Sieu. 3.
frtecfoa prlfs^Fj „IEtomoljut»u".
Leto I.
Organizacija.
PodruŽBiettm »Župansko zveze«!
Mogočno je število članov naše županske organizacije; na tisoče že štejemo člane! — Stremiti p« moramo za tem, da pristopi k >Županski zvezi za Slovenijo« prav vsak, ki spada vanjo. — Zato naj po-drusaiice in okrajne zvezo podvoje svoje delovanje in razvijejo najobsežnejšo in po občinah razdeljeno agitacijo za pristop še onih zamudnikov, ki le iz komoditete še niso pristopili kot člani.
Saj članarina 2 Din pač ne more biti ovira, kajti ta malenkosti« znesek premore gotovo vsakdo.
Gotovo je pristopilo mnogo novih članov, ki glavnemu odboru v Ljubljani še niso prijavljeni.
Vse podružnice vabimo vsled tega, da pošljejo vse izkaze nanovo pristopivših članov kar najhitreje, da bomo v stanu sestaviti statistiko, na katero se bomo opirali pri vlogah in resolucijah, ko bomo govorili y Imenu organiziranih tisočev občinskih eastopnikov.
Odbor »Županske zvoec«, Ljubljana;
Jugoslor. tisk., II. nadstr.
Županski tečaji.
Dosledno svojemu programu, ki si ga je stavila Županska zveza za Slovenijo in
S a začrtala v svojih pravilih, dajati in nu-iti svojim članom pouk v občinskih in javnih upravnih poslih, jo priredila zveza tekom treh mesecev že devet lepo uspelih enodnevnih županskih tečajev, ki so bili »vsi številno obiskani. Zanimanje za pouk narašča in dan za dnem se izražajo nove želje ln prihajajo prošnje iz raznih krajev, da bi se priredili taki tečaji. — Če nam ostane pokrajinska uprava naklonjena še nadalje — in upamo, da ostane ter nam da |e nadalje na rMpolago svoje uredništvo kot predavatelje, poteiu bo pač mogoče ustreel vsem izraženim željam. Naš smoter pa s tem še ni dosešen. Mi stremimo za Biljem, da bo mogoče v doglednem času prirejati večdnevne tečaje z naaornim po-jikom, kako naj se posluje, vodijo knjige In računi, pišejo sejni zapisniki, rešujejo izredni spisi itd. — A to bo seveda izvedljivo le z večjimi denarnimi žrtvami. Zato bo pač tudi dolžnost centralne vlade, da v lastnem interesu — v interesu državne uprave same, koje znaten del nosijo ravno občine na svojih ramah, priskoči na pomoč s primernim zneskom za take tečaje, kar bo njej sami donašalo največ koristi, ker bo imela izvežbane funkcionarje pri županstvih.
Naj sledi temu uvodu poročilo o županskem
tečaju pri Sv. Križu pri Kostanjevici.
Nad 150 članov Županske zveze se je udeležilo tega tečaja dne 5. marca 1922 iz samo dveh sodnih okrajev: kostanjeviške-ga in krškega. Dokaz velikega zanimanja za stvar, dokaz pa zlasti, kako željni so pouka naši izvoljeni zastopniki občin. — Ker tvori po letošnjem programu jedro predavanj predvsem občinsko gospodarstvo in postopanje občin v splošnem, posebno pa v domovinskih stvareh, kar je zopet v neposredni in tesni zvezi z ubožno oskrbo, je tudi tukaj bilo predavanje o teh za občino velevažnih predmetih. Otvoril je shod s pozdravom obeh od pokrajinske uprave poslanih predavateljev, in ga vodil načelnik krajevne županske organizacije g. R a č i č. Poudarjal je lep razvoj in napredek v obeh sodnih okrajih. Medtem je dospel načelnik Županske zveze poslanec S t a n o v n i k ter vodil lepo uspeli tečaj do konca. — Med posameznimi točkami predavanja, zlasti pa ob koncu se je razvila živahna debata z vprašanji v rečeh občinske uprave, med drugim tudi o ribar-stvu z ozirom na krajevne razmere; o ubo-žnem odstotku; o izrednem prispevku za večjo porabo občinskih cest itd. Sprejetih je bilo več resolucij in sklepov ter predlogov, ki jih priobči glavni odbor Županske zveze pristojnim oblastvom.
