DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 33 Maribor, sobota, dne 24. aprila 1937 Leto XII V znamenju mednarodne. Nekaj političnih misli o preteklosti In bodočnosti solidarnosti Pozdravljeni, kopači Črnega diamanta! Ob priliki VI, kongresa ZRJ. Jutri, v nedeljo, dne 25. aprila tl. se bo vršil v Celju VI. redni kongres »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Na ta kongres, katerega bo pozdravil predsednik sodružne čehoslovaške »Zveze rudarjev« in »Mednarodne rudarske zveze« v Londonu s. Karel Brožik, bodo prišli tudi drugi agilni sodrugi našega delavskega gibanja. Vsem tem naj velja naš iskren pozdrav in dobrodošlica! Delegati na kongresu bodo rudarji iz temnih rovov črnega diamanta, premoga, ki se sestanejo, da pregledajo delo Zvezine uprave za pretečeno poslovno dobo in dajo smernice za- bodoče delo. Vse delo v »Zvezi rudarjev Jugoslavije« je bilo odprta knjiga in se je vršilo v ozkem stiku med upravo, podružnicami, zaupniki in člani. Doba zadnjih let Ijle bila doba konsolidacije organizacije in smotrenega dela. Pri tej priliki si bodo rudarji osvežili spomin na težke dneve bojev v pretečeni poslovni dobi. Bila je to doba, v kateri so rudarji osobi-to oni v premogovnikih, največ trpeli. Nizke mezde, neznosen priga-njaški sistem in neprestano praznovanje šihtov, so bile zle sile, ki so rušile življenje in eksistenco rudarjev, dvigale pa blagostanje podjetnikov. Poleg tega so tudi politične razmere zelo neugodno vplivale tako v socijalnem, kakor tudi v ideološkem oziru. Marsikateri član ali funkcijo-nar ZRJ je imel v tem času priliko na lastni koži občutiti vso težo ne-volje od strani podjetnika ali predstavnikov gotovih političnih skupin, radi svojega prepričanja. Toda ZRJ je, zvesta svojim načelom in programu šla svojo pot. Kljubovala je vsem nasprotnim silam. Branila in ščitila je interese rudarjev, gojila med njimi razredno zavest in prepričanje v njih lastno moč v organizaciji. To so rudarji razumeli in pomnožili vrste ZRJ. V tem tiči priznanje za požrtvovalno in nesebično delo vseh funkcijonarjev ZRJ, je pa obenem tudi potrdilo, da je organizacija hodila po pravi poti. Sklepe, ki jih bo sprejel kongres, bo sprovajala v življenje moč in razredna zavest organiziranih rudarjev. Glavna naloga vseh zavednih rudlar-jev pa mora biti, da pripeljejo v organizacijo vse svoje sotrpine, ki stoje danes še ob strani in izven nje. Pozdrav delegatom, ki se bodo zbrali na kongresu, pozdrav vsem tistim kopačem črnega diamanta, ki so jih poslali na to važno posvetovanje, rudarjem bratske Zveze rudarjev v ČSR in vsem, ki so združeni v Mednarodni zvezi rudarjev. —a. Angleški kapitalisti revoltirajo proti lastni stranki in lastnemu ministru Neville Chamberlainu, ki je predložil parlamentu predlog za 25 odst. zvišanje dohodninskega davka. V proračunskem letu 1936-37, ki je zaključilo 31. marca, so znašali vsi državni dohodki 800 milijonov funtšterlingov (okroglo 190 milijard dinarjev). Od tega je država dobila na dohodninskem davku 257,2 milijona funtšterlingov (okroglo 61,7 milijard dinarjev). Ker pa zahteva oborožit- Delavsko časopisje poroča, da bo delavstvo v svobodnih deželah Evrope proslavilo prvi majnik posebno slovesno ter manifestiralo za svobodo in mir. Letos bolj kakor lani celo v splošni mednarodni politiki priznavajo napredujočo mednarodno konsolidacijo. Pojem mednarodne solidarnosti je postal moralni prehodnik miru in demokracije, že pravo javno mnenje. Socialistični delavski razred, ki politično stremi za tem ciljem, je že samo s tem dosegel velik moralni uspeh. Lanski prvi majnik nas je radostno spominjal na volilni uspeh socialistov v Španiji, dočim so se vršile za delavstvo povoljne volitve v Franciji par dni pozneje. Dne prvega maja smo se nahajali še v nevarnosti pred grozečim fašizmom, kar potrjuje zlasti onemoglost Društva narodov v abesinskem vprašanju. V tem letu se je pa mnogo izpre-menilo. Blumova vlada v Franciji je za socializem znatna pridobitev. Demokracija je postala aktivnejša, nordijske države se odločno izrekajo za demokracijo in tudi čehoslovaška je okrepila svojo demokracijo. Najpo- Danes s popoldanskim brzovlakom je prispel v Maribor predsednik »Zveze rudarjev v ČSR«, podpredsednik »Mlednarodne unije rudarjev« v Londonu in čehoslovaški narodni poslanec s. Karel Brožik, odkoder potuje v soboto na 6. kongres »Zveze rudarjev Jugoslavije« v Celje, ki bo v nedeljo, dne 25. t. m. Naše delavstvo bo imelo priliko pozdraviti ljubega gosta v svoji sredi in sicer: v Mariboru v petek, dne 23. aprila ob pol 8. uri zvečer na predavanju v dvoraniDelav-ske zbornice. S. Brožik bo predaval o čehoslovaški socialni zakonodaji; v Celju v nedeljo, dne 25. aprila ob 10. uri dop, na predavanju v veliki dvorani »Narodnega doma«, kjer bo predaval o istem predmetu kot v Mariboru. Razen njega bodo govorili v Celju še ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen; v Trbovljah v pondeljek, dne 26. aprila ob 4. uri pop. v dvorani Delavskega doma na veni načrt vlade letno 300 milijonov funtšterlingov (okroglo 72 milijard dinarjev) novih izdatkov, je finančni minister sklenil predlagati 25 odstotno povišanje dohodninskega davka, * V od 257,2 milijona funtšterlingov na okroglo 338 milijonov funtšterlingov (okroglo 81 milijard dinarjev). Proti temu obdavčenju so sedaj angleški kapitalisti, ki pravijo, da pomenijo ta bremena uničenje industrije itd. Za ta davek pa so delavski poslanci, ki se zavedajo, da bi vlada, bodo v Španiji, v katerem se demokracija prvič bori z orožjem s svetovnim fašizmom. Idejo mednarodne obveznosti bo delavstvo ta dan posebno poudarilo. Zakaj, dokazano je v praksi, da mednarodnost ni fraza, ni sanjavost, marveč zgodovinsko dejstvo našega stoletja. Socialisti, delavci, demokrati vsega sveta so v enem taboru in v enem taboru je fašistična internacionala reakcije. To potrjuje pravilnost delavskega intemacionalizma. Opravičeno pravi tudi majski oklic socialistične delavske internacionale, da pač nihče ne more čutiti svoje varnosti v svoji deželi, če gori v sosednji. Razvoj kapitalistične družbe je prekoračil narodnostne meje in mi doživljamo le internacionalizacijo naše usode. Ožjemu pojmu reakcionarnega nacionalizma je delavski razred vedno ugovarjal ter, odkar