, da le dobijo dovoljenje od županstva. Po leg tega so tudi sklenili, da znižajo pro metni davek na živila za 2,30%. Poleg tega je vlada dovolila, da se smejo uvoziti do
kadar je ponosen 'na svoje početje, kadar kaže zaničevanje do vsakega moralnega zakona. To dela danes Mina in to dejstvo se ji ne more odpustiti.
Miranda Zafred
datne količine nekaterih jedil: 150 tisoč q govejega mesa, 100 tisoč q zmrznjenega mesa, 50 tisoč q svinjskega mesa, 20 tisoč q masla. Poleg tega so trenutno v uvozu še drugi kontingenti, ki jih je vlada že prej odobrila.
Šahist Bruno Parma
Slovenski šahist Bruno Parma je na mednarodnem tekmovanju v Bevervvijku na Holandskem zasedel 4. mesto. To je zelo odličen rezultat, če pomislimo, da ima Bruno Parma šele 21 let in da se je v Beverwijku pravzaprav šele boril za naslov velemojstra, a je zasedel že četrto mesto. Sedaj je odšel v Argentino na novo mednarodno tekmovanje, ki se tam vrši.
Radio Trst A
Spored od 24. febr. do 2. marca
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Do godek opolnoči«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Št. Mavra pri Gorici. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. —- 14.45 Moški vokalni kvartet. — 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi. — 18.30 Poklici in razvedrila: (7) »Tiskarji«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Prišla je, prišla tolsta nedelja«.
— 21.30 Sodobna simfonična glasba. Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore:
»Prišla je, pršla tolsta nedelja«. — 18.00 Baritonist Andrej Štrukelj. — 19.00 Radijska trni verza: (4) Avtomobil. — 20.30 Antonio Illersberg: »Triptih«, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.00 Italijanščina po radiu. Osnovni tečaj
— 45. lekcija. — 18.30 Anton Webem: Kantata št. 1, ,op. 29 za sopran solo, mešani zbor in orkester; Bela Bartok: Začarani jeleni. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Ro man v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba« - 4. oddaja. — 21.30 Koncert baritonista Claudia Giombija.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 18.00 Z zborovskih natečajev »Antonio Illersberg«. — 18.30 Jugoslovanski skladatelji: Dane Škerlj - Matija Bravničar - Primož Ramovš. — 19.00 Higiena in zdravje. —
20.30 »Marija Magdalena«, tragedija v treh dejanjih. — 22.30 »Glasba v Rimu v 17. in 18. stoletju«: (6) »Nepozaben koncert v palači Corsini«.
Četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih: »Taras Bulba« - 5. oddaja. — 18.00 Italijanščina po radiu. Spopolnjevalni tečaj -48. lekcija. — 19.00 širimo obzorja: »Spoznavna moč človeškega uma«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.00 Kitarist Bruno Tonazzi. — 18.30 Tr-' žaški skladatelji: (9) »Aldo Michelini«. —
19.30 Postni govori: (1) dr. Franc Šegula: »Govor na gori - dopolnitev' Mojzesove postave«, — 20.30 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele in črtice - Neva Rudolf: »Da bi vzbrstela«. — 22.50 R. Schumann: Simfonične etude.
Sobota: 12.00 Zimski turistični razgledi.
— 13.30 Zvonovi v lahki glasbi. — 14.40 Pojeta Zlata Gašperšič in Janez Triler. —
15.30 »Kamniti bogovi«, drama v treh dejanjih. — 17.20 II. vatikanski koncil. Po ročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina.
— 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. — 21.00 W. A. Mo zarl: Simfonija v Es-duru K. 543. — 22.30 Folklora z vsega sveta.
			
			
Msgr. G. VELCI: UU (JlllllOldl
do ^udoosfcifi gocci
V Beogradu
Dne 14. decembra zvečer smo prispeli v Beograd. Nisem mislil, da je prestolnica Jugoslavije tako lepo mesto z modernimi Veličastnima stavbami, kot je parlament, palača komunistične partije, stavba časopisa ‘Borba«, mogočna pravoslavna katedrala sv. Marka v čistem bizantinskem slogu in Nešteto nebotičnikov. Največji trg nosi ime Mar.\-Engols. Nastanili smo se v modernem hotelu Slavija, ki ima nad 25 nadstropij. Obiskal sem tam katoliškega nadškofa dr. Josipa Ujčiča, bivšega goriškega bogoslovnega profesorja, ki biva v majhni Palači, kjer je bilo nekoč avstro-°8rsko poslaništvo. Kapela v tej palači je °benem stolna cerkev in je malo večja od cerkvice sv. Antona na Starem trgu v Go r'ci. V njej sem maševal ob zgodnji jutranji uri, ko smo se vračali domov, in je ^la polna redovnic in pobožnih ljudi, ki
so opravljali pobožnost prve sobote v mesecu in so lepo molili in peli. Zdelo se mi je, kot da sem pri prvi maši v goriški stolnici.
