DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in »prava: Maribor, Ruška cesta 5, poitnl predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, DelavskJ dom. — Rokopisi se ne vračajo. N*!r#nkirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zpa-čaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna ^rsta Din 1.50. — Pri večjem števila objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo zna mesečno Din 19.—, t* inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun,št. 14. o Štev. 95 Maribor, sobota, dne 27. novembra 1937 Leto XII Industrija dobro redi Trepče — Bor — Trbovlje »Jugoslovenskemu Lloydu« poročajo iz Beograda, da se vrše tam pogajanja z družbo »Trepče Mineš LTD« glede povečanja naprav v Trepčah. Gre za zgradbo topilnic za svinec in cink. Ta angleška družba ve, kje so zakopani zakladi. Zato se zanima za razvoj te industrije v naši državi. Družba ima v Srbiji velike rudnike svinčene in cinkove rude. Večkrat smo že omenjali velike dobičke, ki jih imajo tuje družbe (zlasti borska) od svojih podjetij. Družba v Trepčah ima delniškega kapitala res 1,125.000 funtov (v našem denarju okoli 270,000.000 dinarjev). Kapital, ki je naložen v družbi, se je obrestoval v zadnjih štirih letih tako-le: 1933—1934 po 12% 1934—1935 po 20% 1935—1936 po 25% 1936—1937 po 30% Družba jc torej v štirih letih samo na dividendah zaslužila 87% glavnice, oziroma bo v petih letih prejela na dividendah več kot znaša ves vloženi kapital. To je vsekakor sifajna amortizacija. Poleg tega dobička pa družba dotira še razne investicije in rezervne sklade in je dobiček dejansko še mnogo večji. Kot primer navedimo še kosmati dobiček v letu 1936-37. ki znaša v 1. četrtletju 263.094 funtov II. četrtletju 296.728 funtov III. četrtletju 203.898 funtov IV. četrtletju 180.264 funtov______ skupaj... 943.984 funtov ali okoli 226,546.560 milijonov dinarjev. V zadnjem letu je torej družba napravila v svojem obratu kosmatega dobička okoli 84% delniške glavnice. Posebno zanimiva je tudi obdavčitev teh industrij. Trepče izplača na dividendah 79,500.000 dinarjev, do-čim je znašal celotni dobiček 1935— 1936 blizu 98 milijonov dinarjev. Družba še ni objavila računa za to leto in davčna postavka še ni znana. Jasnejšo sliko v tem oziru nam nudijo borski rudniki bakra. Borska družba je irnela 1936 čistega dobička okoli 138 milijonov ter je plačala v Jugoslaviji in Franciji le okoli 10 milijonov dinarjev davka. Navajamo še primer med Trboveljsko in borsko družbo z ozirom na davčno obremenitev v milijonih: Trbovlje Bor kosm. dobičeli 57.9 Din 80.2 fr. fr. davek 9.8 Din 4.1 fr. fr. čisti dobiček 15.8 Din 51.0 fr. fr. Ta pregled nam kaže, da plača Trboveljska družba 16.9% davka od kosmatega dobička, borski rudnik, (ki je francoski kakor Trb. družba), pa le 8.1%, torej polovico manj. Če ta odstotek primerjamo s čistim dobičkom, plača Trboveljska družba 62%, borska pa le 8.1 %. V sorazmerju bi morala plačati borska družba 31.6 milijonov frankov namesto 4.1 milijonov. To so za gospodarsko politiko nezdravi pojavi, nezdravi tudi z ozirom na izkoriščanje'delavstva ob tako ogromnih dobičkih. Hitler odločneje zahteva kolonije. • e dni je Hitler govoril v Augsburgu in rekel, da bo Nemčija morala odločneje zahtevati kolonije. UJ arec i ašizmu v F ■ ii rancui Krvoločna zarota klerikalne in kapitalistične reakcije Načelo, oblast je od boga, za upornike, ki so pripravljali meščansko vojno in revolucijo, za organizatorje, ne velja. Zarota je bila naperjena proti demokratični republikanski vladavini, ki naj bi se zamenjala z diktaturo in potem izpremenila v monarhično, po kateri cedi sline zlasti klerikalizem s svojo oligarhijo. Preiskava, ki se vrši že nekaj tednov je vedla predvsem do zaplembe mnogega orožja inozemskega izvora. Orožje je vseh vrst in isto tako vojni materijal, streljivo in drugo. V hipotekarni banki pomorskega in rečnega plovstva je policija odkrila celo vojaško organizacijo, vodstvo upora, pisarne upornikov, pregled vojnih edinic, divizij, brigad, polkov in bataljonov, kar potrjuje, da so zarotniki pripravljali državljansko vojno. Načrti so bili izdelani do podrobnosti. Organizacijo so izvajali ljudje s ponarejenimi dokumenti. Isto-tako so preskrbovali vojni materijal. Zarotniki so imeli natančno izdelane načrte za glavne centre dežele, zlasti za Pariz. Ob danem znaku, ki je bil že pred durmi, so hoteli vdreti po določenih ulicah do parlamenta, zasesti parlament in ministr- stva ter vsa uredništva levičarskih, predvsem socialističnih listov. Istočasno so hoteli tudi pozapreti po določenem. seznamu vse ministre in poslance leve smeri. Drugi oddelki upornikov pa bi med tem zasedli skladišča in osvojili prometne po-močke. Pazljivost vlade in nje priljubljenost med narodom pa je omogočila, da