živi v zgodovini, zagovarjal misel mednarodnega sodelovanja držav v soglasju in miru. Najnovejši razvoj je delavsko internacionalo prisilil, da to misel v političnem oziru točneje označuje: Proti nacionalizmu, ki sili v voj- javnem rudarskem zborovanju, kjer bo s. Brožik poročal predvsem o rudarskih vprašanjih. Na shodu bodo poleg njega govor rili še ss.: Pliberšek, Arh in dr. Avg. Reisman. • Vest o obisku predstavnika čeho-slovaškega socialističnega delavskega gibanja v Sloveniji je sprejelo delavstvo s posebnim zadoščenjem. S. Karel Brožik je po dolgih letih prvi gost s severa, iz bratske Čehoslovaške, ki prihaja k nam, da se v razgovoru z nami pouči o naših prilikah, o našem delu in težavah našega delavskega gibanja. Njegov prihod smatramo kot pričetek razvoja najbolj prijateljskih in najprisrčnejših odnošajev med našim delavskim gibanjem in delavskim gibanjem v ČSR. Kljub različnim prilikam in položaju ter oddaljenosti nas druži socialistična zavest in volja ter čvrsto hotenje, da v boju proti fašizmu in diktaturi zmaga demokracija in zasije svoboda vsem narodom. V tem zm.islu želimo dobrodošlico s. Karlu Brožiku! Družnostl Predsednik čehoslovaške republike čestita Azani ob priliki šestlet-nice španske republike. Predsednik ČSR dr. Beneš je dne 14. aprila ob šestletnici španske republike brzojavno čestital predsedniku Azani. — Azana se mu je brzojavno zahvalil. ako ne bi obdavčila kapitala, uvedla indirektne davke na konzum in s tem podražila življenje delavstva. Ako bi bili naši kapitalisti tako obdavčeni, kot so angleški, bi se razpočili, t t * > t-1' tu* Sirite naS listi no, zahteva organizacijo miru potom krepkega in aktivnega Društva narodov, ki se mora osvoboditi ovir, ki danes branijo izvajanje mednarodnega prava. j j j Proti nacionalni izolaciji slabejše-ga, ki ga izroča pohotnosti močnejšega napadalca, zahteva internacionala kolektivno (skupno) varnost, ki morajo zanjo jamčiti vse zbrane sile. Velika mednarodna Krivica se danes godi Španiji. Zato izraža delavski razred povsod in ob vsaki priliki svoje simpatije španskim borcem za svobodo z edinim namenom, da zmaga pravičnost, demokracija in mir, ki jih hoče zrušiti reakcija. S temi čutili in voljo bo letos prvega maja manifestiralo delavstvo svobodnih dežela. Z istimi čutili in z isto voljo pa bo delavstvo tudi drugod v duhu in tudi dejansko pokazalo svoje prepričanje, svojo zavest s ponosom na sobojevnike po vsem svetu. Pravica mora zmagati v Španiji! Zmagati mora sodelovanje narodov v miru in idealni medsebojni demokraciji! To je glavno geslo letošnjega prvega majnika. Zaupnica Blumovi vladi v socialističnem svetu Levica s s. Blumom. V nedeljo je zboroval v Parizu svet socialistične stranke. Konferenca, ki je trajala do treh zjutraj, je sprejela dve pomembni resoluciji. — V prvi ugotavlja socialistični svet, da so ministri socialistične stranke v vladi vršili socialistično disciplino, svoje mandate vestno opravljali in da jim je zato delavski razred hvaležen, S posebno pohvalo omenja in izreka zaupanje Marksu Dormoyu in Blumu, ki ju nasprotniki socializma napadajo. Svet povdarja obenem, da v socialistični stranki ne sme biti nobene organizacije, ki bi hotela voditi drugačno politiko kakor stranka, ker bi se sicer take skupine morale izključiti in razpustiti. Sodrugi, ki so morda drugegia mnenja, upa svet, se bodo podredili sklepu in disciplini, ker bi jih sicer moral kongres socialistične stranke izključiti. Ta resolucija je bila sprejeta s 4573 glasovi, 25 glasov proti in 500 glasov pa ni bilo oddanih. V drugi resoluciji povdarja svet, da je za odločevanje o politiki merodajna le enotna komisija, ki jo je sestavila socialistična stranka sporazumno s komunistično stranko. Ta sme sklepati o taktiki in politiki. Zato se okrožnim organizacijam socialistične stranke odsvetuje, da bi sklepale kake posebne dogovore s komunisti. Ta resolucija pa je bila soglasno sprejeta, ker je potrebna v sedanjem položaju enotna politika delavskega ‘gibanja. Manjšina se je brez obotavljanja pokorila sklepu večine, kar je zopet pokvarilo veselje reakciji, ki se je nekaj tednov širokoustila o nestanovitnosti Blumove vlade in nedisciplini v socialistični stranki. AngleSka delavska stranka za obdavienje kapitalistov Konservativci proti lastnemu finančnemu ministru« membnejši dogodek pa je boj za svo- Čehoslovaški poslanec s. Karel Bro2lk med nami Boji za Toledo in 7eruel Ofenziva vladinih tel skoro na vseh frontah Razvoj dogodkov na španskih bojiščih kaže, da imajo inicijativo v rokah vladine čete in da so nacisti potisnjeni v obrambo. Premoč vladine vojske je občutiti ne samo na zemlji, ampak tudi v zraku. Na morju sta si nasprotnika precej enako močna, razen posameznih akcij v daljših razdobjih ni beležiti večjih dogodkov; o kakšni blokadi vlade s strani nacistične mornarice pa ne more biti govora. Predor nacislllne fronte pri Teruelu Operacije vladine vojske so bile od pretekle sobote, dne 17. t, m. o-sredotočene proti Teruelu, znani gorski trdnjavi 170 km severozapadno od Valencije. Na tem mestu sega od nacistov zasedeno ozemlje v obliki jezika kakšnih 60 do 100 km globoko in 30 do 50 km široko v teritorij, ki ga imajo zasedenega vladine čete. Napad na to ozemlje so izvršile čete valencijske vlade in Katalonci. Najprvo so napadli Katalonci s severovzhoda in zavzeli mesta Li-don, Visjedo in Arhente. Nato so dva dni pozneje napadle čete valencijske vlade severozapadno od Teruela in zavzele kraje Bronchales, Monterde in Albarasin. Pri kraju Celades sta se združili obe vojski in s tem odrezali trdnjavoTeruel od njenega zaledja ter cestne zveze s Saragosso. Osvajanje Teruela, ki leži visoko v planinah, bo brez večjih žrtev mogoče le, ako ga oblegovalci izstradajo. Vsekakor si naskakovanje na to trdnjavo lahko prihranijo, ker jo ije obkoljeno mogoče obvladati z minimalnim številom čet. Boji pri Teruelu so zaključili z begom nacistov, ki se umikajo proti severu v smeri Saragosse in so prepustili vladinim četam precejšen plen. Napad v smeri na Toledo Med tem ko se pred Madridom nacisti zaman trudijo, da bi zavzeli položaje, iz katerih so jih pregnali republikanci pretekli teden in osvobodili obkoljeno posadko v univerzi-tetski četrti, so vladine čete na jugo-zapadu od Madrida