Beograd šteje skoraj 600.000 prebivavcev, od katerih je 50.000 katoličanov, ki so po razdeljeni v petih katoliških župnijah. Tudi tu se odigrava znana tragedija katoliških družin, zlasti družin državnih nameščencev...
V Beogradu smo srečali prvo mohamedansko mošejo, v kateri je pokopan Kara Mustafa, ki je tu umri po polomu, ki ga je doživel pred Dunajem leta 1683. Zadavili so ga na sultanov ukaz. Ko je bila mošeja spremenjena v katoliško cerkev7 in so jo dobili v upravo jezuit je, so grob odprli in poslali lobanjo z rdečo vrvjo, s katero so ga zadavili, dunajskemu mestu, kjer jo vsak lahko še zdaj vidi v občinskem muzeju.
Lega mesta Beograda ob izlivu Save v Donavo jo res čudovita. Grad, ki je služil kot izhodišče za napade na Ogrsko, je bil 160 let v turških rokah in izgleda kot ne-zavzetna trdnjava. In vendar je bil večkrat zavzet. Kdo se ne bi ob njem spomnil na sv. Janeza Kapistrana, na princa Evgena
Savojskega, na bavarskega Maksimilijana in druge. Mesto je bilo 39-krat porušeno. Sedanje je že 40. izdaja.
V Beogradu smo našli pne rimske sledove, ki nas bodo spremljali potem vse potovanje. Rimljani so zidali za tisočletja in, če bi ne bilo raznih viharjev, bi njihove stavbe še stale. Na grajskem griču je tudi pravoslavna stolnica in veličastna palača pravoslavnih patriarhov vsa iz kamr na; tam blizu je tudi revna hiša, kjer so bivali nekdanji kralji Srbije.
Iz Beograda v Sofijo
Iz Ljubljane do Beograda smo se vozili po lepi cesti. Ni pa bila več taka cesta iz Beograda v Sofijo. Pravijo, da gradijo drugo, kor je ta res izredno slaba. Srbija je malo obljudena. Peljali smo se tudi skozi večja naselja, kot je npr. Kragujevac. Vstopil sem v lepo pravoslavno cerkev, a sem v njej zastonj iskal tabernaklja, kjer hranijo Najsvetejše.
Za kosilo smo prišli v Niš, ki so ga poznali že Rimljani. V Nišu se je rodil Konstantin Veliki. Med nadaljnjo potjo smo videli razna bivša zbirališča upornikov proti Turkom. Zvečer smo dospeli v Sofijo.
Na vseh mejah so nas sprejeli s spoštovanjem in vso obzirnostjo in nam niso pregledali kovčkov, ne ko smo šli v Sveto deželo, ne ko smo se vračali domov.
Sofija
Nastanili smo se v veličastnem hotelu Balkan, zgrajenem po letu 1945. Takoj, ko smo odložili prtljago, smo si šli ogledovat mesto. Spremljala nas je bolgarska gospodična, ki je lepo govorila italijanski jezik, katerega se je naučila doma na Bolgarskem. Ce bi si moral izbrati bivališče v kakem mestu za železno zaveso, bi si izbral Solijo, tako mi je bila všeč. Mesto leži sredi rodovitne ravnine 600 m nad morjem in ga obdajajo gore. Šteje nad
800.000	prebivavcev in ima vse polno lepih, veličastnih palač, med katerimi je bivša kraljevska palača, ki je zdaj pinakoteka -galerija slik. Mno'go teh palač je bilo pozidanih po strašnem bombardiranju zadnje vojne. V sredini mesta je krasen park, ki ima 40 ha površine, v katerem nemoteno živijo gamsi in druge živali.
Sofija ima tudi mnogo spomenikov. Zelo veličasten je spomenik carja Aleksandra II., ki je osvobodil leta 1878 Bolgarijo
turškega jarma. Moderen spomenik so postavili tudi sovjetski armadi in partizanom zadnje vojne; spomenik se odlikuje po lepih, a zelo realističnih umetniških skupinah oseb.