so bili zločinski naklepi še pravočasno odkriti ter s tem preprečena krvava državljanska vojna, ki so jo hoteli uvesti brezvestni reakcio-narci. Preiskava se nadaljuje in bodo krivci, med katerimi je mnogo vplivnih oseb, kaznovani. V tej izjavi, ki je v izvirniku obsežnejša, je povedal notranji minister Dormoy, da je republikanska vlada dovolj močna, da bo z uspehom zavrnila zaroto proti republiki. Zanimivo je, da je policija samo v omenjeni hipotekarni banki zaplenila 2530 dokumentov, iz katerih je razvidno, kod je bila organizacija razpletena ter dokazujejo, da se med zarotniki nahajajo tudi vojaške osebnosti. Socialistično časopisje energično zahteva, da se tudi odlične zarotnike zapre. Zanimivo je, da časopisje, ki sicer obširno piše o prevratnih namenih »protidržavnih elementov«, kadar kakšen fašističen režim odkrije kakšno skupinico delavcev, ki se sestajajo in debatirajo, o zaroti v Franciji poroča zelo skromno i. <">*' /A aimaoli 1 jr\ or\ ^kefnt o 1 o moH Sedaj je tudi mogoče razumeti tisto sramotilno pisanje listov proti Blu-mu. Vedno znova je reakcijonarni tisk napovedal skorajšnjo odstranitev Bluma in socialistov z oblasti, ker da je to volja naroda. Fašisti so računali, da se jim bo državni udar posrečil, pa so domačo in svetovno javnost pripravljali na »obračun naroda z Blumom«. Iz tega vira so prihajali ali pa bili posneti tudi tisti nesramni članki, ki smo jih čitali v naših domačih reakcijonarnih listih. Francoski narod je pri kanton-skih volitvah postavil fašiste na laž, vlada pa je sedaj uničila s krepkim zamahom tudi njihove upe. Radi previsoke trošarine na meso so sklenili subotiški mesarji, da bodo stopili v stavko. Občinska trošarina na 1 kg mesa znaša Din 1. Delavstvo ie dober davkoplačevalec tudi kar se tiče direktnih davkov Dohodki državnega gospodarstva v poslovni dobi 1936-37 iz direktnih davščin v milijonih so bili naslednji: zemljiški davek 434.0 davek stavb 275.6 pridobnina 298.0 davek rent 44.5 družbeni davek 179.1 uslužbenski davek 252.3 samski davek 1.7 obresti 23.6 Ti davki so znašali v tem letu skupaj Din 1509.7 milijonov. Ostalih 9 milijard, ki so potrebne za kritje izdatkov državnega proračuna je bilo treba zbrati z indirektnimi davki in dohodki državnih podjetij. Ogromno breme tvorijo za konzumente po tem! takem indirektni davki, ki krijejo veliko večino državnega gospodarstva. To se opravičuje s tem, da nosi ta bremena — gospodarstvo, kar pa potrjuje, da je konsument vsaj trikrat bolj obremenjen kakor gospodarstva, že neglede na socialne razmere in posledice. Nova potražitev iivllenskih potrebščin vsled povišanja carinske ažije Carina se pobira v zlatili dinarjih. En zlati dinar je bil do 21. t. m. 12 papirnatih dinarjev. S tem dnem: pa jc vrednost zlatega dinarja zvišana od 12 na 13 papirnatih dinarjev. To povišanje carine podraži uvozno blago za 8.33 odstotkov. Še pred dvemi leti je znašala vrednost zlatega dinarja 11 papirnatih dinarjev in to nad deset let (od 16. julija 1925). To povišanje vrednosti zlatega dinarja ne more biti v zvezi z zmanjšanjem vrednosti papirnatega dinarja, ampak je povišanje v zvezi s povišanjem bodočega državnega proračuna za 1,27 milijard dinarjev. Povišek v proračunu bodo torej plačali kon-zumenti. Volna na Kitajskem divla naprel Kitajska vlada je odločena vztrajati Zapadno od Šangaja v smeri proti Nankingu so v pokretu močne japonske vojne sile, ki potiskajo Kitajce pred seboj. Kitajska vlada je že zapustila glavno mesto Nanking in se preselila v Čungking (1200 km zapadno od Nankinga ob Rumeni reki). V zvezi s to preselitvijo jc izdala proglas, v katerem naglaša, da vojne še ni konec in da ne bo kapitulirala. v obrambi proti Japoncem Ponesrečen diplomatski poskus pomirjenja V Bruslju je zasedala konferenca devetih držav, ki so podpisale was-hingtonsko pogodbo o reševanju spornih vprašanj v Aziji. Japonska se konference ni udeležila. Konferenca je Japonsko obsodila kot napadalko, potem pa se je razšla. Harodna skupSiina zoDet na odmoru Sestala se je 24. t. m. Po običajnih formalnostih je predsednik sporočil, da je proračun za 1938-39 predložen, na kar je bil izročen finančnemu odboru. Poslanec V. Lazič je interpeliral, kaj je z neplačanimi vozovnicami na kongres JRZ, dne 24. oktobra in zaradi dogodkov v Valjevu 29. avg. t. 1. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Romunske volitve N «»i inH* Maniu predsednik kmečke stranke Bivši predsednik kmečke stranke Maniu je bil po par letih odsotnosti zopet izvoljen. S . i t\ i -ri 1 m. Njegova ponovna izvolitev dokazuje, da stopa stranka v volilni boj z nepopustljivo zahtevo, da se odpravi karikatura parlamentarizma in uvede v državi demokracija in svoboda, Č:?i' " S i - : aa V kmečko stranko je vstopil te dni bivši šef romunskega generalnega štaba Sihitin in bivši romunski poslanik v Pragi, Emandi. Socialnopolitični dogovor med Jugoslavijo in Čehoslovaško glede reciprocitete socialnih dajatev je narodna skupščina odobrila. Po tem dogovoru bodo uživali naši državljani na Cehoslovaškem, ki podleže obveznemu . zavarovanju, iste pravice kot čehoslovaški in obratno. Sklenitev takega dogovora je treba pozdraviti. Legalna španska vlada izjavlja: "Nokenili pogajanj z uporniki!" Tiskovni urad španskega ministrskega predsedništva javlja: »Nekateri angleški listi poskušajo,' kako bi s širjenjem napačnih vesti o vojni v Španiji spravili javnost v zmoto. Zlasti vedo pripovedovati o posredovanju in premirju. Španska vlada je šele pred kratkim izjavila po svojem ministrskem predsedniku, da ne bo vodila nobenih pogajanj z uporniki. Ta izjava je edina novica, ki je vredna, da se ji verjame.« S skupščine Delavske zbornice v Dne 14. in 15. novembra je zasedala skupščina Delavske zbornice za teritorij nekdanje stare Srbije, ker je južni del Srbije s Skopljem, izločen iz njenega sestava. S. Belič je referiral o tarifnih gibanjih delavstva v času od 4. januarja do 4. novembra 1937. V tem času je bilo skupno 23 gibanj, ki so zaključila brez stavke in 24 s stavko. V stavki je bilo 12.223 delavcev in delavk, ki so stavkali skupno 586 dni. Zaslužek se je izboljšal za 10 do 14 Doma Ut Donos davkov. — Slovenija je 1. 193.34. plačala 242,200.000 Din davkov, 1935. 1. 260,600.000 in lani 274.300.000. Torej stalno napredujemo v tem oziru. Pred nami je v številkah samo velika in bogata dunav-ska banovina. Banska uprava v Ljubljani odpusti sto do stodvajset uslužbencev, ki so bili zaposleni pri raznih, zlasti gradbenih delih. Nekateri so bili zaposleni tam že daljšo dobo. Huda stvar je nezaposlenost na/ zimo! Francoski zunanji minister Delbos pride v Beograd dne 12. decembra t. 1., kjer ostane dva dni. Dva rudarja je zasulo v rudniku Brezi v Bosni. Rudarja so izkopali mrtva. Nedolgo pred nesrečo je rov pregledala komisija in ga našla v redu. — V t V/; Dom zasebnih nameščencev v Zagrebu. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije v Zagrebu je sklenila, da zgradi svoj dom in je v ta namen izvolila gradbeni odbor. Kdo ve, kje se nahajajo trije rudarji, Slovenci, ki so delali v rudniku »Montanik« v Majevici pri Tuzli in sicer: Lokan Peter iz Limovce (?), srez Kamnik, Gojo Matija iz Srednika (Smlednika?) in Prezelj Franc z Bleda? Imenovani naj se zglase pismeno ali osebno pri po- Boji na frontah so oživeli, tako na teonskem bojišču, kot tudi na osrednjem, zlasti na fronti ob reki Jarami južno od Madrida. Tu je pri Cuesta del Reina republikanska artiljerija z uspehom obstreljevala nacistično konjenico. Vzhodno od Toleda, ob reki Tajo, pa so republikanske čete ^ napredovale. Beogradu odst., pa tudi delovni čas se je posrečilo skrajšati, le pri slikarskih pomočnikih je bil z ozirom na izredne razmere delovnik podaljšan* od 8 na 9 ur. Delavska zbornica je intervenirala v 1400 slučajih, deloma radi neizplačanih zahtevkov, deloma radi drugih zadev. Intervencije v sporih radi zaslužka se navadno niso zaključile s sporazumom, ampak so se z njimi pečala sodišča dobrih ljudi. Bombardiranje Madrida Na Madrid je padlo dne 24. novembra ponoči preko 2000 granat, ki so jih izstrelili nacisti, ki pa niso napravile večje škode. Varnost v Madridu V Madridu so organizirali nadzorstvo in varstvo vseh stanovanj, katerih lastniki so odšli kot begunci iz Madrida. Nova belgijska koalicijska vlada s sodelovanjem socialistov Ko je pred mesec dni odstopil Van Zeeland, vsled gonje belgijskih klerofašistov, ki so mu očitali, da je kot funkcijonar narodne banke uganjal korupcijo v zvezi z mednarodnim bančnim pustolovcem Barmatom, so začela pogajanja za sestavo nove vlade. Šele 24. novembra se je posrečilo liberalcu Jansonu, ki pa sam ni član parlamenta, da je pridobil socialiste in katoličane za vstop v vlado. V vladi je šest ministrov socija-listov. Reklama za faSizem Ali kaj jim vse prav pride V »Jugoslovenskem Lloydu« opisuje J. M. razmere v Italiji. V svojem! članku povzdiguje goskodarsko in politično okrepitev Italije. V koliko je ta sodba resnična splošno, nam je težko označiti, ker vemo, da se Italija nahaja v veliki gospodarski stiski. Zanimivo pa je, da se člankar kakor v posmeh sklicuje na nekatere Masarykove izreke, češ, da tudi Ma-saryk priznava neke vrste d:ktature. Citatov ne bomo navajali. Pravimo pa to, da je tudi iz navedenih citatov jasno povedana tale miselnost: V demokraciji se ne more in moL ralno ne sme glasovati z, večino ampak sporazumno za pravo in dobro stvar. Večina mora upoštevati dobre stvari in te so nekaka vodilna diktatorična miselnonst. Demokracija je nevarna stvar, izvajati jo morejo le najboljši in najdarovitejši ljudje. Dobra