pri Toledu ponovno prešle v ofenzivo in imajo zaznamovati znatne uspehe. Ta ofenziva je pravzaprav nadaljevanje ofenzive, ki so ijo podvzele vladine čete že pred dobrimi tremi tedni na tem delu fronte, pri kateri se jim je posrečilo zavzeti neko predmestje Toleda, ki leži preko hriba. Z višin okoli Toleda so vladini topovi zadnje dni bombardirali postojanke nacistov o-koli mesta, zlasti tudi tvornico orožja, ki so jo popolnoma uničili. Po ar-tiljerijski pripravi so zavzele vladine čete pozicije nacistov v naskoku. S tem so se znatno približale mestu. Franco bo Toledo na vsak način skušal braniti z vsemi silami, ker bi napredovanje vladinih čet skozi Toledo, proti severu, značilo ogrožanje nacistov od Toleda preko Aranhueza in ob reki Jarami, v hrbtu, tako, da bi jim ne preostalo drugega kot nagel umik. Proti Cordobi Napredovanje vladinih čet proti Cordobi iz smeri Pozoblance čez Vil-laharta, ki leži kakšnih 20 km severno od Cordobe, se nadaljuje. Manjše uspehe beležijo vladine čete tudi zapadno od Penaroje pri Fuenteovejuni, kjer se nahajajo sedaj 70 km oddaljene od svojih prvotnih postojank pri Pozoblanci, odkoder so pričele ofenzivo. Pred Bilbajem Po enotedenskem presledku je general Mola ponovno začel z napadi v smeri proti mestu Durangu. To pot ne vodi več ofenzive z juga, ampak od vzhoda na črti Bergara— Mondragon, ne da bi se mu bilo posrečilo znatno napredovati. Blokada Bilbaja se je izkazala kot prazno strašilo Francovcev. V Bilba-jo prihajajo dnevno parniki z živili. Franco obstreljuje Madrid z dalekosežnimi topovi, da se maščuje nad nedolžnim prebivalstvom, starčki, ženami in otroci, ki jih mesarijo njegove bombe in granate, za svoje neuspehe na fronti. AngleSka vlada Je klonila pred opozicijo Zadržanje angleške vlade v vprašanju blokade Bilbaja, zlasti njen nasvet, da naj angleške trgovske ladje ne plovijo v pristanišče, je dvignil burjo protestov v parlamentu. Dasi je vlada dobila zaupnico, je pod pritiskom parlamenta in javnosti pa vendarle morala izpremeniti svoje stališče. Član vlade Samuel Hoare je te dni podal izjavo v parlamentu, da bo angleška vojna mornarica ščitila vse angleške trgovske ladje pred napadi uporniškega brodovja, pa naj se že ladje nahajajo na odprtem morju ali pa v španskih vodah. Dotna in- f*a si/eiu Minimalne mezde v praksi. V splitskih cementnih tvornicah stavkajo delavci že skoraj tri mesece. Tovarne so stavko izzvale, ker ne bi bile zaradi izpremembe valute dosegle z dobavami za Francijo tako ogromnih dobičkov. Oblasti so že večkrat posredovale brez uspeha, ker podjetja niso bila dostopna. Banska uprava v Splitu je sedaj odredila, da se morajo delavci in podjetje sporazumeti v osmih dneh, to je do 22. t. m. Če med strankama do tega dne ne pride do sporazuma, bo inšpekcija dela v Splitu v zmislu naredbe o minimalnih mezdah odredila mezdno tarifo, ki bo obvezna za delavstvo in podjetja. Stavka utegne biti končana.. — l i * Novi načrt Priviligirane agrarne banke. S »sanacijo« kmetiških dolgov, ki je poverjena narodni in zgoraj imenovani banki, je tesno v zve- zi nov načrt Priviligirane agrarne banke. Sanacijski načrt je težak problem, ki povečava riziko prav mnogih kmetov in tudi riziko bank. Ali riziko bank je manjši, ker delajo z velikimi dobički. Zaradi zmanjšanja bančnega rizika, namerava PAB prevzeti kontrolo nad vsemi kmeti-škimi kreditnimi zadrugami. S tem bo, seveda, centralizirano vse to gospodarstvo v Beogradu. Redek primer socialne skrbi. Lesna industrija v Dobrljinu je izpre-menila obrat in odpustila nekaj starih delavcev. Uvedla ipa je sporazumno z delavci enoodstotni prispevek delavcev in dvaodstotni prispevek obrata, da bodo stari delavci dobivali podporo. Obenem je obrat prepustil tem delavcem veliko hišo za stanovanja ter jih bo oskrboval s kurivom in svetljavo. — Kako obsežna in izdatna je ta skrb, poročilo ne pove in je le načelne važnosti, ker podjetniki tako kriče proti zavarovanju za starost. Padel na fronti pri Guadalajari. Na fronti pri Guadalajari je padel tipograf Julij Varesco iz Sarajeva, ki se je boril v mednarodni brigadi na strani legalne španske vlade. Konferenca socialističnih zdravnikov se je v soboto vršila v Brnu na Čehoslovaškem. Konferenca je poslala španskemu ljudstvu, ki se bori za svobodo, ter kolegom, zdravnikom, ki se herojsko žrtvujejo za narod, svoje vdane pozdrave. Volitev praškega župana bo dne 24. t. m. D*rju Baxi, ki je bil 18 let praški župan, bo sledil dr. Zemkl. Strahovit padec vrednosti delnic na praški borzi. Kapitalistični špekulanti so zopet enkrat povzročili na praški borzi vrednostnih papirjev strahovit padec kurzov, pri čemer so imejitelji akcij bančnih in industrijskih podjetij izgubili ogromne vsote. Zlasti so prizadeti manj premožni lju- V ogledalu »Velika metla.« »Samouprava« je prinesla članek »Velika metla«, v katerem pravi: »Dasi je vlada hitro postala izraz stranke, se je zadržala proti velikemu upravnemu telesu ipopolnoma nepartizansko. Počenši od najvišjih ido najnižjih uradnikov! ... Te širokogrudne potrpežljivosti v državni uipravi bo sedaj konec .. . Prišel je moment, da se pomede z .veliko metlo . . . (Oni, ki so mislili, da jim bo vse .odpuščeno) so pozabili, da je Vlada pustila vsa osebna vprašanja ob stran, da jih reši potem, ko bo rešila mnoge važnejše državne probleme.. . Vlada g. dr. Stojadinoviča, kot izraz stranke (podčrtali mi op. ur.) bi morala tpred vstopam y tretje leto pomesti z veliko metlo in očistiti upravo, samoupravni aparat, združenja in šole! .,.