Sofija je stara rimska naselbina, Sardica, ki so jo ustanovili Tračani in je cesar Trajan povzdignil njen sloves. Cesar Konstantin Veliki je nameraval prenesti tja sedež rimskega cesarstva in jo je imenoval »moj Rim«. V V. stoletju so v njej zgradili cerkev sv. Sofije — božje Modrosti — in zgodovinarji pravijo, da je mesto po njej po tem dobilo svoje ime. Mesto je bilo večkrat razrušeno, zadnjič po kralju Atili. Posebno je vzcvetelo pod cesarjem Justini-janom.
Leta 1386 je Sofija padla v turške roke in je postala taktično središče turške vojske v Evropi. Sedaj je v središču mesta mavzolej Dimitrova, ki ima največ zaslug, da je Bolgarska prišla pod komunistični režim. Najlepši spomenik pa je veličastna pravoslavna stolnica, posvečena Aleksandru Nevskemu, ruskemu svetniku iz 13. stoletja. Njene kupole so prevlečene s pozlačenim bakrom.
(se nadaljuje)
NOVICE
Umrla je mati goriškega nadškofa
V nedeljo 17. februarja popoldne je umrla v goriški bolnici mati našega nadškofa, gospa Ana Mosele vdova Pangrazio. Imela je 88 let. Pred dvema tednoma je doma padla in si zlomila nogo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se ji je pridružila še pljučnica, kateri je priletna gospa podlegla.
V soboto ji je msgr. Pangrazio podelil sveto maziljenje ob navzočnosti še dveh drugih sinov. V ponedeljek zjutraj so truplo pokojnice prenesli v nadškofijsko cerkev sv. Križa, kjer jo je pokropilo veliko število ljudi. Zvečer istega dne je gospod nadškof bral za pokojno mamo sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija. V torek zjutraj pa so pokojn>ico prepeljali v Asiago, kjer so jo položili k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopališču,
Gospa Ana je spremljala svojega sina škofa po vseh njegovih službenih mestih.
V našem mestu se je dobro počutila in večkrat smo 'jo srečali, ko je iz nadškofijske palače hitela v cerkev na Travnik k sv. maši. Bila je skromna, tiha žena, a polna žive vere in vdanosti v Boga. Naj ji bo Bog bogat plačnik, gospodu nadškofu pa izrekamo globoko sožalje.
Postne pridige na Travniku
bodo tudi letos vsak petek zvečer ob 8. uri. Najprej rožni venec, nato pridiga, po pridigi kratek blagoslov z Naj svetejšim. Postne govore bo letos imel gospod Jože Jurak, ki bo ob nedeljah tudi maševal in pridigal ob 9h. Prva pridiga bo v petek 1. marca. Vsi verniki prisrčno vabljeni.
S seje občinskega sveta
Na seji, ki je bila v petek 15. februarja, je občinski svet odobril obračun občinskih podjetij, vodovoda, elektrarne in plinarne za leto 1963. Proračun je uravnovešen, ker izkazuje nekaj manj kot milijardo lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Deficit plinarne krije dobiček elektrarne, prav tako deficit vodovoda, ki bo letos znašal 40,000.000 lir. Gradnja 'novih črpalk za goriški vodovod pri Mochetti bo verjetno položaj izboljšal. Nov vodovod bo stal 680 milijonov lir, a bo dajal vodo za 3 Ure ceneje kot pa jugoslovanski (po 10 lir kubični meter), števerjanski občini bodo dobavljali 86 kubičnih metrov dnevno. V kratkem bodo tudi namestili napravo za proizvodnjo nestrupenega plina. Delovala bo 9icer le osem ur dnevno, a bo znižala proizvodne stroške na eno tretjino.
Pokrajinski svet je pozdravil ustanovitev avtonomne dežele
Na sobotni seji pokrajinskega sveta so odborniki pozdravili ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija in razpravljali o izvedbi te proslave. Najprej je govoril predsednik Chientaroli in poudaril temeljni pomen ustanovitve avtonomne dežele za njeno boljšo bodočnost. Potrebno pa je sodelovanje vseh, da se bodo lahko načrti izvršili. Za predsednikom so govorili še drugi odborniki, kar je trajalo skoro uro časa. Ob zaključku je bila izglasovana skupna resolucija, v kateri pokrajinski svet pozdravlja izvedbo deželne avtonomije. Za resolucijo je glasovalo 19 svetovalcev, PLI in MSI pa sta se glasovanja vzdržala.