Posebno je poudarjal načelnik Županske zveze poslanec Stanovnik, da naj sodelujejo pri zvezi župani ravno s predlogi in nasveti. Stavijo naj se zahteve, in na njihovih podlagah bo uredil glavni odbor svoje delovanje. Priporočal je zlasti, da naj bo povsod red v občinskih uradih.
Uspeh tečaja je bil v vsakem ozira vrlo dober, kar je dokazovala zadovoljnost vseh udeležencev.
Županski tečaj v Črnomlju.
(12. sušca 1922.)
Ker je bil nedavno tak tečaj v bližnji Metliki, ki so se ga udeležili člani črno-meljske podružnice, je bila udeležba v Črnomlju sicer nekoliko manjša kot sicer, vendar pa zadovoljiva. Blizu do 50 občinskih zastopnikov je z velikim zanimanjem in pazljivo sledilo izvajanjem govornikov-predavateljev.
Tečaj je otvoril s pozdravnim nagovorom in ga vodil načelnik črnomeljske podružnice Jos. Mihelčič. Tečaja se je udeležil tudi župan In državni poslanec Nemanič. Načelnik Mihelčič je zlasti poudarjal važnost županskih zvez In povedal, kako mu je nekoč Izjavil aktiven okr. glavar, da so Županske zveze tako potreb-
ne, da se pač morajo ustanoviti povsod, kjer jih še ni, kajti s tem se bo dalo mnogo doseči.
Iz vprašanj, ki so sledila predavanjem, naj bode omenjeno glede domovin-stva to-le: Dogaja se, da zahteva kdo kal od občine, ki pa ondi ni znan, ker v njej sploh nikdar bival ni, pač pa trdi, da je po očetu ali dedu tja pristojen. Županstvo si no zna pomagati. — V takih slučajih naj se zahteva, da vsak svojo domovinsko pravico v občini dokaže (n. pr. z domovnl-co ali drugo pravilno izdano listino).
Zanimiva je bila tudi razprava o do-movinstvu žen ainerikanskih državljanov, ki jim priznava Amerika državljanstvo le od slučaja do slučaja.
Konoem predavanj sta izrekla zahvalo predavateljema in pokrajinski upravi načelnik podružnice Mihelčič in poslanec Ne-manič med odobravanjem navzočih, ki so bili z uspehom z ozirom na mnogovrsten pouk vidno zadovoljni.
Sprejeta je bila sledeča
resolucija:
»Na županskem tečaju v Črnomlju dne 12. marca 1922 zbrani župani, občinski svetovalci in odborniki kot izvoljeni zastopniki ljudstva smatrajo županske poučne tečaje za neobhodno potrebne.
Izrekajo željo, naj bi se prirejali večkrat in v vseh okrajih.
Tudi naj bi se prirejali večdnevni tečaji za praktično izvež banje občinskih funkcionarjev.
Vsled tega pozivljemo vlado, da tudi ona prispeva primeren znesek za pokritje stroškov takih tečajev, ker bo to le njei sami največ koristilo, če bodo imele strokovno naobražene ljudi občine, ki morajo ravno za državo izvrševati največ poslov.«
Ta resolucija se odpošlje centralni vladi v primerno uvaževanje, a upamo, da bo našla izdatno podporo tudi v krogih poslancev, ki bodo gotovo umeli važnost pouka za občinske zastopnike.
Županski tečaj v Ribnici.
Ta v mesecu marcu že tretji tečaj Je bil v Ribnici dne 19. t. m.. — Četudi levilo udeležencev ni bilo tako veliko, kot na drugih tečajih, vendar je bilo zadovoljivo tudi tu, posebno, ker so se navzoči občinski zastopniki živahno udeleževali razprav in debat.
Otvoril in vodil je tečaj župan P o g o t r e 1 e c in poživljal da se prihodnjega tečaja udeleže polnoštevilno tudi občinski odborniki, ker Je potrebno, da so tudi ti dobro poučeni v občinskih zadevah. ■— Od pokrajinske uprave poslana predavatelja sta tolmačila rtusne najvažnejše posle žu-
panstev, in dajala odgovore in navodila na stavljena vprašanja.
Vsebine predavanj in razprav ne navajamo, ker bomo na tej podlagi izražene želje in prošnje za pojasnila o posameznih predmetih obravnavali v posebnih člankih in vprašanjih ter odgovorih v ^Občinski Upravi«.
V toplih besedah se je zahvalil predavateljema in pokrajinski upravi v imenu udeležencev tečaja župan Lovrenčič.