« Vlada in ustava. Po ustavi imenuje vlado kralj oz, kraljevi namestniki in je vlada izraz kraljeve volje oz. volje kraljevih namestnikov. Vsak naročnik gotovo želi, da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? dje, ki so del svojih prihrankov naložili v akcije in so sedaj pravzaprav ob vse. V kolikor se bo tečaj akcij zopet popravil in kdaj, ni mogoče reči. »Visokošolci«. Z univerze v Cr-novicah je bilo izključenih okrog 1000 akademikov, ki so bili sicer vpisani kot slušatelji, v resnici so pa hodili poslušat samo na predavanja fašistične »Železne garde«, kateri so tudi pripadali. Ker iz tega predmeta zaenkrat ni mogoče polagati izpita na univerzi, je tudi docela nepotrebno, da bi jih vodili v seznamih. Na ta način si bodo samo prihranili takse, obenem pa jim je omogočeno, da se bodo lahko popolnoma posvetili »fašistični vedi«, ne da bi delali sramoto pravim akademikom. — V univerzitetni knjižnici v Varšavi je eksplodirala bomba. Uničenih je mnogo knjig. Atentat je najbrž izvršil visokošolee, ki mu ni do knjig. Proces proti Jagodi, bivšemu voditelju GPU (sovjetska tajna policija) in poštnemu komisarju Sovjetske Rusije se pripravlja. Z njim vred bo obtoženih še 15 komisarjev, med njimi tudi neki Grk, ki je vabil caristične emigrante v Rusijo, z zagotovilom, da bodo prosti, ako pokažejo skrivališča svojih dragocenosti. Teh dragocenosti pa se je Grk potem polastil. Tekstilni delavci v Glasgowu na Angleškem so stopili v stavko, ker delodajalci niso hoteli pristati na povišanje mezd. Verjetno je, da se stavka razširi tudi na delavstvo drugih strok. e Tri poglavitna delavska vprašanja so rešena« Na shodu v »Židovskem 'domu« v Sarajevu je rekel minister za socialno »politiko 'Drajgiša Cvetkovič: »Trije so glavni delavski problemi: vprašanje dela in za- služka, vprašanje eksistence in (Vprašanje ureditve minimalnih mezd. Ta vprašanja je rešila vlada g, o 12. ure vrtni koncert, čijega program bo izvajalo »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev«. V slučaju slabega vremena se bo vršil koncert oib isti uri v vseh prostorih »■Gambrinove dvorane« s sodelovanjem tamburaškega zbora »Bratstvo« iz Zagreba in tamburaškega odseka pekov iz Maribora. Popoldne, z začetkom ob 15. uri pa priredi »Podzveza delavskih pevskih in glasbenih društev« veliko spomladansko veselico na vrtu gostilne Weber na Pobrežju pri Mariboru. — Pripravljalni Cdbor. Prvi kolesarski izlet priredi I. Del. kolesarsko osred. društvo v Mariboru v nedeljo, dne 25. aprila v Ruše k Smigovcu. Odvoz ob 14. uri izpred druištv. lokala pri Verniku. Podružnici v Studencih in na Pobrežju vabi k udeležbi vodstvo. Kaj pa to? Prebivalci meistnih zasilnih zgradb v 5. okraju so že obdelali in posejali vrtove, ki so jih imeli tudi lansko leto v najemu te dni so pa prejeli obvestilo, da jim bo občina vrtove odvzela, ker bo baje gradila nova zasilna stanovanja. Kakor znano, namerava občina graditi zasilna stanovanja s tistim milijonom, ki iga bo 'dobila od vojnega erarja pri zamenjavi vojašnic za carinska skladišča in staro Dravsko vojašnico. Toda ta poogdba še .vedno ni podpisana in tudi še ni gotovo ali bo realizirana. Ne glede na to, ibi bila občina morala najemnike vrtov že poprej pbvestiti o svoji nameri, predno so sploh začeli z obdelovanjem, saj je vedela za te načrte predno je skopnel sneg. Kdo bo sedaj povrnil škodo, ki jo utrpe najemniki vrtov, ki itak nimajo i drugega imetja kot — revščino. I ti načrti eno neprijetno posledico, da razvrednotijo zemljišča, kjer so te zgradbe nameravane. Zelo mnogo se omenja avtobusni promet. Imamo celo vrsto novih avtobusov, njihov nakup je bil mogoč z denarjem, ki se je v teku par let prihranil —1 gre za 2 milijona dinarjev — sedaj pa je ta vir izčrpan in bo velikopoteznost popustila. Vse investicije in ostala javna dela fe občina zadnja leta vršila izključno iz kaldirminske-ga fonda. Zato bi bilo prav, da občina porabi dohodke iz tega fonda v resnici in v prvi vrsti za ceste. Najnujnejši komunalni problemi so poleg socialne politike, odprava beračenja za socialne namene, gradnja stanovanj, ureditev cest, zgradba novega vodovoda in regulacijski načrt za okolico (s pravilniki, ki jih more skleniti le izvoljeni občinski svet), da bo mogoče urediti tudi vprašanje kanalske mreže. Da je sedanja politika na mestnem magistratu politika manjšine v interesu manjšine, dokazuje ne samo sestava občinskega sveta in razdelitev bremen v proračunu, ampak tudi krčevit odpor te manjšine proti priključitvi okolice mestu, ki bi pomenila uveljavljenje volje večine prebivalstva proti volji sedaj vsemočne manjšine. Poslušalci so nagradili govornika z živahnim ploskanjem in izrekli željo, da bi se takih sestankov vršilo še več. S. Karel Karmel, Po dolgem bolehanju in težkem trpljenju je preminul v tukajšnji bolnici v torek, dne 20. t. m. ob pol 24. uri 59 letni klepar mestne plinarne v pok. s. Karel Karmel. Pokojnik je bil zvest član razredne strokovne organizacije in dober tovariš. Dolga leta je preživel v Nemčiji. Devet let pa je bil v službi pri mestni občini in je iz zdravstvenih ozirov šele pred1 letom dni stopil v pokoj. Pokojnik zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Pokopali so ga ob številni udeležbi njegovih sodelavcev v petek popoldne na pobrežkem pokopališču. Čast njegovemu spominu! Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Nočno lekarniško službo ,v času od 24. do vključno 30. aprila imata lekarni Vidmar in Savost. Pot na Kalvarijo je v izredno slabem stanju- Na spolzki ilovici človek kaj lahko izpodrsne in pade. Znano je, da je Kalvarija izprehajališče vpokojencev, ki nimajo več tako gibčnih udov, da bi lahko lovili ravnotežje. Padec postane za takega človeka lahko usoden. In vendar bi se vsem tem pritožbam in nevarnostim dalo odpomoči s par vozovi gramoza in peska. Olepševalno društvo, zgani se! Mariborsko gledališče Koncertna akademija. Mariborsko gledališče je priredilo lepo uspelo akademijo, pri kateri so sodelovali: ga. Franja Bemot- j Golobova, članica nar. gledališča v Ljubljani, gdč. Joža Stucinova, plesalka iz Maribora ter prof. Rene Gallatia, koncertni pianist Lz Ljubljane. Franja Bernot-Golobo-va ima peri nas že sloves zaradi krasnega alta, ki v nižjih legaih frapira po svoji izraziti barvitosti. Z zrelo pevsko kulturo nam je podala nekaj arij iz starejših oper ter dive moravski pesmi. Žal nam j«, da ni pela arije iz Musorgskega opere Hovanšči-na, ki je v Mariboru manj znana in kakor je bilo določeno na programu. — Joža S kutinova ije začetnica, pa je s svojim talentom in resnim stremljenjem po čisti umetnosti ostala popolnoma v stilu umetniške akademije. Bilo je precej tvegano, da je nastopila s tako visoko kvalificiranima umetnikoma kot sta Bernotova in Gallatia, todia uveljavila se je. Najbolj učinkoviti sta bili točki: Griegova balada in figura iz plesne bajke Čarovnik. V splošnem so si bile njene plesne kompozicije preveč podobne in je vsled tega tudi izvaijanje zbujalo enoličnost; toda plesalka ima