»Azijska 1963«
Vse italijanske sanitetne ustanove so v pripravljenem stanju, da zajezijo »azijsko mrzlico«, če se bo pojavila tudi v Italiji. Zagotavljajo, da imajo dovolj cepiva proti .»azijski« in priporočajo osebam, ki so v stalnem kontaktu z ljudmi, da se cepljenju podvržejo. »Azijska« se je letos pojavila najprej v Ameriki, od tam pa je prodrla že v Evropo, zlasti v severne dežele, kjer je obolelo že veliko oseb.
Nov rešilni voz Rdečega križa
Po posredovanju gospe Karle Gronchi, predsednice italijanskega Rdečega križa, je sedaj tudi Gorica dobila nov, moderen rešilni voz, ki bo služil za prevoz bolnikov izven Gorice. Lahko bo prevažal tudi pet bolnikov hkratu. Ni pa namenjen za slučaje hitre pomoči v mestu.
Totocalcio v Rupi
Pri nedeljskih stavah na totocalcio ni bilo nobene trinajstice ne dvanajstič«; zato so dobile nagrado enajstice. Teh je bilo v celi Italiji 1799, med njimi tudi ena v Rupi, in sicer je bila tako srečna Ema Pelicon por. Maraž, Dobila bo 225 tisoč lir.
Gospod Bergomas pojasnjuje
V zvezi s člankom »Odklanjamo komunizem, ker ljubimo svobodo«, ki ga je na prošnjo SDZ »Katoliški glas« objavil 7. t. m., niam je g. Fulvio Bergomas poslal pojasnilo, ki se glasi: »V predmetnem članku stoji trditev, da je bdi občinski sveto-vavec Bergomas fašist v dobi časa, ko se je dr. Sfiligoj nahajal v fašističnih zaporih, ker je na dveh zgodovinskih procesih bil obsojen na skupnih 40 let težkega zapora. Gospod Bergomas pojasnjuje, da je bil leta 1931 (ko je dr. Sfiligoj prestal prvi proces) star 10 let; leta 1941 (ob drugem dr. Sfiligojevem procesu) pa je g. Bergomas že od leta 1940 bil član italijanske komunistične partije.«
* * *
K temu pojasnilu pripominjamo, da g. Bergomas ne zanika, da je bil fašist, vsaj dokler ni prestopil v komunistično partijo leta 1940, ko je bil star 19 let ; in da tega ni zanikal niti, ko so mu ta očitek v go-riškem občinskem svetu iznesli sami bivši fašisti:
Pevma — Občni zbor SKPD
V četrtek, na praznik sv. Valentina se je vršil občni zbor Slovenskega katoliškega prosvetnega društva v Pevmi. Bil je to tretji redni občni zbor tega društva. Po pozdravu predsednika g. A. Kosiča so odborniki podali svoja poročila. Iz njih je razvidno, da je društvo v Pevmi delavno, četudi na zunaj vsega ni opaziti. Imelo je med letom svoje prireditve, kulturne večere, izlete; sodelovali so pri raznih skupnih slavjih in nastopih v Gorici in drugod. Tudi finančno še kar dobro vozijo, ker so pač skromni v svojih zahtevah in ker vse delo opravljajo odborniki in člani zastonj. Občnega zbora se je udeležil tudi domači g. župnik A. Rutar, ki je cerkveni asistent pri društvu. Ta je ob koncu poudaril, naj se člani društva zavedajo, da so člani katoliškega društva in naj zato vedno pogumno izpričujejo svojo vero posebno doma s tem, da se udeležujejo cerkvenega življenja v domači vasi in naj s tem dobro vplivajo tudi na druge. Poleg g. župnika so prinesli pozdrave na občni zbor še zastopniki sosednih društev iz Gorice in iz Števerjana ter predsednik Zveze katoliške prosvete. Vsi iti so čestitali društvu k njegovemu delu in mu želeli novih uspehov v novem poslovnem letu.
Pri debati pa se je pokazalo, da ima tudi pevmsko društvo svoje težave, kakor jih imajo vsa druga. Posebno se občuti pomanjkanje društvenih prostorov, ki jih kar ne morejo dobiti. Zato se tudi društveno življenje ne more v polni meri razmahniti. Upajmo, da bo društvo to in še druge težave znalo rešiti z vztrajnostjo in po pameti.