Na tečaju zbrane občinske zastopnike je pozdravil tudi poslanec Škulj ter jim dal nekaj pojasnil glede podporne akcije od strani države za semensko žito (pšenico in koruzo). — Zlasti pa je opozarjal na pred-istoječo preosnovo občin (združitev) z zakonom, ki je baš sedaj v razpravi. Pozival je zastopnike občin, da naj se sedaj izjavljajo v tem oziru. Najbolje je, da sklepajo v zadevi občinski odbori in svoje sklepe sporo-če na pristojna mesta. — (Mnenja smo, da naj bi se vsi sklepi občinskih odborov poslali >Zupanski zvezi«, ki jih pošlje potem centralni vladi.)
Občinski kazenski senat.
Zakon dajo občinam pri izvrševanju poslov krajevne policije, ki spada v samostojni delokrog občine, tudi gotove pravice, da smejo kaznovati prestopke tozadevnih j predpisov, v kolikor niso kaznjivi že po j kazenskem zakonu.
Določila glede tega kazenskega pošto- j panja vsebujejo vsi, za nas v poštev priha- i jajoči občinski redi: Za bivšo Štajersko v j §§ 54 in 55, za bivšo Kranjsko v §§ 58 iu I 59, in za bivšo Koroško v §§ 57 in 58.
Pravica kaznovana samega ounosno kazenskega postopanja se izvršuje v prenesenem delokrogu.
To izvrševati pa sme le takozvani občinski kazenski senat, namreč: Župan skupno z dvema (občinskima) svetovalcema.
Če pride do kazenskega postopanja, ie treba predvsem pomniti, da mora biti brezpogojno povabljena k zaslišanju stranka, ki jo zagrešila kaznjivo deja*je.
Okolnost pa, da je bila stranka res povabljena, se mora v kazenski razpredelnici, ki jo mora v vsakem slučaju postopanja po občinskem kazenskem senatu, voditi županstvo, ali sploh v uradnih spisih uradoma ugotoviti z dostavnico o prejetem povabilu.
Ako pride stranka k zaslišanja, se mora njena izjava točno zabeležiti v kazenski razpredelnici; ako ne pride pa se mora uradoma ugotoviti, da je bila pravilno in pravočasno povabljena.
Prisojena globa se mora stranki objaviti z opozoritvijo na morebitno spremembo v zaporno kazen in z opozoritvijo na pravico pritožbe na politično okrajno obla-stvo (okrajno glavarstvo), ker spada — kakor že rečeno — pravica kaznovanja v izročeno občinsko področje (prenešeni delokrog).
Glede izvršitve kazni, ko postane pra-vomočna, velja sledeče: Globo izterja županstvo po lastnih organil}; tudi ima žu-
panstvo pravico, da stranko rubl. Če pride po izvršeni rubežni do prodaje zarubljenih predmetov — (rublti se smejo le premičnine) — in bi se stranka izvršbi šiloma upirala, lahko prosi županstvo pri okrajnem glavarstvu za orožniško asistenco, Vsako morebitno nasilje naj se ovadi državnemu pravdništvu.
Županstvo pa mora tudi v drugem slučaju — za izvršbo zaporne kazni skrbeti samo. Zato naj skrbi vsako županstvo za primeren občinski zapor, — dokler se ne reši vprašanje, če naj se tudi te vrste kazni ne izvršujejo v sodnih zaporih.
Z naredbo dežeine vlade štev. 809, z dno 16. decembra 1919 (razglašena v Uradnem listu štev. 182, z dne 22. decembra 1919) je najvišji dopustni znesek glob, določenih v posameznih pred 1. jan. 1916 izdanih zakonih za kazensko postopanje pri političnih oblastvih, zvišan na d v a j s e t k r a t n i znesek.
V vseh slučajih, kjer občine (občinski kazenski senati) prisojajo kazen na podlagi kakega posebnega zakona, na primer po § 11 ccsarskega ukaza z dne 20. aprila 1854, ali po zakonu o varstvu poljščine itd., velja ta p r e d p i 3 seveda tudi za občine. (Razlog: Občine kaznujejo v prenesenem delokrogu: radi tega politična oblast kaznovanje vsak čas lahko pritegne k sebi. Nesmisel bi bilo, če bi v eni in isti zadevi, na podlagi enega in istega zakonskega predpisa, politična oblast smela izreči v prvi instanci dvajsetkrat višjo kazen kakor občina).
Načelo dvajsetkratnega zvišanja kazni pa ne velja za predpis § 59 kranjskega ali § 55 štajerskega občinskega reda.