dobro podlago in pred seboj še dovolj časa za izpopolnjevanje. — Rene Gallatia ima izvrstno klavirsko tehniko; njegovi pianissimi so čudoviti. K inteligentnemu predkiašanju, ki ga ima ta pianist bi si človek želel še nekoliko več umetniškega zanosa. Ogrel nas je zlasti s Skrjabinoivo sonato-funtarijo ter Pa-pandopulovo Toccato. —e. PtU| Plače dol, cene gor! Tako gre vsepovsod, zato tudi v našem mestu ne sme biti drugače. Ker je moka dražja za 15 par, se mora kruh podražiti za 50 par in bomo imeli zdaj cene kot v Mariboru, kjer že prej niso mogli peki »izhajati« .. , Tudi mesarji hočejo zvišati cene mesu za Din 1 do Din 2, ker se ije živina podražila pri kg za 50 par. Delavcem pa se, kjer le more odščipne od mezde. S. Juri) Arh — petdesetletnik Ob zasedanju VI. kongresa »Zveze rudarjev Jugoslavije« obhaja njen tajnik s. Jurij Arh pomemben živ-ljenski 'jubilej, petdesetletnico rojstva. Njegovo ime je tako ozko povezano z usodo organizacije, čije krmar je bil v najburnejših in najtežjih časih, ki jih je v povojni dobi preživljal rudarski proletarijat, da se nam zdi prav in v redu, ako se ga ob tej priliki spomnimo, pa četudi nismo privrženci osebnega češčenja. Trezen in prevdaren, je s podporo njemu enakih, izkušenih sotrpinov, prebrodil nevarnosti in otel organizacijo pred pogubo, v katero bi jo bili priti-rali neizkušeni, neodgovorni in lahkomiselni ljudje, ki jih ije val že davno odplavil s krova. Rudarski proletarijat, prost vseh iluzij (omame), se ponovno oklepa svoje organizacije, sledeč klicarjem boljše bodočnosti, med katere z vso upravičenostjo lahko prištevamo s. Jurja Arha. S. Arh se je rodil 23. aprila 1887 kot nezakonski sin matere, kmečke dekle v Ljubečni pri Celju. Štiriraz-redno ljudsko šolo je dovršil v Št. Juriju ob j. ž. Ker je bila družina prevelika je moral že z devetim letom iti služit za pastirja. S 14tim letom je vstopil v uk kot pekovski vajenec v Polzeli v Sav. dol. Tu so ga pomočniki seznanili z idejo socializma, nakar je pristopil k strokovni organizaciji, Par tednov po izučitvi ga je mojster odpustil in sicer na zahtevo ravnatelja ondotne tovarne, s katerim je imel nek spor. Odšel je iskat dela v Maribor, kjer je živel mesec dni brezposeln v zavetišču za pekovske pomočnike pri Voglarci. Odtod ga je vodila pot v Strass in Leoben. Na nasvet predsednika pekovske organizacije pa se je oprijel rudarskega poklica. V Leobnu je delal le kratek čas. Prišel je »birmovec« in nabral 48 mož, med njimi tudi njega in jih odpeljal v rudnik na Ogrsko. Razmer re na Ogrskem so bile neznosne. Toda šele po poldrugem letu se mu je posrečilo, da je odšel s transportom v Nemčijo, kjer je ostal zaposlen do konca 1. 1910. Iz Nemčije se je vrnil v Čret pri Celju in vstopil pri West-nu. Tu je vztrajal do svojega odhoda k vojakom 12. januarja 1915. Po vojni je dobil delo v železarni v Štorah in je bil med ustanovitelji kovinarske organizacije, katero sta pokrenila pok. ss. J. Poteš in Jurij Žohar. Nosil je tudi čast delavskega zaupnika in ije to svojo funkcijo opravljal tako, da ga je podjetje kot nadležnega elementa dne 30. sept. 1921 vrglo na cesto. Predno se je podjetje odločilo za ta korak, ga je pozvalo, da se odreče delovanju v organizaciji. S. Arh pa je to odklonil, dasi je moral preživljati tričlansko družino. Pri West-nu in v Cinkarni ga niso marali sprejeti, češ, da je preveč »politiš«. Brezposelnega ga je Strokovna komisija priporočila »Uniji slovenskih rudarjev«, ki ga je s 1. januarjem 1922 nastavila provizorična in po treh mesecih končnoveljavno za tajnika. Ako govoriš s s. Arhom o njegovi preteklosti, se najirajše spominja dogodka ob priliki šesttedenske stavke 1. 1907 pri družbi »Saar-Mosell« v Nemčiji, ko mu je tamkajšnji okrožni tajnik pok. s. Wissmann ob izplačilu stavkovne podpore vpričo vseh rekel: »Čudim se, da si tako mlad, pa že organiziran. Sodrug, izobrazuj se, ako hočeš, da boš postal res dober socialist.« Te vzpodbudne besede so za s. Arha postale pravi moto za vse njegovo življenje in delo, ki je bilo in je posvečeno delavskemu razredu. S. Arh nam bo v svoji skromnosti zameril, da smo se razpisali o njem in njegovem delu. Vemo, da to- vorimo s. Juriju iz srca, ako pri tej priliki rečemo: s. Arh je postavil celega moža, toda kaj bi bil brez velikega kroga svojih naožjih sodelavcev. Njegov življenski jubilej, je jubilej dela, ne samo njega, ampak vseh, ki so stali in stoje z njim na braniku in v boju za pravice rudarjev in vsega delavskega razreda! Na mnoga leta! Studenci pri Mariboru Razburjenje zaradi občinskega proračuna se je med studenškimi .pridobitniki poleglo. Šlo je za Din 500.000, kar je za Studence, ki se razvijajo z izredno naglico, baje — preveč. 14 ugovorov je vložila znana organizacija maloštevilnih hišnih posestnikov, eden je pozneje svoj protest preklical, češ, 'da ,je bil od organizatorjev napačno poučen. Kljub vsemu temu je bil proračun v občinskem odboru soglasno sprejet. Manifestirala se je s tem enotna volja občinskih odbornikov, ki odklanjajo demagoško »lenarjenje«, češ, »pa ni treba ničesar delati, če so tako visoki davki za banovino«. Tako želijo naši »haius-herji«: občina naj se odreče dohodkov, saj itak toliko doba banovina! Kje pa so bili takrat gg. Frelih & Co., ko se je sklepalo o banovinskih davščinah? Izgovor, da je banovina prevzela šole, nikakor ne dtrži: sajj imamo istočasno ipostavke za meščanski šoli v Mariboru v znesku Din 60.000, kje pa so potem še dr.uge potrebe? Ali se zavedate, da je občinska uprava sama znižala proračun za Din 100.000 in morala opustiti izvedbo del, ki bi bila izredno nujna in važna: na Obrežni cesti se podira dravski nasip, tovarna prosi za luč in kanalizacijo, nek posestnik za cesto, do kateje ima pravico, fi-nanca zahteva za mesarja ureditev mostne tehtnice itd. Potrebe so Vedno večje, ovire gg. »hausherjev« pa vedno hujše. Treba bo enkrat spet sprožiti načelno vprašanje: ali so davkoplačevalci v Studencih res samo gospodje, ki vsako leto delajo »akcije«, ali pa so nosilci davkov vendarle oni, ki plačujejo tem gospodom najemnine, večinoma hudo pretirane? Luk. ;» i i: I Uti d; -Delavska trdnjava v Studencih je bila in bo ostala, če je to nekaterim »agilnim« gospodom prav ali ne! — Občan. Slovenska Bistrica Izredno dobro