Marij anišče na Opčinah
Preteklo nedeljo smo vendar »ujeli« lep film, ki je ugajal velikim in malim. Gledali smo čudovito življenje znanega apostola gobavcev patra Damiana. Film ima naslov »Molokai«. Priporočamo, oglejte si to delo, kadar bo prilika. Film izposoju-jejo sestre sv. Pavla v Trstu, v Gorici in v Vidmu.
Na pustno nedeljo pa vabimo na vesel večer, ki ga prirejajo marijanski gojenci. Zaigrali bodo »Tri tičke«. Začetek ob 16.30. Pridite!
f gospa Eda Starčeva
V soboto popoldne smo se najprej v Trstu in nato na Kontovelu poslovili od blage gospe Ede Starčeve, soproge uglednega zdravnika dr. Milana Starca in mamice treh otrok. Kruta smrt jo je iztrgala družini, ko ji je bila najbolj potrebna. Njena zadnja pot iz Trsta v kontoveijsko cerkev in v poslednji dom na pokopališču je bila zato še posebno ganljiva. V mrliški kapeli tržaške bolnišnice so se poslovili od pokojnice vsi, ki bi jo radi še enkrat videli. Sleherno oko se je orosilo, ko so jo zadnjič pokropili otroci v očkovi družbi. Vencev je bilo toliko, da niso 61i na voz. Pogrebni sprevod z avtomobili je krenil na Kontov el. Spet nepopisno ganljiv trenutek.
Podgora
Prav je, da se ustavimo še za nekaj trenutkov pri kulturnem večeru z dne 3. februarja, posvečenem katoliškemu tisku in za katerega, kot vemo, so člani dekliškega in fantovskega krožka iz Podgore hoteli razveseliti prijatelje našega tiska z igro »Vestalka«.
Iz razlogov, ki našemu ljudstvu niso podrobno znani, se ni nič ali skoro nič pisalo o tej prireditvi, ki pa ima velik pomen za podgorsko mladino.
Žal, so tistega dne izredni sneženi zameti preprečili udeležbo prijateljev iz naše okolice; zato je tem bolj razveseljivo dejstvo, da so se našla nekatera dekleta z Oslavja, da, celo iz Števerjana, ki so prišla peš k prireditvi. Tudi to je lepa šola za Goričane.
Dramska igra »Vestalka« je res bila nekoliko dolga; morda bi bila bolj primerna za kako drugo priliko. So pa zato mlade igralke iz Podgore, gdč. režiserka in drugi pripravljali to prireditev s takim navdušenjem in veseljem, da je kaj takega bilo opaziti samo pri znani blagoslovitvi Marijine kapelice, oktobra leta 1956. Igra je bila podana dobro, obenem z zelo okusno glasbeno spremljavo, ki so jo požrtvovalno pripravili goriški fantje. Kulise in obleke so bile mojstrsko 'izbrane, zelo dobra interpretacija glavnih igralk, dobra pri ostalih. če pa pomislimo, da sta od vseh igralk samo dve že bili na odru — in da samo tri imajo nižjo srednjo šolsko izobrazbo — potem izginejo tudi mali pomisleki ali kritike.
Za nas je tudi razveseljivo dejstvo, da so nas že marsikateri povpraševali, če mislimo ponoviti isto igro v Katoliškem domu kdaj v boljšem času in lepšem vremenu. Vsem tistim odgovarjamo, da taka igra zahteva dosti dela in truda, a da z dobro voljo se še vse lahko naredi.
Podgorska mladina
Promocija
Prejšnji teden je na tržaški univerzi diplomirala iz političnih ved gdč. Kazimira Pavlin iz Gorioe. — Novi doktorici naše iskrene čestitke!
Prvenstvo odbojke tretje kategorije
Preteklo nedeljo se je začelo deželno odbojkarsko tekmovanje tako imenovane »Serie C«. Nastopa osem moštev iz vseh treh provinc. 01ympia je imela prvo srečanje s Polisp. Friuli v Čedadu in je bila poražena s 3:0 (9:15, 12:15, 10:15). Goričani so se kar dobro odrezali, čeprav je moštvo nastopilo s tremi novinci mladinci. škoda, da prof. Kranner nima na razpolago vseh igralcev, ,ki jih je dve leti pripravljal za to tekmovanje. Če bi nastopali vsaj nekateri od teh, ki se iz nekih razlogov niso vpisali v Olympijo, bi bila ekipa po moči takoj za BOR-om in bi imela resno možnost napredovanja v višjo kategorijo.