Tam kazen ni določena v zakonu, ampak šele z občinskim sklepom, s katerim občina neko dejanje proglasi za kaznjivo (na primer hitro vožnjo, odlaganje smeti itd.). Na podlagi navedenega paragrafa določena kazen (globa) ne sme nikdar presegati 20 K.
Kolkovfmje prošenj za licence.
Na vprašanje nekega županstva, kakšne kol kovne pristojbino je treba plačevati za prošnje raznih veseličnih prireditev, je odgovorilo finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, pristojbinski oddelek, nastopno:
Glede kolkovanja dovolil za plesne godbe in podaljšanje policijske ure in p r o š e n j za nje je odložila delegacija ministrstva financ v Ljubljani z odlokom z dne 10. februarja 1922 štev. B II. 67/7 ex 1922 sledeče:
Z ozirom na člen 15 in 25 zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (Uradni list štev. 100 ex 1921) je plačevati te-le pristojbine:
A. Za prošnje,
1.	da se sme prirediti zabava s plesom in godbo.........3 Din
2.	da se sme podaljšati policijska ura
3 Din
in sicer v obeh slučajih temeljem tarifne točk« 43 b 2 ces. pat. z dne 9. februarja 1850 drž. zak. štev. 50 in § 9 lit. d ces. nar. z dne 28. avgusta 1916 drž. zak. štev. 281.
Dostavi se, da je pristojbino za prošnjo plačati tudi tedaj, če se prošnja stavi samo ustno; kolke je potem prilepiti in razvrat notiti na način, kakor je začrtan v odstavku 8 min. nar. z dne 20. decembra 1862 drž. zak. š'ev. 102 in nar. fin. min. z dne 17 avgusta 1894 drž. zak. štev. 189.
B. Za dovolitev samo (licenco) krajevnega policijskega oziroma občinskega oblnstva,
1.	da se sme prirediti zabava z godbo
in plesom je plačati.....S Din
za vsako prireditev za čas 24 ur in sicer temeljem tar. post. 99 zakona o taksah;
2.	da se sme podaljšati policijska ura
je plačati.........3 Din
in to temeljem tarifne točke 7 g. pristoj-binskega zakona iz leta 1850 ter § 9 lit. rt cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916 drž. zak. štev. 281.
Opozarjamo županstva, naj te kolkovne pristojbine zahtevajo v vsakem slučaju, da jih ne zadenejo visoki kazenski poviški. Plačati jih mora stranka istočasno t občinskimi taksami, ki pa vslel kolkovnih pristojbin ne smejo biti prav nič prikrajšane.
Občinske doklade od vina in vinskega mošta.
Ali se more zahtevati naknadno plačilo doklad tudi za tiste množine vina, ki so bile vkletene že v preteklem letu, in od katerih jo bila že plačana državna užitnina, obenem pa tudi občinska doklada za preteklo leto, toda v nižji izmeri, nego je dovoljena sedaj? Vino se bo seveda po-točilo letos
Naj pojasnimo to zadevo z ozirom na nek konkretni slučaj.
Neki občini je bilo z ozirom na izreden položaj dovoljeno, da pobira v letu 1922. izjemoma 143% občinsko doklado od vina in vinskega mošta, dočim je pobirala v letu 1921. le 15% doklado. — Gostilničarji so — morda v pričakovanju višjih doklad — napolnili svoje zaloge že v letu 1921. in plačali seveda le 15% občinsko doklado, dočim je prišla država na svoj račun, ker se je takrat že pobirate zvišana trošarina po 140 K od hektolitra. Vsled tega je prosila občina, da naj bi se ji dovolilo pobrati sedaj razliko med 15% in 143% doklado od onega vina, ki se bo potočilo letos.
Ni mogoče trditi po naravni pameti, da bi občina ne imela prav, ker d*bro ve, da se tudi marsikateri državni davld odmerjajo in izterjujejo za nazaj, in pa, kei^ ie doklada na vino pač konsumni da> !«, ki se plačuje od potočenja in od povžifja.
V tem slučaju pa je oblastveno stališče povrem drugo.
— Občina je dobila negativno rešitev, to se pravi, tozadevni prošnji se ni ugodilo.