obiskan redni letni občni zbor podružnice SMJRJ v Zg. Bistrici se je vršil dne 4. aprila. Vodil ga je predsednik s. Germ. Po poročilu zapisnikarja s. Tomažiča in blagajnika s. Bere je odbor dobil soglasno razrešnico s pobvalo, ki gre zlasti predsedniku s. Germu. V novi odbor so bili izvoljeni ss.: Predsednik Blažič Franc, nam. Krajnc Ludvik; zapisnikar Tomažič Anton, nam. Tomažič Franc; blagajnik Germ Ludvik, nam. Bera Franc; odborniki: Skeilbinek Franc, Jereb Franc, Juhart Hinko; nadzorstvo: Nežmah Ivan, Jesenek Ivan, Rahle Ivan. Apeliramo na vse delavstvo, da se naj udeležuje članskih sestankov in sodeluje z organizacijo1, ker le na ta način bomo imeli uspeli v našem boju za izboljšanje socialnega položaja. GuitanJ Kovinarji na delu za organizacijo. Dne 11. t. m. se je vršil občni zbor podružnice SMRJ. Iz poročil .odbornikov smo se prepričali, da je bil odjbor na mestu. V novi odbor so bili izvoljeni ss: predsednik Čapelnik Josip I., nam. Štruc Ivan; zapisnikar Vauči Matevž, namest. Sikora Rihard; blagajnik Obristan Franc; nam. Lopan Anton; odborniki: Luka Juh, Verčko Ivan, Kaiputs Ivan, Lešnik Albin; nadzorstvo: Slamič Filip in Pumipernik Josip. Med delavstvom v tovarni se je večkrat čiula kritika, da ne pristopijo v organizacijo, ker je vedno eao in isto vodstvo. Sedaj se je vodstvo izpremenilo. Pričakujemo, da bodo tisti, ki so v tem oziru največ kritizirali, sedaj končno prišli v organizacijo. Starejši naj podpirajo mlajše, mlajši pa se bomo borili tudi za pravice starejših, ki bodo naše podpore z vsakim dnem bolj potrebni. Zapomniti si moramo, da bomo imeli samo toliko, kolikor si bomo pridobili kot organizirana celota. Vsi v razredno organizacijo kovinarjev, v naš SMRJ! Llbole pri Petrovlah Vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, sodružno prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino čim preje pri poverjeniku. S tem bodo olajšali delo poverjeniku in upravi ter si zagotovili, da bo »Delavska Politika« tudi še nadalje prihajala k njim na dom. Koiakl Občni zbor organizacije viničarjev, poljedelskih delavcev in kočarjev bo v nedeljo, dne 25. aprila s pričetkom ob pol 10. uri dop. v gostilni Welle v Košakih. Člani in članice ter vsi, ki nameravajo pristopiti, vabljeni! Ali sl ie poravnal narofalno? Ako še ne, Izpolni svojo dolžnost! Otroški vozički v najmodernejši Izdelavi „Wanderer“ pokromana kolesa motorna kolesa —■ Šivalni stroji po zelo nizkih cenah In ugodnih plačilnih pogojih. Fron^egoSa^*«^; Maribor, Aleksandrova c. 39 Naši v Franciji Slovenski delavci smo zadovoljni pod vlado s. Bluma. Kreutzwald, april 1937. j Opažamo, da je tudi del slovenskega tiska prav sovražno razpoložen proti vladi ljudske fronte, ki ji stoji na čelu s. Blum, v resnici od naroda izvoljeni tribun. Ti listi skušajo na vse načine izpodkopavati ugled današnji Franciji, če ne drugače pa s podtikanjem. Zadnjič je nek tak list pisal o brezvestnih agentih, ki nabirajo delavce za Francijo in to na tak način, kot da bi mogoče bila temu kriva vlada s . Bluma. Gotovo je, da bo tudi vprašanje nabiranja inozemskih delavcev za Francijo prej ali slej treba pošteno prečistiti. Zlasti ne gre, da bi si pri nas v stari domovini lastili ta posel gotovi ljudje, ki sicer za današnjo Francijo, kamor skušajo pošiljati predvsem svoje pristaše, nimajo dobre besede. Slovenski izseljenci v Franciji vemo najboljše, kako zelo so se razmere pod novim režimom izboljšale. Blumova vlada je storila za nas delavce in kmete v osmih mesecih več kot pa ostale v 60 letih. Res, da se je življenje podražilo, toda, kdo ima od tega dobiček, oe ne kmet? Prašiči (mrtva teža) so bili poprej po fr. 2.50, sedaj po fr. 4.50; pšenica je stala 100 kg fr. 70, sedaj fr. 120. Kljub temu pa nam vsled izboljšanja mezd ostane več denarja kot pa poprej, pa še kmetu se boljše godi. Seveda tudi ne • smemo pozabiti, da imamo 40 umi tednik in 12 dni plačanega dopusta letno. Taka je resnica o Franciji. Ni čuda, ako slovenski delavec, ki živi v Franciji in vse to ve, obrača izseljeniškim pastirjem hrbet, ko vidi, kakšno gonjo vprizarja časopisje, ki je duševna hrana teh gospodov, proti pravi ljudski vladi. Gospodje so v svojem glasilu sami priznali, da na 90 odstotkov izseljeniškega delavstva nimajo nobenega vpliva več. — Skrbeli bomo, da ga boste tudi na poslednjih 10 odstotkov izgubili. O sedanji vladi, ki ni vrgla še nfti enega izmed nas na cesto, piše slovensko reakcionarno časopisje samo grde stvari, o prejšnjih vladah, ki so pognale na stotine družin jugoslovanskih državljanov preko meje, pa lepo molči. Tudi radi vrednosti franka naj se gospodje nikar preveč ne razburjajo, češ, da je frank vreden samo Din 2. Pri francoskih frankih še ni noben jugoslovanski državljan toliko zgubil kot n. pr. pri nemški marki. Saj tudi mi vemo, da so v Jugoslaviji prodajali v Nemčijo po kurzu Din 17.50 za marko, prejeli so pa izplačano po Din 13 ali pa še manj. In o vsem tem je sedanji francoski vladi sovražno časopisje pisalo tako obzirno, kot da se ni ničesar zgodilo, kajti Nemčija je temu časopisju (kljub preganjanju cerkve, o čemer v Franciji ni ne duha ne sluha), odkar ima fašističen režim, naravnost k srcu prirastla. — Poprej enkrat, ko je naše socialistično delavsko gibanje v Jugoslaviji imelo stike z nemškimi socialisti, ki so bili za mir in demokracijo ter proti. imperializmu, nas je taisto časopisje psovalo kot brezdomovince, izdajalce naroda itd. Ako slovenskim gospodom, ki iz Francije pošiljajo take vesti v svoje liste v domovini, ni nobena stvar prav, ki se tu pri nas zgodi, si lahko pomagajo: naj gredo v tretji rajh in tjakaj pošiljajo svoje pristaše na delo, če morejo, namesto, da zabavljajo in vlečejo nagrade, ki jih dobe pri posredovanju delovne sile za Francijo. »Delavsko Politiko« bomo pa med našimi izseljenci širili in jih na ta način seznanjali z resnico! Pozdrave vsem čitateljem »Delavske Politike«! Družnost! L S. Trbovlje Žalostna zgodba. Na širokih čelih za-padnega obrata in sicer na številki 45, se je pripetil slučaj, ki ga je treba zabeležiti. Po izčrpanem štiriurnem delu se je vsedel rudar za takozvani »ulm« v dobri veri, da bo v miru povžil svoj na šiht prinešeni kruh, d N - ■ Ali rudar se je varal. Komaj je začel jesti, je že pristopil k njemu tako imenovani prednjak (to je kot »frajtar« pri vojakih v ranjki Avstriji) in ga nahrulil: »Ali boš hudič samo sedel in žrl?