Prihodnjo nedeljo bo 01ympia igrala proti Gasilcem iz Trsta (ob 9h v telovadnici ul. Orzoni).
ko se pripelje dolga vrsta avtomobilov, ko snamejo krsto z voza, jo sprejmejo domačini in prijateljice v narodnih nošah, zapoje zbor, zaigra proseško-kontovelska godba. Še enkrat jo sprejme v svoje naročje cerkev, ki spremlja človeka od zibelke do groba. Kantovelci so rekli, da tako velikega pogreba že dolgo niso videli. Zbralo se je veliko ljudstva s Kontovala in Proseka, prihiteli so prijatelji in znanci z Opčin ter iz Trsta. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli naštevati najvidnejše udeležence. Poleg sorodnikov in širokega kroga znancev ter prijateljev dr. Starčeve družine smo videli tudi številno zastopstvo Sveta Skupne slovenske liste.
Blaga gospa Eda naj v miru počiva, užaloščenemu g. soprogu in otrokom pa naše globoko sožalje z željo, naj jih potolaži Taisti, čigar pota so neznana in ki je vir vse tolažbe.
f prof. Josip Kosovel
V četrtek 14. februarja so položili k večnemu počitku po vsem Tržaškem znanega javnega in kulturnega delavca prof. Josipa Kosovela. Starejši Tržačani se ga spominjajo iz tistih časov, ko nas brezbožni komunizem še ni razbil v dva tabora, ampak smo se vsi radi imeli, delali za narodno ohranitev in se borili ter hrabrili, ko nas
je hotel fašizem na teh tleh nasilno izbrisati kot narod. In v teh časih je izklesal svoj značaj pokojni prof. Kosovel, ki je do konca ostal zvest svojemu narodnemu idealu, kateri mu je branil sleherno ostrino proti drugače mislečim rodnim bratom, čeprav je po sili razmer stal na drugem bregu. Bil je blag značaj, vedno pripravljen kaj narediti in pomagati. Precej je pisal, udejstvoval se je zlasti na kulturno -prosvetnem področju, proti koncu pa je vodil in urejal študijsko knjižnico v ulici Geppa. Marsikaj bi lahko še naredil, saj inu je bilo komaj 61 let. — Naj mu sveti večna luč, njegovim svojcem pa izrekamo globoko sožalje.
Radijska rubrika
Da je slovenska tržaška radijska postaja priljubljena med slovenskim ljudstvom tostran in onstran meje, kaže med drugimi tudi rubrika »Glasba po željah«.
Opažamo, da je zadnje čase ta spored precej prenatrpan. Marsikdo mora čakati, da pride na vrsto, kar pomeni, da ni dosegel tega, kar si je želel, zato je lahko upravičeno nejevoljen. Voščila ali pridejo nia vrsto v zaželenem 'dnevu ali sploh nima smisla, da so napovedana.
Zakaj bi ne zadovoljili poslušavcev s tem, da bi »povečali« to oddajo, morda tako, da bi dodali še en dan? Tako tudi bi ne bila več ta oddaja tako dolgočasna s svojim predolgim naštevanjem voščil.
Priporočamo napovedovavcem, naj bodo točni pri izgovorjavi krajevnih imen, posebno pri naglasu. N. pr. vsi vedo, da so pri Gorici Jazbine, le radijski napovedo-vavci izgovarjajo Jazbine. To je le eden izmed tolikih primerov.
Ob tej priliki omenimo, da ima slovenska radijska postaja novo napovedovavko. Ima prav prijeten glas.
Novi doktor
Na pravni fakulteti tržaške univerze je promoviral za doktorja prava g. Igor Lasič iz Trsta. — čestitamo!
OBVESTILA
Štirideseturno češčenje sv. R. T.
bo v goriški stolnici v nedeljo, ponedeljek in torek, dne 24., 25. in 26. februarja. Za slovenske vernike bo ura češčenja v ponedeljek in torek od 3. do 4. popoldne.
Pridite v obilnem številu!
Vzgojni tečaj
za fante in dekleta bo v prostorih Katol. doma v Gorici v tednu od 10. do 17. marca. Več povemo v prihodnji številki.