miselnost mora biti vodstvo, brez te diktature ni demokracije. Diktature so odpravile parlamente, pa se kljub temu sklicujejo na voljo naroda, kar pomeni, da se o bistvu hočejo sklicevati na demokracijo. — V teh odlomkih pač ni sledu, da bi Masaryk odobraval fašizem. Ti odlomki iz njegovih izvajanj samo potrjujejo našo gornjo trditev. Zato smo jako radovedni, s kakšnimi namenom citira člankar v zvezi z opisovanjem razmer v Italiji nekaj Masarykovih stavkov, ki v bistvu fašizmu ugovarjajo že v tej obliki, še bolj pa v celoti. Urednik „Prava lidu“ — častni doktor univerze Čehoslovaški minister šolstva in narodne prosvete je potrdil sklep profesorskega zbora filozofične fakultete Karlove univerze v Pra^i, da se podeli pisatelju F. V. Krejčiju častni doktorat te univerze za njegove zasluge na polju češke kulture ter za njegovo dolgoletno in mmogo-stransko literarno delovanje. Kakor srno nedavno poročali, deluje s. F. V. Krejči od začetka »Prava lidu« v njegovi redakciji, torej čez 40 let in je nedavno slavil 70. letnico rojstva. Kot urednik »Prava lidu« je s. Krejči vneto in uspešno deloval v socialističnem pokretu in je znan po svojih delih kritike, bele-trije in kot filozof. Ob 70. letnici mu je poslal iskrene čestitke tudi njegov bivši sodelavec v »Pravo lidu«, sedanji prezident dr. Beneš. si/eiu verjeništvu Radničke komore v Sarajevu, da jim bo lahko poslala neizplačani zaslužek, ki je založen pri sreskem načelstvu v Tuzli. Poplavo so imeli v Sremu. Vsako leto se iznova pokaže, da rečni nasipi v nižinskih predelih naše države niso v redu. Poitu*ii . n v \ Kriza še dolgo ni rešena. Na londonski borzi so pretekli pondeljek padli tečaji vseh papirjev tako globoko, kot že od 1. 1929 ne. Izgube iznašajo 500 milijonov funtov šterlin-gov (127 milijard dinarjev). Francoski rojalisti so zborovali v Švici pod vodstvom pariškega grofa de Guise. pretendenta za francoski prestol. Švicarska policija je zborovanje razgnala in zaplenila monarhistični letak, češ, da ogroža švicarsko nevtralnost. Grof se je preselil v Belgijo. Grof je sodeloval v najnovejši francoski zaroti. 30.000 ljudi je umrlo vsled srčnift bolezni in revmatizma v ČSR. Radi tega je sedaj čehoslovaška vlada dala na razpolago pol milijona Kč, da se v raznih delih države osnujejo zdravniške posvetovalnice za te vrste bolnikov. Posledice slabe hrane pri živini se kažejo v Nemčiji, kjer sedaj hudo razsaja slinavka. Volitve v Sovjetski Rusiji bodo 2. decembra. V vsej državi se vršijo shodi kandidatov. Kandidat more postati vsak sovjetski državljan, toda le izključno na predlog organizacije. Z izjemo par volilnih okrožij je povsod postavljena ena sama lista in bodo kandidati, ker nimajo protivni-kov, vsi izvoljeni. Namenoma laže? Klerikalni »Slovenski dom« pravi, da je šel s. Jou-hatix, voditelj francoskih svobodnih strokovnih organizacij v Moskvo najbrže po nova navodila za pripravljanje komunističnega državnega udara v Franciji in za združbo II. in III. internacionale. — Res je Jou-haux v Rusiji, kjer se dogovarja še z dvema sodrugoma. za združitev oziroma sodelovanje obeh strokovnih internacional. Jouhaux ni v politični misiji v Rusiji. To vedo klerikalci prav dobro. Toda, da bi opravičili grdi zavratni upor v Franciji, ki so ga zasnovali klerikalni reakcionarji in kapitalisti, pišejo — neresnico. Zobna ordinacija Dentist BAN BORIS za zobozdravstvo in zobotehniko ordinira od 9. — 1. in od 3. — 7. ure LJUBLJANA, Tyrševa (Danajska) cesta št. 15 * ® ^ .Nad kavarno Evropa* — Telefon štev. 20-90 Orffanizirard_d6lavci_jn_Čla^ Cankarjeve družbe dobijo znaten popust/ frbfko delavstvo v obrambi fvoiih pravic A. M. de Jotig: 74 i IZDAJA i Otroška leta Mereyntjeja Geysena »Kaj delaš? Kaj pa se ti tako dopade?« ga je vprašal Mereyntje začuden. »Ha-ha, dečko, človek bi počil od smeha in umrl od žeje je odvrnil Vrč s hripavim smehom... Pojdi, Mereyntje, greva v gostilno k staremu Neutenu, da ga zvrneva kozarec.« Bila sta že precej blizu vasi. Gostilna starega Neutena je stala blizu ribnika. V gostilni je sedelo par poljskih delavcev in mlad dečko, ki je izgle-dal. da je brezposeln. Ko sta vstopila Goort in Mereynytje so prekinili svoj razgovor. »Dober tek,« je pozdravil Vrč in možje so mu mirno odzdravili. Mereyntje je dobil na mizo kozarec piva s sladkorjem, divji lovec pa si je naročil žganje, ki ga je v dušku zvrnil v se. Takoj si je naročil še enega in ga zopet izpil. Stara Neutenovka ga je, sedeč v bufetu, vznemirjena opazovala: njegov razpraskani obraz in nemirno vzplamtevajo-če oči se ji niso dopadle, še manj način, kako je pil. Boječe je potisnila še tretji kozarec predenj. Mereyntje se je komaj zmenil za svojega prija- telja. Mešal je pivo v kozarcu, da se je penilo in ga je potem srkal z redkim užitkom; pena, bela kot sneg in čudovito sladka, mu je lepila na ustnicah. V tem ga je zmotil Goortov glas, ki je zvenel čudovito tuje: »Sem s pijačo, plačam za vse! Halo, za vsakega en ... kaj boste pili, dečki?