Uradna rešitev, ki jo je prejela do-tična občina na podlagi odloka delegacije ministrstva, se glasi: Dovolitev naknadnega pobiranja občinskih doklad (od vina in vinskega mošta) je nemogoča vsled tega, ker bi tako dovolilo naravnost nasprotovalo pojmu >doklada«, ki je tesno združena z državno užitnino, na katero se pobira občinska doklada. Ta zapodo V
štev/j
Občinska UPRAVA 1822.
jStran II
plačilo v istem trenutku, ko zapade v plačilo državna užitnina sama, t. j. po členu 5. pravilnika o trošarini na vino, ob nastopu davkovnega dejanja. Kot davkovno dejanje pa je smatrati pri prodajalcih vina na drobno in točiloih prevzem vina v točilno klet, t. j. vkletenje. Ker so je izvršilo to v letu 1921. in se je takrat pravilno pobirala državna užitnina s takrat dovoljeno 15 % občinsko doklado vred, je izključeno, da bi se moglo ugoditi prošnji županstva.
Ta uradni odlok smo priobčili, ker je mogoče, da bi utegnilo več občin prihajati z enakimi prošnjami, ld bi bile seveda brezuspešne.
Pač pa bodi v tolažbo občinam, da je izdan nalog vsem finančnim kontrolam, po katerem morajo le-te pobirati občinske do-klade na vino in vinski mošt v vsakem slučaju — tudi naknadno — za ves č..s od 1. januarja 1922 nadalje.
Občinske seje po § 42 občinskega reda za Kranjsko.
Vprašanje: Ali se more nadaljevati seja po § 42 obč. reda, če ostane od 24 odbornikov pri seji z županom vred še 13 odbornikov? Gre za vprašanje v tem slučaju, če se odstrani opozicija, a se jih pred odhodom opozori, da so bo seja čez pol ure nadaljevala po § 42. — Nekateri trdijo, da to gre, drugi pa, da se mora sklicati seja šele čez 14 dni. — Vprašanje je dalje: Koliko naj se vabi namestnikov? Ali vse ali samo nekatere iz one skupine, ki jih ima opozicija?
Pojasnilo : Treba je samo, da pazno prečitate § 42 obč. reda, pa bodete takoj lahko že sami na jasnem. — Ondi stoji: >Odbor ne more sklepati, ako ni navzočih vsaj dve tretini odbornikov.« — Za sklepčnost potrebujete pri tej pravilno sklicani seji z županom vred najmanj 16 odbornikov. Kakor hitro se odstrani le eden od teh, postane seja nesklepčna in jo mora župan zaključiti, to pa konstatirati (ugotoviti) v sejnem zapisniku.
Da bi se lahko seja čez pol ure enostavno nadaljevala po § 42 občinskega reda, postava popolnoma izključuje. Kajti navedeni paragraf občinskega reda, določno veleva, da mora biti taka seja znova sklicana, to se pravi, odborniki morajo biti k tej drugi seji izrecno (pismeno H povabljeni, in v teh povabilih jih mora župan, k« vabi obenem tudi namestnike — torej tudi te, — izrečno opozoriti na to, da bo odbor sklepčen, če bo z namestniki vred navzočih polovico članov občinskega odbora. — Obsebi umevno se sme sklicati odbor k taki seji (po § 42 v. r.) le k sklepanju o enem in istem predmetu t. j. predmetu prve seje. Vsako sklepanje o še kakem drugem predmetu stori sejo neveljavno. — Tudi se morajo odborniki in namestniki, ko se sklicujejo k seji po § 42 obč. reda, opozoriti na globo, ki bi se jim naložila, ako ne pridejo k tej drugi seji. — Nikjer pa ne stoji, da bi se morala taka seja sklicati šele čez 14 dni.
Gre še za število namestnikov, ki naj se kličejo k takim sejam. Obsebi umevng
je, da župan ne bo klical v s e h, ki so bili na kandidatnih listah več strank, marveč le toliko, kolikor je treba, da se izpopolni občinski odbor na postavno določeno število članov, a zopet seveda iz one liste, ki ji pripadajo od prve seje odstranivši se odborniki. Še enkrat opozarjamo, da gre vrstni red dalje po kandidatnih listah oJ-bornikov.
(Ta izvajanja veljajo tudi za bivšo Štajersko z ozirom na določbe § 38 ondotnega občinskga reda.)
Kdaj zgubi občinski odbornik mandat radi odsotnosti?
V tej zadevi smo prejeli vprašanje, v katerem stoji, da je odšel iz občine (na bivšem Štajerskem) meseca junija lanskega leta občinski odbornik, in je torej že devet mesecev odsoten iz občine. — Ali ima še pravico priti k sejam, ker ne plačuje niti vinarja občinskih doklad? Ali pride že namestnik v poštev?