Sveti Janez Boško - nova knjižica v zbirki KNJIŽIC, izdali salezijanci v Marija-nišču na Opčinah. Knjižica je lep življenjepis znanega mladinskega svetnika, ki ga vedno bolj občuduje širni svet. Knjižico, ki ima 44 strani, Jerasi več slik; na zadnjih straneh je zanimiv pregled don Boskovega dela v našem času. Cena 70 lir. Lepo priporočamo.
Nova cena KNJIŽIC. Kakor stalni bravci KNJIŽIC že vedo, je sedaj cena knjižic 70 lir za izvod. Zaradi povišanja stroškov smo morali ceno spremeniti. Kjer vam KNJIŽICE koristijo, kjer znate ceniti apostolat dobrega tiska v obliki KNJIŽIC, tam zaradi spremenjene cene ne bo padlo število odjemalcev. Uprava KNJIŽIC
Naša daritev. To potrebno knjižico za službo božjo dobite povsod tam kakor navadne knjižice. Knjižica ima poleg treh mašnih obrazcev tudi 50 pesmi, ki jih navadno rabimo pri ljudskem petju. Posebnost knjižice je tudi v tem, da ima čedne plastificiraine platnice. Ta knjižica ne spada v zbirko KNJIŽIC, zato ima tudi drugačno obliko, velikost in cena je 90 lir za izvod. Priporočamo.
RAZSTAVA. Slov. katol. prosvetno društvo iz števerjana vas vljudno vabi, da si ogledate razstavo, ki so jo priredila dekleta ob zaključku dvomesečnega gospodinjskega tečaja v števerjanu. Vršila se bo v nedeljo 24. februarja od 8B zjutraj do 4h popoldne v prostorih otroškega vrtca.
V Marijinem domu v Rojanu
bo v nedeljo 24. februarja t. 1. vesela pustna prireditev • •
Na sporedu so šaljive enodejanke:
• Radovedna vratarica
• Snubač
• Zamorec
Začetek ob 17.15 - Med odmori srečolov - Vabljeni! --------
Igralska skupina iz Boršta
priredi na pustno nedeljo, 24. febr. ob 5h popoldne v Marijinem domu
(ul. Risorta, 3) veseli večer.
Na sporedu je veseloigra v treh dej.
• »Iz starih časov« •
in pevski nastop farnega cerkv. zbora.
Lepo vabljeni!
Mladinski krožek v Dolini
priredi
v nedeljo 24. febr. ob 17h in ob 20h v župnijski dvorani veliko pustno veselico
Spored:
1. Kuret - Herod
(burka)
2. šaljivi prizori
(Vanek in Drejček)
3. domača glasba
Iskreno vabljeni!
DAROVI
Za Katoliški dom: Jožef Cej 500; Marija Uršič 1.000; Katarina Munih 1.000; Alojzija Pocarini 1.000; Marinka Leban 500; Fani Kralj 600; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.200; N. N. 1.000; N. N. 200; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. družbenica 5.000; N. N. družbenica 3.000; Lojze Vuga 2.000; N. N.
»Katoliški glas“ v vsako slovensko družino l
500; Marica Sardoč 2.000; F. J., štandrež 5.000; Dales Fartiunat 2.000; C. F. 1.000; K. H. 2.000; I. H. 2.000 lir.
Vsem Bog plačaj!
Za Katoliški glas: Pavla Terčon iz Mav-hinj v počastitev spominja pok. Vladi mire Terčon 1.000; msgr. Matija Škabar, Trst 500 lir. — Bog povrni!
Za Marijanišče: Družina Podobnik z Opčin v spomin zgodaj umrle Hedvike Starc 5.000; družini Kralj in Batič namesto ove-tja na grob prof. Kosovela 2.000 lir.
Bog povrni živim in pokojnim.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7a/o davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Dne 19. februarja je umrl naš dragi oče
MIHAEL 2AGAR
Vsem, ki ste se udeležili pogreba in ste z nami sočustvovali, se najlepše zah val ju* jejo
družine ŽAGAR in ČUFER
Bazovica, 20. febr. 1963
m
ZAHVALA
V nedeljo dne 17. februarja smo pokopali v Sv. Križu našega dragega
FRANCA KOŠUTA
Vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, se toplo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, pevskemu
zboru, zdravniku dr. Sedmaku ter vsem, ki so ga v bolezni obiskovali.
žalujoča žena in otroci
Sr. Krit - Ljubljana, 17. februarja 1963.