« Smejoč se in nekoliko začudeni so se prisedli možje bližje in naročili vsak svoj kozarček. Šaleč se, ga je vprašal brezposelni: »Si pa v loteriji zadel, Goort?« »To, te prav nič ne briga,« ga je nahrulil Vrč. »Pijte in držite gobce!« »Na zdravje!« so želeli pogoščeni, prav nič užaljeni radi Vrčevih besed. Divji lovec je ravnodušno trčil z njimi in je zopet v dušku izpraznil svoj kozarec. »No, dajte, figovci,« jih je karal Vrč, »ne sedite tu in ne srkajte iz čaš kot kakšni smrkavci. Izpijte! Halo, krčmarica, še enkrat nalij vsem. Na moj račun!« V gostilni je postajalo živahno in krčmarico je vedno bolj skrbelo kaj bo. Mereyntje se je moral neprestano smejati bedastim besedam na pol pijanih mož, ki so se prijateljsko zabavali med seboj. Pač si je mislil, da bi lahko nekoliko manj preklinjali!... Zato je najbrž gledala gospa Neu-tenova tako čtnerikavo! Nenadoma je vzkliknil brezposelni: »Ali si bil pri kakšnem dekletu, Goort?« Mereyntje je postal pozoren in od strahu mu je skoraj zastalo srce, ko je opazil Goortov oprezujoči pogled, s katerim je ošinil vprašalca. Zagrizeno je vprašal divji lovec: »Zakaj vprašaš?« »Hahaha!« je odgovoril brezposelni in se gromko smejal, »ker te je tako lepo pogladila po licih! Bes te plentaj! ... V obraz si vendar čisto izpraskan!« Vse to je prišlo tako nenanoma, da Mereyntje prav za prav niti ni vedel, kaj se je zgodilo. Brezposelni je zletel s stolom vred vznak, kot bi ga bila oplazila strela, miza pa se je prevrnila nanj; med tem pa se je vrgel Vrč stisnjenih pesti in kričeč nadenj; tudi ostali so vpili in ga skušali zadržati, pa so zleteli kot cunje po zraku, vsak v svoj kot. Zavladala je vsesplošna zmešnjava, iz katere sc je čul samo divji vik in krik, žvenket stekla razbitih kozarcev, lom in hrup. Krčmarica je kričala, da je Mereyntje skoraj oglušil, in že jo je tudi, smrtno prestrašen, ucvrl skozi vrata, kot da bi ga podil sam vrag. Ustavil se je šele. ko je stal pred vrtnimi vrati za očetovo hišo. Pod hruško je, ves upehan od letenja, omahnil v travo, srce mii je divje razbijalo v grudih in je tulil, tresoč le od strahu in groze... Kaj le se je naenkrat pripetilo? (Dalje prihodnjič.) 0 rrbovije Starostno zavarovanje rudarjev ne odgovarja času in potrebam Starostno zavarovanje rudarjev se je zadnja leta zelo poslabšalo. V splošnem se je saniralo onemoglostno in starostno zavarovanje na račun zavarovancev. Ne samo, da so se- vsled pomanjkanja denarnih sredstev zniževale pokojnine, tudi način določanja nesposobnosti za delo, ki je izraženo v odstotkih, je ostal isti, ali pa se je še poslabšal. Krajevni faktorji se ravnajo strogo po navodilih in nikjer in nikoli ne upoštevajo dejanskega stanja. Onemoglost članov se določa samo po višini razpoložljivih sredstev zavarovanja. Stotine izčrpanih rudarjev čaka na upokojitev, ki so, kar moramo priznati, v breme obratom. Toda zgarani rudarji se še vedno in vedno vrstijo ob zamenjavi šihtov, dasi so že mnogi doslužili svojo dobo, drugi so pa vsled telesnih hib že popolni invalidi. Ali rudarsko zavarovanje pozna samo številke. Merilo, s katerim se določa onemoglost rudarjev, bi v rednih razmerah ne smelo veljati niti pri presoji delasposobnosti za najlažji poklic, tem nianj za rudarski, ki je najtežji in tudi najnevarnejši. 351etna čakalna doba, kakor je sedaj določena, je odločno predolga » . ' ' • . • U pi.r ... S priprostimi besedami pove- dano pomeni ta določba: Garaj dokler se zgrudiš pri delu. — Zopet slišimo o anketah radi pravilnika .Bratovske skladnice. Vsaka annketa in vsak obnovljen pravilnik je rudarjem odtrgal košček pravic. Ali se zopet kateremu rudarskemu podjetniku zdi, da bi se dalo na račun izmozganih rudarjev povečati dobiček? Predavanje za ženske. Naše sodružice so si že ponovno želele, da bi priredili enkrat predavanje izrecno samo za ženske o ženskih vprašanjih. Spričo tega se bo vršilo takšno predavanj že prihodnji četrtek, dne 2. decembra t. 1. ob pol 4. (pol 16.) uri popoldne v dvorani »Delavskega doma«. Predaval bo s. dr. Reisman o pravni zaščiti žene. Razen tega bo govoril tudi s. urednik Jelen o ženi v organizaciji in v društvu. Razen žensk imajo dostop k predavanju seveda tudi moški ter mladina, ker bo predavanje zgolj podučno ter informativno. Po predavanju bo lahko dobila tudi vsaka so-družica odgovore na vprašanja iz delavske zaščite. Če hočeš na pogreb starišev, ti morajo pred smrtjo brzojaviti. V Trbovljah se je že večkrat dogodil slučaj, da je kdo komu brzojavil o smrti sorodnikov, a je dotični prejel brzojav eno uro pred pogrebom ali pa po pogrebu. Čudn,o se nam res zdi, da brzojav