Na to sledeče pojasnilo:
Zadnji odstavek § 19 občinskega reda za Štajersko določa samo, da se pokliče v odbor namestnik, ako je kateri odbornik dalje časa zadržan, opravljati svojo službo. — O izgubi mandata vsled odsotnosti ne določa ničesar niti ta paragraf niti § 22 navedenega obč. reda. — Ne more biti torej dvoma, da ima dotični odbornik še vedno pravico izvrševati svoj mandat in prihajati i k odborovim sejam, čim se zopet vrne v ; občino. Gotovo je torej, da ga nadomestuje | namestnik le do njegove vrnitve. — Le ^e se dotični odbornik odpove svojemu mandatu po § 17, točka 8. obč. reda, se pokliče v odbor namestnik po vrstnem redu odbornikov dotične kandidatne liste kot stalni (pravi) član občinskega odbora.
Da plačevanje davkov ali občinskih doklad pri volitvah ne pride več v poštev, vendar veste. Tem manj je od tega odvisna veljavnost mandata že izvoljenega občinskega odbornika.
Delavske in poselske k	knjižice.
Vprašanje : Županstvu B. jo naročilo okrajno glavarstvo, da mora izdati nekemu nedomačinu — Goričanu — delavsko knjižico. Ali je bilo glavarstvo opravičeno županstvu to naročiti? In ali je storilo županstvo prav, da je izdalo knjižico?
Pojasnilo : Izdajanje d o 1 a v s k i h knjižic je stvar županstva v prene-šenem delokrogu na podlagi obrtnega rec'a, Zato je bilo tudi okrajno glavarstvo kot obrtno oblastvo opravičeno odrediti, da mu izda to knjižico vaše županstvo, ker biva dotični v vaši občini. Delavske knjižice sme v vsakem slučaju izdajati občina bivališča ne da bi prišlo pri tem vpoštev vpraSanje domovinstva. Sicer pa mora biti domovinska občina v knjižici itak določno navedena.
Zato naj se županstvo bivališča, ki izdaja delavsko knjižico, v takih slučajih vedno sklicuje na listino o domovinstvu (domovnico).
Priporoča se, da se y takih slučajih y
knjižici napravi uradna opazka: Izdana vsled naloga okrajnega glavarstva št. i. dr.--
Županstvo se torej izgotovitvi delatfi ske knjižice ne more upirati v nobenem slučaju. Še na to bodi opozorjeno, da se za izdajanje delavskih knjižic ne sma pobirati nobena občinska taksa.
Ker ponekod županstva ne delajo raz* like med delavskimi in poselskimi knjižicami, bodi omenjeno glede slednjih t. j. poselskih knjižic še to, da izdaja le-ta samo domovinska občina. Ce hoče torej kak posel, ki biva v tuji občini, dobiti poselskp knjižico, se mora obrniti županstvo občind bivališča na poslovno domovinsko občino,, da ta izgotovi poselsko knjižico.
O izvrševanju poselskega reda ter oi pravicah in dolžnostih županstva pri tem. priobčimo v eni prihodnjih številk posebno razpravo. Zato zadostuj za sedaj to, kari
smo povedali zgoraj. 1 -^
Priposestvovanje domovinske pravice z 10 letnim bivanjem.
Županstvo D. se je obrnilo na nas 4 prošnjo za pojasnilo v naslednji domovini ski zadevi:
Tu rojeni in lu pristojni, oženjeni Š. D. se je izselil pred okoli 14 leti iz občini V. v občino N. c. V tej občini je bival, skupno 12 let. Iz občine N. c. pa se je pre-f selil v letu 1919. zopet nazaj v občino V, Sedaj hočeta njegova sinova — prvi rojen 1885., drugi 1897. leta — od naše občina! j domovnici. Ker sem slišal pri predavanju j na županskem shodu v Celju, da sme vsak; : sam prositi še dve leti nazaj za sprejem v, domovinsko zvezo občine, v kateri je bival I 10 let, občina pa celo 5 let, prosim po jas* nila: Ali sem ravnal prav, da sem odre* kel izdajo domovnic imenovanima z ute? meljitvijo, da mora oba z očetom in mav terjo, torej celo rodbino, sprejeti občina N. c. in njima izdati domovnici? Opozoril sem ju, da bom zahteval to od občine N. c., ker je bila rodbina ondi do leta 1919. česS 12 let. Oba sinova pa sta postala polnoletna že med bivanjem v občini N. c. Prvi po starem zakonu (24 let star) že 1. 1909.* drugi pa (z 21. letom) v letu 1918. —
Prosim natančnega pojasnila v tej dor movinski zadevi. — Ali je še v veljavi drugI (predzadnji) odstavek § 12. zakona z dne 3. 12. 1863, drž. zak. št 105?