« Rudarja so te besede tako zabolele, da jie odvrgel kruh in rekel: »Pa ga ti, če meni ne pustiš!« Prednjak je pa skočil pred rudarja in nameril z roko- — Rudarji so se zgražali nad’ postopkom prednjaka in žalostno gledali na rudarjev kos kruha, ki je ležal na tleh, mogoče zadnji, ki ga je imel rudar doma. Kruh je utonil v brozgi, namesto da bi ga povžil glade n rudar. Cestni odbor in ograja pred novo bolnico. Pred novo bolnico v Trbovljah je deloma nedograjena, deloma pa razbita ograja oib banovinski cesti, kar kazi celotno sliko kraja. Cesta je na oni strani, ki meji proti bolnici, res lepo urejena, na nasprotni strani pa izgleda, kot da bi cestni odbor sploh pozabil, da ima cesta ob bolnici dve strani. — Opazovalec. Meilca Strojniki in kurjači v Mežiški dolini, pozori V nedeljo, dne 25. aprila ob pol 10. uri dop. se bo vršil sestanek strojnikov in kurjačev za Mežiško dolino v gostilni pri Tofu. Na sestanku bo prečitan tudi osnutek kolektivne pogodbe. Referent iz Maribora. Pridite vsi, da boste slišali poročilo o našem delu in uspehih. — Mariborski pododbor strojnikov in kurjačev. Redni letni občni zbor podružnice ZRJ se je vršil v nedeljo, d!ne 4. aprila. Predsedoval mu je s. B. Žager, ki je v svojem poročilu podčrtal zlasti uspehe zavednih (rudarjev pri volitvah v bratovsko skladnico in v II. skupino rudarske zadruge. Za njim sta poročala še zapisnikar in blagajnik. Podružnica se je okrepila i po članstvu i po dlohod-ki.h. Centralo je zastopal s. Kladnik, ki je orisal delo organizacije v korist rudarjem v preteklem letu in njen pomen za rudarje pri bodočih nastopih v obrambo dosedanjih pridobitev in izbojevanje novih. Poročilo je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. Odbor podružnice je dobil soglasno razrešnico. V novi odbor pa so tbilii izvoljeni ss.: predsednik Žager Benedikt, nam1. Knez Valentin; zapisnikar Topler Valentin, nam. Potočnik Maks; blagajnik Verhovnik Jože, nam1. Pu-stoslemšek Ferdo; odbornika: Vertačnik Fr., Zorman Framc; nadzorstvo: Potočnik Karel in Prosen Luka. Pobreije pri Mariboru Predavanje. »Vzajemnost« priredi v soboto 24. aprila ob 20. (8.) uri v dvorani pri Renčlju javno predavanje; Šcla nekdaj in danes. Predava učitelj g. Ernest Vrane. So-drugi, Sodražice, pridite vsi! Delavski pravni svetovalec I/MocUmUL 'Advokatski stroški B. K. (Zagorje) Vprašanje: Ali sem dolžan plačati stroške odvetniku, ki je zastopal mojo ženo, dasi je izgubila pravdo? Odgovor: Kakor pišete ste se zavezali, da boste stroške plačali ter ste jih zato tudi dolžni plačati. Če ibi pa te Vaše zaveze ne bilo, bi jih ne bili *dk>lžni plačati. Obveznosti družinskega očeta kot nezakonskega očeta (Prevalje) Vprašanje: Ali je dolžan družinski oče, ki pa ima nezakonskega otroka za tega skrbeti, Odgovor: Seveda. Nezakonski oče je vedno dolžan skrbeti za nezakonskega otroka, ne glede na to, da ima tudi lastno družino. To upliva le na odmero preživnine za nezakonskega otroka, ki jo sodišče odmeri sorazmerno številu zakonskih otrok. Pri tem pa ne sme sodišče nezakonskega otroka prav nič zapostavljati za zakonskimi. Vzdrževanje plota (Brežice) Vprašanje: Moj sosed je .pred 33. leti kupil hišo in z njo tudi plot, ki ga je zgradil prejšnji gospodar ter je plot do sedaj v redu vzdrževal. Sedaj ga pa naenkrat noče več vzdrževati ter nam je s tega nastala škoda. Ali pa lahko tožim? Odgovor: Kadar ni drugih dokazov, se smatrajo plotovi med sosedi po zakonu za skupno last in so vsi solastniki dolžni sorazmerno prispevati k njihovemu vzdrževanju. V Vašem slučaju pa je po Vaših informacijah plot v izključni lasti Vašega soseda, zato ga je tudi edino on dolžan vzdrževati. Tožiti ga morete na to, da vzdržuje plot v pravem stanju, kakor tudi za vso škodo, ki Vam nastane iz tega, če tega ne stori. Pisemska tajnost Vprašanje: Ali morem tožiti poštnega raznašalca, ki raznaša stvari iz pisem, ki so naslovljena name? Odgovor: § 251 kazenskega zakonika določa za onega, ki neupravičeno odpre tuje pismo, kazen z zaporom do enega leta ali v denarju do Din 10.000. Za vaJeniSko zaSCito Iz Kranja nam pišejo: O vajeniški zaščiti se mnogo govori in piše. Enkrat pa bo treba preiti odi besed do dejanj. Naslednje poročilo naj bo samo majhen prispevek, ki naj izpolni sliko razmer, v katerih žive naši vajenci in vajenke: Neka šivilja zaposljuje 3 vajenke in samo eno pomočnico. Vajenke morajo delati ob pol 8. do 12. ure in od pol 2. do 22. ure, včasih tudi do 24. ure. Za svoje delo ne dobe nobene odškodnine. Stariši morajo skrbeti za hrano, stanovanje, obleko in šolni- no; po vrhu pa morajo vajenke prenašati še mnoge šikane. Ali poklicna obrtna zadruga vsega tega nič ne vidi? Podobni slučaji niso redki tudi v drugih rokodelskih poklicih. Vajenci in vajenke, zbirajmo potrebne podatke, da bomo lahko na pristojnih mestih dokazali, kako malo se spoštujejo zakoni, ki naj ščitijo mladega človeka. Poročila pa pošiljamo v našo »Delavsko Politiko« -— Družnost! — Vajenka, ki se zanima za usodo svojih sotovarišic. Konferenca avstrijske socialistične mladine V Avstriji je socialistično gibanje nasilno zadavljeno. Kljub temu je imela v prvem tednu januarja meseca socialistična mladina v neki pokrajini vzgojno konferenco, na kateri so obravnavali vsa vprašanja delavske politike in delavskega gibanja. Razpravljali so o svojem centralnem odboru, avstrijskem in mednarodnem političnem položaju, o do- mačem in tujem fašizmu itd. Jako mnogo so razpravljali o avstrijskih strankinih za-dlevah, o akcijski skupnosti in o svojem političnem delu v Avstriji, Zadnja točka je bila, kakšne naloge ima zlasti mladina. Vso snov, ki so jo obravnavali in sklepe izdajo v knjižici, da bo služila vežbaniju neštetim delavskim krožkom, ki jih ima delavsko gibanje v Avstriji povsod. Delavska prosvetna nedelja v Kamniku Ali pčznate nove delavske zakone? Če bodo še tudi v naprej s tako naglico delali nove delavske zakone, kakor so jih zadnje mesece, ko smo dobili že dve naredbi o minimalnih mezdah, kolektivni pogodbi, poravnavanju in razsodiščih ter starostnem zavarovanju in nebroj čisto novih sodnih tolmačenj delavske zakonodaje, bo moral delavec kmalu na univerzo, če bo hotel imeti vsaj mal.o pojma o svoji zaščiti v zakonu. t t.