obleži na pošti ves dan, eno noč in še drugi dan, dasi je iz vsebine brzojava razvidno da je dostava nujna. Ako že nima poštno osobje časa, naj bi se poslalo tak brzojav po tretji osebi; prepričani smo, da bi vsak izmed tistih, ki hodijo na pošto in stanujejo v bližini takega naslovnika rad dostavil brzojav. Tako pa se zgodi celo. da vozi pošta s pismonošem po dvakrat mimo hiše, v katero bi bilo treba brzojav dostaviti. pa brzojav ne pride o pravem času. Takšni slučaji upravičeno vzbujajo nevo-ljo. Naj omenimo slučaj, ki se je dogodil nedavno: Brzojav je bil oddan v Mariboru dopoldan in je dopoldan dospel tudi v Trbovlje. Sorodniki so javili, da je umrl oče neke rilčarjeve žene. Ta brzojav je ležal na pošti ves dan in ga je šele drugi dan pismonoša prinesel z običajno pošto, čeravno je vozil poštni voz s pismonošem mimo hiše k vlaku na kolodvor ob 3. uri pop., nato ob 8. uri zvečer in zjutraj ob pol 7. uri. Dotič-na oseba, ki ji je bil brzojav namenjen, se sploh ni mogla udeležiti pogreba svojega očeta. Nad takšnimi poštnimi razmerami so potem prizadeti upravičeno ogorčeni. Javornik Novo predavanje o Masaryku in soc jalni zaščiti Nedeljsko predavanje o prezidentu Ma-saryku je izzvalo med jeseniškim delavstvom največjo pozornost in zadovoljstvo. Navzoči sodrugi iz Javornika so želeli, da bi prišla predavatelja čimpreje tudi na Javornik. Predavanje se bo vršilo že to nedeljo, dne 28. novemubra ob 10. uri dopoldne v dvorani pri Koniču na Javorniku: Masarvk in delavstvo predava s. dr. Avg. Reisman in o socijalni zaščiti s. Viktor Eržen. — Na nedeljskem predavanju bodo poslušalci spoznali Masaryka s povsem novega vidika, zlasti na podlagi njegovih lastnih izjav o zaščiti delavstva, socijalni zakonodaji, socijalni pravičnosti, pravi demokraciji in tudi enakopravnosti žene. vse prenešeno tudi na naše razmere. Vabite torej od osebe do osebe, da ho udeležba res častna za Javornik in ravnotako tudi pričakujemo Jeseničane. Lesce Masarykovo proslavo priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 28. t. m. pop. ob 3. uri pri Katrineku. Predavata ss. dr. Reisman in Jelen. Pridite! Studenci pri Mariboru »Rdeče rože« na odru »Vzajemnost« v Studencih uprizori dne 2». novembra Moškričvo dramo »Rdeče rože« v dvorani pri Mrazu. Vabimo vso jav-"pst, zlasti pa delavstvo, da se predstave sigurno udeleži. — Sodeluje pevski zbor "Enakost«. Domača zabava se bo vršila po predstavi v gostilniških prostorih. Gostilničar Priredi pojedino klobas. Ljubljana Proti poslabšanju obrtnega zakona! Proti draginji življenskih potrebščin! Krajevni medstrokovni odbor sklicuje v nedeljo, dne 28. novembra 1937 ob 9. uri dopoldne zborovanje organiziranega delavstva v veliko dvorano Delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: Protest proti nameravanemu poslabšanju 8 330. obrtnega zakona in proti neutemeljenem naraščanju draginje življenjskih potrebščin. Sodrugi, sodružice! Udeležite se tega protesta s tovariši in tovarišicami v obilnem številu! KRAJEVNI MEDSTROKOVNI ODBOR v Ljubljani. Iz ljubljanskega občinskega sveta Mestna hranilnica postaja bolj in bolj likvidna. V zadnjih letih so dvignili vlagatelji manjših oproščenih vlog Din 18,596.000, dočim je bilo vloženih novih vlog v znesku Din 86,195.800. Mestna občina kupi šišenske električne naprave za 1.400.000 Din ter jih plača v treh letih. Bivšo Mahrovo hišo je kupila občina na javni dražbi za 3,500.000 Din. Za popravo spomenika na Jakobovem trgu je dovolila občina Din 180.000 v treh letnih obrokih. Stavbišče za novinarski dom da občina v Tomanovi ulici. Dom naj bo reprezentativen. Zato se čas gradbe podaljša še za tri leta. Sklenjeno je bilo, da naj se ustanovi javna mestna knjižnica. Stavljen je bil tudi predlog za zvišanje plač mestnim uslužbencem, glede raz-dolžitve nameščencev. Ti in še več predlogov je bilo odkaza-nih odsekom in odborom. Železniški delavci so se zelo dvignili v očeh trgovcev in hišnih posestnikov, ki so brali, da so se jim znatno zvišale plače, in so mislili, da morajo brž izterjati zase to povišanje. To veselje trgovcev pa ni upravičeno, ker začetnim delavcem so se zvišale mezde za 20 par na dan, v j > 1 I «■ > > ini starejši so pa »na boljšem« za 1.50 Din na dan. Za krompir morajo plačati kmeti pri uvozu v mesto 3 Din mestne mitnine na 100 kg. Popolno gimnazijo bodo menda dobile čč. sestre uršulinke, kakor jim je obljubil nov prosvetni minister. Na univerzi je v zimskem semestru vpisanih 1854 študentov (lani 1668). V to število akademikov štejejo pri nas tudi 189 bogoslovcev. Maribor Demonstracije pred 40. leti. Dne 28. novembra t. 1. poteče 40 let, ko je morala odstopiti Badenijeva vlada na Dunaju vsled tkzv. »Sprachenverordnunge«. Med nemškim meščanstvom je izzval dogodek veliko veselje. Na predvečer tega dne