Odgovor: Najpoprej Vam odgo^ vorimo na zadnje vprašanje, ker je v tem že obseženo pojasnilo na Vaše vprašanje glede izdaje domovnic. — Navedeni § 12. domovinskega zakona iz leta 1863. je y veljavi še v polnem obsegu, dokler tega zakona ne nadomesti nov domovinski zakon in ga razveljavi. Ker sta oba sinova postala polnoletna med bivanjem očeta v. občini N. c., ostaneta po določbah tega paragrafa pristojna v Vašo občino, ne glede na to, če bo občina N. c. sprejela očeta v svojo domovinsko zvezo, in sicer ostaneta pristojna v Vašo občino toliko časa, dokler si ne pridobita drugje samostojno svoje domovinske pravice. Vi torej niste! imeli pravice odreči jima domovnic, a od-
jflb
govor, 1 *ta ga Jima dali, nI W1 pravilen.
Kar se tiče sprejetim o o« to oziroma pstele rodbine v domovinsko zvezo občine K. c. morate pomniti, da pač šlcjo pristojnost ondi od dotičnega dne nadalje, ko je Vaša ol ~ina vložila prošnjo pri I-pinstvu
V	N. c. za sprejem v ondotno domovinsko zve«©.
Domovinska pristojnost od dneva vložitve prošnje za sprejem šteje seveda le tedaj, če so izpolnjeni vsi pogoji, torej ob-sebi umevno šele tedaj, ko je o prošnji odločila občina, v kateri je bival dotični pod pogoji, določenimi v zakonu, nepretrgoma 10 let, oziroma potem, ko je odloČilo o pristojnosti višje oblastvo, če občina bivališča prošnje ni rešila pravočasno.
Če bi torej med tem časom zahteval kaj od Vaše občine n. pr. oče, mu rešitev opravičeno lahko odrečeta do končne re-i&ve domovinske pristojnosti v občini N. c.
Po § 4. še vedno veljavnega zakona * dne 5. decembra 1896, drž. zak. št. 222, ima Vaša občina seveda pravico, tekom 5 let potem, ko je Š. D. zapustil svoje wdno in nepretrgano bivanje v občini K. c., uveljavljati pravico za sprejem v domovinsko zvezo te občine. Če bi občina N. c. ne odločila v Vaši uveljavljeni pravici, oziroma o Vaši vloženi prošnji v roku šestih mesecev, potem se obrnite na podlagi § 6. navedenega zakona takoj po preteku tega roka na okrajna glavarstvo s proinjo, da v zadevi uradoma odloči. — Novega domovinskega zakona doslej še ni
V	aaši državi, zato so sedaj za nas v veljavi še vsi bivši avstrijski zakoni.
Občinski uslužbenci.
Občinski uslužbenci. Neka večja trška obilna išče za občinskega slugo v p o k o -
Ie n c a, najrajše kakega železničarja, ki il sposoben opravljati tudi lažja pisarniška dela. Oženjeni imajo prednost. Imel bi prosto stanovanje in kakih 800 K mesečne plaže. Ponudbe sprejema tajništvo »Županske zveze«.
Z ozirom na to smo se odločili za sle deče: Vsa županstva, ki iščejo občinske uslužbence, naj nam sporoče, kake vrste dhižbenih mest imajo prostih, in koliko nudijo dohodkov do najvišjega zneska Ravno tako pa naj se obračajo na Župansko zvezo vsi oni občinski uslužbenci, ki iščejo shtžbe, da bomo v stanu iti na roko prvim In drugim: županstvom in občinskim uslužbencem. V vBakem slučaju naj se priloži $naxnka za pismen odgovor
Tajništvo Županske zveze.
•v	■	'
Naša pravila.
Ker prihajajo od strani naših podražil« prošnje, da naj jim pošljemo po več iz-jliodov pravil, priobčujemo pravila »Zupan-flka zveze za Slovenijo« v današnji številki calroma nadaljujemo priobčevanje v prihodnji številki.
Ko bodo priobčena v celoti, jih pona-ttenetno v posebni knjižici ter jih razpoš-Ifemo proti povračilu nabavnih stroškov. Ecedno pa določimo ponatisk, naj nam ja-
i vi Jo vse podružnice (okrajne županske zveze), koliko izvodov naroče in žele, da se jim pošljejo.