<» n ."kvi s« uis- Vsaka delavska organizacija bi morala vsled tega prirejati vsaj par tečajev za razlaganje delavske zakonodaje vsako leto, če naj ima delavstvo sploh kake koristi od svojih zakonov. Žal, da se delavstvo tega niti od daleč ne zaveda v zadostni meri, pa tudi denarnih sredstev manjka za to prepotrebno delo med delavstvom, Proletarijat v Kamniku in njegovi širni, industrijalizirani okolici nima nič manje »rožnato« postlano v svojih tovarnah, kakor po » Utic it h » n i*. •«v « * - 1 P Iti > Pa tudi nezavednost nii mnoigo manjša. Redki pionirji, ki orjejo to zanemarjeno njivo naših trpinov, se pa ravno radi tega žrtvujejo s tem večjo vnemo in so res neumorno, obenem nesebično, a tudi uspešno skoro noč in dan na delu. Na delo za prosveto trpinov. Radi silnega utiša, ki ga je zapustilo jesensko predavanje o delavski zakonodaji med kamniškim delavstvom, so ti vzorni voditelji naših razrednih strokovnih organizacij za minulo nedeljo zopet povabili predavatelje iz Maribora, da pridejo razlagati stare in najnovejše delavske zakone. Krasno jutro je zasijalo ta dan iznad belih Kamniških planin, ko je delavstvo po svojem predsedniku, s. Golc Vič Antonu, pozdravilo svoja predavatelja in sta združena pevska zbora »Solidarnost« in »Planinka« ubrano zapela delavski pozdrav. V živih besedah in vsakemu razumljivo sta ipotem ss. dr. Avg. Reiman in urednik Viktor Eržen iz Maribora tik do poldneva predavala predvsem o tistih zakonih, ki segajo skoro vsak dan v življenje in usodo delavca in delavke, ki tudi v tem kraju nimajo nikdar toliko, da ibi mogli živeti zadovoljno s svojo rodbino in zlasti, da bi imeli še tudi toliko od zaslužka, da bi se mogli veseliti življenja ter biti deležni dobrot slovenske kulture. Toda ndkjler ni rečeno, da bi moralo biti večno tako, da bi ravno delavec od roda do roda pobiral samo drobtine z bogate mize, ki jo nudi domovina vsem državljanom. Enkrat mora priti do spremembe na boljše, a ta pot gre le skozi neodvisne delavske organizacije in neodvisno delavsko časopisje. To naši ljudje uvidevajo. Zato se je tudi »Delavska Politika« od zadnjega predavanja že tako razširila, da je prinesla čisto novo razpoloženje v vrste delavstva. Posebno se je izkazal s. Šturm, ki je po zadnjem predavanju obljubil, da bo on sam pridobil 20 nc1-vifc naročnikov in je to obljubo tudi v kratkem času izpolnil. Pa tudi pri nedeljskem predavanju se je oglasilo 19 novih naročnikov »Delavske Politike«. Obenem so navzoči tudi obljubili, dla bo vsak pridobil še vsaj po enega naročnika, ker pač vsakdio uvidleiva, da si more delavec edino sam pomagati, toda samo tisti, ki kaj čita, ki ve, kaj se godi okrog njega in gleda svet z lastnimi očmi. Trdo smo uverjeni, (da bodo tudi vsi ti držali obljubo, kakor jo je častno izvršil s. Šturm. In še nekaj vzglednega: Predsednik s. Golovič ijle pozval navzoče, naj razen naročnine še tudi s prispevki za tiskovni skladi pomagajo, da bo mogla »Delavska Politika« čimpreje izhajati vsaj trikrat na teden. Poziv so delavci sprejeli s pritrjevanjem. S. Bregant se je postavil ipri izhodu s klobukom in naši sodirugi so zbrali za tiskovni sklad Din 108.—. Ločili smo se z zagotovilom: Čim preje zopet na svidenje! calj« Kino ,METROPOL“ Celje prinaša: 24., 25., 26. aprila oh 16.15 in 20.30 ALAHOV VRT. V gl. vlogi: Gharles Boyer im Marlene Dietrich. 26., 28. aprila ob 16.15 in 20.20 DRAGOCENI POLJUB. Hans Moser, Theo Lingen itd. Predstave po znižanih cenah: 23., 24. aprila ob 18.15; 25. ob 10. in 14. UPORNIKOVA HČI. Shirley Temple, Vsi prostori Din 3.50, 5.50, 6.50. HrMtmk Zadružno predavanje. V nedeljo, dne 25. t. m. priredi Konzumno društvo rudarjev dve zadružni predavanji in sicer ob 2. uri popoldne za delavce iz kemične in steklarne v gostilni Domitrovič in ob 4. uri popoldne pa za rudarje v dvorani »Zadružnega doma.« — Delavci, udbležite se teh predavanj, pripeljite tudi svoje žene s 5®“®/’ T" Predaval bo zadružnik Cvetko Kristan iz Jesenic o pomenu zadružništva za delovno ljudstvo. . Licitacija del za stanovanjske' hišo m uspela. Vršiti se bo morala ponovno. Razpis bo izšel v »Službenem listu« št. 31 ali 32. Pri prvi licitaciji se je oddalo samo mi-zarska dela najcenejšeimu ponudniku domačinu Mirku Lazniku z Dola. Vsi drugi obrtniki /in stavbeniki niso imeli izmanjševalnih ponudb, temveč zviševalne. r jc pa piritisk ibrezposelnih za dielo velik, se je 19. t. m. že pričelo z izkopom temeljev v lastni režiji. Uipajmo, da se bodo lahko v jeseni že vselili v novo stanovanjsko hrišo strehe potrebni. Zdravnik dr. Jože Dolanc je s 1, aprilom nastopil službo občinskega zdravnika. Kako potrebno 'j:e bilo, da je občinska uprava nastavila samostojnega zdravnika, se lahko vsak sam prepriča, ako pogleda v • ordinaoijsko predsobo zdravnika. Jesenice Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Medeni tedni« z Anny Ondro v gl. vlogi. Med dodatki glasbeni film in zvočni tedlnik. —, .Sledi »Port Arthur«. Pametna zahteva kinoobiskoval- cev. V kinogledališčih predvajajo v preigri filme o najrazličnejših dogodkih, zlasti iz inozemstva. Ti »tedenski pregledi« pa so sama reklama za italijanski in nemški ter francoski fašizem. V čehoslovaški je pričelo gibanje med kinoobiskovalci za predvajanje »demokratičnih tedenskih pregledov«. Kaj sličnega bi bilo potrebno tudi pri nas. Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico r. z. z o. z. na Jesenicah, vabi na svoj redini letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. maja 1937 ob 3. uri popoldne v »Delavskem diomu« na Jesenicah, Cankarjeva c. 3 s sledečim .dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva; 3. .poročilo nadzorstva in odobritev ra čunskega zaključka za leto 1936; 4. volitev novega načelstva; 5. potrditev in poročilo o odstavitvi člana načelstva; 6. sklepanje o pritožbah; _ 7. predlogi in prošnje za bbčn, zbor. Ako ibi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se po zadiruznih pravilih (6 33 4 odst ) vrši drug obem zbor pol ure pozneje,' brez ozira na število navzočih čla- nov. Načelstvo. Nadzorstvi'. Povsod gre glas B Rnnsiis % alar, Kranj je za nas1 Zahtavalte c a n I k! Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.