so se vršile tudi v Mariboru velike demonstracije. Vsa okna po hišah so bila razsvetljena. Na hišah, ki so ostale brez razsvetljave, so demonstranti razbili vsa okna s kamenjem. Več demonstrantov je bilo aretiranih in pozneje tudi strogo obsojenih — Badeni je bil na vladi od septembra 1895. Bil je ministrski predsednik in notranji minister. Dne 5. aprila 1897 je objavil tkzv. »Spra-chenverordnung«, za katero so trdili nemški nacijonalci, da je »tschechenfreundlich«. Na pritisk teh krogov, ki so tudi vprizorili demonstracije, je avstrijski cesar, ki ni hotel veljati za »tschechenfreundlich« Badeni-ja odpustil. Rokoborbe. Naše mesto so zopet osrečili s svojim obiskom poklicni rokoborci, ki so ponavadi prihajali v posete v poletnih mesecih. Nastopajo v unionski dvorani, kjer se domala vsak večer odigravajo prizori, ki nimajo s športom ničesar skupnega. Po dvorani se često razlega huronsko vpitje, presunljivo žvižganje, tudi kozarci frče po zraku, s čemer daje športna publika izraza svojim občutkom simpatijam ali antipatijam do posameznih rokoborcev. Rokoborci pa so seveda v prvi vrsti kruho-borci in morajo, da zadovolje instinkte izbrane publike, temu primerno nastopati. Vsak večer mora prinesti kakšno senzacijo in čim dalje trajajo prireditve tem bolj je treba dražiti instinkte gledalcev. Ubogi šport! Sečna in prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce božičnih drevesc na banovo nared-bo glede prodaje in sekanja božičnih dre- I vese z dne 14. novembra 1932 III. No. 8133-1 j (Služb. 1. 92-32) glasom katere se mora IIIIIHI vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca izkazati s predpisnim izvornim potrdilom. Berlinski lovci love po loviščih gospoda Westna pri Št. Janžu na Dravskem polju, kakor poročajo časopisi. SABA priznano dobra rezila za britje se dobijo povsod Policijska naredba za čas vpoklica rekrutov. Da se prepreči pijančevanje in izgrede po vojaških nabornikih v dnevih 3. do 5. decembra je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem posredno ali neposredno. Mariborsko gledališče Pri treh mladenkah. Opereta v 3 dejanjih. Po večletnem presledku je zopet na našem odru ta opereta, ki je uglasbena po Schubertovih kompozicijah. S to predstavo je gledališče otvorilo letošnjo glasbeno sezono. Naš pevski ensemble je maloštevilen in solistov primanjkuje pri vseh pevskih predstavah. Vendar dela v tem oziru naš teater majhne čudeže, kljub vsem pomanjkljivostim zna prirediti razmeroma prav dobre operete. Letos so nam obljubili celo operne predstave. Jelka Igličeva je bila prav prikupna in ljubezniva Hanerl, vloga se ji v pevskem in igralskem oziru prav dobro poda. Belizar Sancin si je zamislil primerno kreacijo boječega in neodločnega Schuberta. Kratko vlogo energične hišnice je odigrala in odpela Žamejičeva zelo temperamentno in učinkovito. Nastop Barbiče-ve v vlogi dvorne operne pevke Grisi je bil prav posrečen. Celokupni igralski zbor je živahno sodeloval, tako da je bilo tam pod cvetočo majnico res veselo. Orkester je s svojim sočnim izvajanjem dvignil razpoloženje občinstva, ki je vidno kazalo svoje zadovoljstvo. —e— Privatni aameSIenci ■ Maribor, 7. decembra MIKLAVŽEV VEČER V NARODNEM DOMU niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Col!« Preloženo predavanje. Obiskovalce mašili predavanj obveščamo, da je predavanje določeno za nedeljo, dne 28. t m. preloženo za nedoločen čas. — Odbor »Vzajemnosti«. Slovenska Bistrica Delavsko kult. društvo »Vzajemnost« vprizori v soboto, dne 27. novembra s pričetkom ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri v dvorani hotela »Beograd« veseloigro »Vozel«. Vabljeni vsi delavci in delavke ter prijatelji društva. Prvo delavsko kolesarsko društvo, podružnica Slov. Bistrica, priredi dne 4. decembra s pričetkom ob 8. uri zvečer Miklavžev večer. Na sporedu petje, burka »Pogodba« razdelitev daril, nato pa prosta zabava. Vabljeni vsi, ki se želite nasmejati. Zabukovca Predavanje »Vzajemnosti« se bo vršilo v nedeljo, dne 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri popoldne v gostilniških prostorih s. Zupanca II v Migojnicah. Predaval bo g. prof. Detela iz Maribora o temi: »Človek-suženj in gospodar narave«. Sodrugi in sodružice, pridite vsi na to izredno zanimivo in poučno predavanje. Pobreije pri Mariboru Nameravano predavanje »Vzajemnosti", ki je bilo napovedano za soboto, dne 27. t. m. pri Renčelju se ne more vršiti. Alf sl ie poravnal naročnino? Ako ša ne, Izpolni svoio dolžnost! Ptuj O zgodovini smrtne kazni bo predaval v podružnici »Vzajemnosti« v četrtek, dne 2. decembra ob 20. uri znani zgodovinar in pisatelj, sodnik dr. Vladimir Travner, ki je o istem predmetu predaval že tudi v Mariboru ter žel za svoje predavanje kar največje priznanje. Naj zanimivega predavanja