Tajništvo županske zreze.
PRAVILA
društva »Županska zveza za Slovenijo«.
§ 1.
Namen društva »Županska zveza za Slovenijo« je poučevanje članov o zakonih in predpisih občinske uprave zlasti glede na posebne potrebe občin in pospeševanje j kulturnih in gospodarstvenih koristi obča-nov. Nadaljna njena naloga je, da čuva sa-1 moupravo občin in zasigura ljudstvu samo-; upravne pravice glede občin v vseh instancah in vsem obsegu. To dosega društvo s i tem, da ustanavlja podružnice Županske i zveze, prireja redne in izredne društvene : shode, da skrbi za nepolitična strokovnja-1 ška predavanja o predmetih občinske uprave, da sklepa in odpošilja prošnje in ; resolucije oblastvom, da si ustanovi stro-j kovno društveno knjižnico in strokovni list | kot svoje glasilo, i § 2.
Svoje delovanje razteza po vseh obči-; nah Slovenije s Prekmurjem. Sedež dru-| štva je v Ljubljani. Tukaj je tudi glavni ! odbor. Po okrajih se osnujejo podružnice Županske zvezo s samostojnimi odbori. Po , potrebi se tudi lahko osnujejo za več okrajev podzveze z lastnimi odbori.
§ 3.
Člani so redni in izredni. Redni člani društva morejo biti:
a)	župani in njih namestniki;
b)	občinski svetovalci, odborniki in njih
namestniki;
c)	izvoljeni poslanci;
d)	strokovnjaki v občinskih zadevah, ki
jih sprejme odbor.
Izreden član postane tudi lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki hoče podpirati društveni smoter in ki jo odbor sprejme. S To sprejema odbor društva na podlagi pis-' mene prijave, ako nima posebnih razlogov za odklonitev, kojih pa ni treba nikomur , naznaniti.
§ 4.
Vsak reden član plača članarino, ki jo določi vsakoletni občni zbor, v društveno blagajno in se zaveže dejansko podpirati . društvene koristi ter ima pravico udeleže-i vati se društvenih shodov, staviti predloge i in nasvete, se udeleževati razprav, glasova-! ti, voliti in voljen biti v odbor društva, in ; za vsaki slučaj dobivati od odbora strokovna pojasnila glede občinske uprave. Izredni Mani plačajo tudi članarino in imajo pravico udeleževati se društvenih zborov s posvetovalnim glasom.
Svoje dohodke dobiva društvo tudi po prostovoljnih doneskih, zlasti od občin.
§ 5.
Ako hoče član iz društva izstopiti, mora to vsaj 3 mesece pred koncem društvenega leta naznaniti. Kdor pa udnine ne plača, se izbriše iz društva.
(Konec prihodnjič.)
neporušnef v kaučuk-peie _$a čevlje.
Kovačija s® išče v najem
v dobrem in prometnem kraju. FRANC FLAJŠMAN, kovač, Mengeš.	956_
IMhENNlssK
stenice^ šariti m vsa gola-
zen mora poginiti oko porabljate moja uajbolja preizkuš. in »plofno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgano 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K.uničev. mo-ljev 10 in 20 K, proti mrče«. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadiu in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JttNKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Harmonike na neli In n ,Ata riajbaljžiti svetovnih tovarn in razno na-lanterifeko robo roz-pojilja na dobolo m na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpo. čiljalna R. StermtokV, Celic, št. 305, Slovenija. — Zahtevajte ilustrovani cenik. — Kar ne ugaja, so zamenja ali vrne denar.
Pozor, vinogradniki! Kfr fi
zaloge, lepe enoletne TRTE - SADIKiS belo Sin.-tr-niec in J. Madeire ime. Cena I. a vruta 8 K komad, II. vr3ta 2 K na povzetje ali pa denar naprej. —' M. HERGA, Sv. Lenart, p. Vel. Nedelja, štajersko.
Hlode, pjzdove, trame, deske
in rilpua ponudite LESNI DRUŽBI ILIRIJA, III Ul ia Ljubljana, Kralja Petra trg Stcv. 8, pred sodnijo. - Plačujejo se najviije dnevne cene.
IGNAC ZIDAR iz Tihaboja Stev. 19 bo prodaj»l prostovoljno 3. aprila, to je v ponedeljek po tihi
3?" HIŠO št. 16 z gospodarskim poslopjem, Kr18