vsled tega nihče ne zamudi! Hrastnik Šolski upravitelj g. Lebar odhaja v pokoj. V petek, dne 12. t. m. se je poslovil od nas zaslužni in spoštovani šolski upravitelj g. Lebar. Svoje vzgojno delo je pričel pri nas pred 36-timi leti in je vso to dolgo dobo posvečal vse svoje moči napredku naše sajaste doline. Bil je mož poštenjak in vzgojitelj v pravem pomenu besede. Strogo je ločil šolo in politiko. Od njega bi se V d ! \ vzgojitelji morali učiti! Kako priljubljen je bil med najširšimi plastmi ljudstva, je pričala bakljada s podoknico, ki jo je njemu v slovo priredilo hrastniško delavstvo. Pri slavnosti so sodelovali: rudarska in steklarska godba, pevski zbor »Vzajemnosti I«, gasilska četa Hrastnik in gasilska četa steklarjev, a najštevilneje so bili zastopani delavci s svojimi ženami in otroci. Slovo od g. upravitelja je bilo iskreno, kot more biti le med delavci. S to počastitvijo zaslužnega g. upravitelja je hrastniško delavstvo dokazalo, da pravilno pojmuje, kako velike važnosti je izobrazba za delavstvo in da zna ceniti ter spoštovati delo, kakršno je vršil g. Lebar med nami! G. Lebarju pa želimo v zasluženem pokoju še mnogo zdravih in veselih dni! —h. Dramska predstava. Dramski odsek »Vzajemnosti I« je vprizoril v nedeljo, dne 21. t. m. v Delavskem domu igro »Navadni človek«. Obisk je bil razmeroma zelo dober. Režiser s. Pirc Alojz, kakor igralci, ki so bili večinoma prvič na odru. so svojo nalogo kar dobro rešili, priporočani jim pa, da se stvari v bodoče oprimejo s še večjo resnostjo in še večjim idealizmom. —h. Kranj Predavanje »Vzajemnosti« se bo vršilo v nedeljo, dne 28. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Predaval bo s. Jelen iz Maribora. Sodružice in sodrugi, udeležite se predavanja polnoštevilno. V ogledalu »Slovenska daljnovidnost«. »Slovencu« ni všeč, da se naše ljudstvo zanima za vprašanja, kakor je demokracija in fašizem, namesto, da bi se zanimalo za lastna notranja vprašanja. Gospodje pri »Slovencu« dobro vedo, da so svetovnonazorska vprašanja, preko katerih ne more noben kulturen človek, ker se za takimi vprašanji skrivajo čisto določeni pojmi socijalne pravičnosti, človekove telesne in umske svobode ali pa tudi socialne krivice, nasilja, zatiranja, preganjanja, mučenja in ubijanja. Kar poglejmo razmerje gospodov pri »Slovencu« do rimsko-katoliške cerkve in njenih vesoljnih naukov, pa bomo lahko takoj ugotovili, da je njihova namera odvrniti zanimanja ljudstva samo od tistih vprašanj svetovnega pomena, ki so jim neljuba, v ostalem pa so daljnovidnejši od samega Vatikana. Kako se gospodje z lastnim člankom tepejo po zobeh naj pokažemo na naslednjem stavku, ko pišejo: »Ni važno, kaj sodiš o revščini v Halozah, ampak — ali se ti smilijo sirote v Španiji in na Kitajskem.« Gospodje, kar z dobrim zgledom naprej, namesto zbirk za kitajske misijone in za oblekce od sonca ožganim afriškim zamorčkom, posvetite svoje sile izključno le revnemu slovenskemu otroku. Ce to slovensko daljnovidnost, ki nas stane mnogo, mnogo krvavo prisluženega denarja _ v prid tujini odpravite, nas tista naša slovenska daljnovidnost, ki nič ne stane, kot par besed sočutja, katerega mora imeti vsak človek (četudi nekristjan) do sočloveka, ne bo prav nič bolela. In če bo »Slovenec« sedaj prenehal tudi s svojim bojem proti brezboštvu, rdečkarjem, framasonom in Židom ter drukanjem za Franca, Mussolinija, francosko reakcijo, avstrijski, portugalski in brazilski fašizem, mu bomo priznali, da je postal dosleden. Bojimo se pa, da bodo gospodje, ki pišejo o slovenski daljnovidnosti, na to odgovorili: ne smatrajte nas za tako kratkovidne! Zato boste že oprostili, ako se tudi slovensko ljudstvo brani, da bi se odreklo svoji daljnovidnosti, ki edin* mu še omogoča, da lahko vidi kam pes taco moli. To je njihova »demokracija«. »Slovenec« ves vzhičen slavi modrost predsednika republike Brazilije, ki je odpravil ustavo in uvedel’ parlamentarizem po zgledu fašističnih, polfašističnih in klerofašističnih držav. Brazilija bo dobila senat in parlament. Senat bo imenoval diktator, parlament bodo volili župani, župane pa žandarji. Tej demokraciji se »Slovenec« divi, ker je v duhu »Ouadragesimo anno« in prikrojena po idealih, ki jih oznanja vse katoliško časopisje odkar so se njegovi miljeuci iz opo-zicijonalne, punktaške SLS preselili v edino zveličavno JRZ. Schuschnigg, portugalski Salazar, brazilski Vargas in h, iz bivše SLS, kako čedna, omiljena družba! Vsi so za ljudstvo, žal le, da ljudstvo ne mara za nje in ker ne mara, skušajo pač, da bi ga k temu prisilili, ker ga pa ne morejo prisiliti, mu pa ne puste govoriti in glasovati. Pobožen človek bi upravičeno vzkliknil: Bog obvaruj demokracijo takih prijateljev! Ne delamo reklame za Češko blago |8| _____________g-.. &.# 9 . J V A « l