IX. letnik
V Gorici, dno 25. julija 1901.
30. številka.
l/.liiijn vsaki ivtrtvk uit 11. mi tl«i|»ililiiv. Rokopisi sv ur Via i'ajo. Nvliaiiku 'ima pisma sr n«' sprr-jvmajo.
Cenil listu / i.iSa /a velo Irlo I liti ur, /a pol leta 2 kroni. Za m a n j pirnuO.no /a colo loto a krono, /a pol lota K I '50 Rokopise sprejema ineilništvo v liorivi, dvoiiSCo sv. I lilalij.'i Slev. 7.
Z urednikom jo mogoče govorili vsak dan otl S 12 ilopol-dne v upravnistvoin sobi,
>—0)
----1
slovcnsl
%
Z
ta vero dom o?<
Naroibiino in na-/.iiamla sprejo m a npravniitvo v Gorici, SeniriiiSka ulica šl. II. 1’osaiiie/ne Številko so piodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Koroiijskom bregu (kiva Como) 51. I I po 8 vin.
Oglasi in poslanice so rafuuijo po petil vistali, in sicer: če so liska enkrat I I vin., dvakrat 12 vin , trikrat 10 vin. Več-kiat po pogodbi.
N a r o c' n i n o in oglase jo plačati v tjoiici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan lliljt v Gorici.
Tiska „Xartidna tiskarna41 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
0 slu)! „Kat. pl. irnštva v Bovcn".
Fred sltorloiti.
„Kat. pol. društvo11 je sklenilo prirediti v nedeljo dne 21. I. m. javen, večinoma gospodarski shod, katerega je glavarstvo prepovedalo, »ker dnevni red ne vstreza in 2 točki ne določujeti natančno namena zborovanja11. Ker ni kazalo opustiti shoda, smo sklenili, da hodi zait p en na vstopnice — da se pa daj lo-la vsakomur iz bovškega okraja, kdor pride. Ker so pa »kat. pol. dr.“ sploh in torej tudi njegovi shodi umevno neljubi Gabrščeku in vsej »napredni11, zatorej se je ravno imenovani veliki zgagogoj po-žttril iz Gorice in privedel za sabo celo krdelo patentiranih mladih, vročekrvnih razsajačev in kričačev.
Med tem, ko je drlo to krdelo proti Bovcu, so pa vže tudi po bovških vaseh na tiho razvijali zlasti ljudski n a-r o d n o - n a p r e d n i učitelji svoje ljudomilo delovanje. In pred shodom se jo pri „Huberju“ tako strobenlana vojska združila.
D o m i c i j a n II u h e r nam je obljubil svojo dvorano. Tega moža pa je Gaberšček in učiteljska družba prvega naskočila. Vspeh le - lega je bila o '/2I uri pop. odpove d p rosi o r a , katerega je na lo mož pridno prirejal za — Gabrščeku! Na opomin in zahtevo, naj ostane mož-besoda, je slednjič vendarle zagotovil prostor nam.
Komisar ukaže dvorano zapustiti.
Po pop. službi božji so se začeli naši zbirali pri „Hiiberju“, a v svoje veliko začudenje in ogorčenost so našli dol vže polno nasprotnikov, in kar je glavno — dvorano zasedeno! Na klic kolovodij: »Kdor je proti delavcem, naj m*e gor“, so se v trenutku zbrali -vsi „napredni“ v dvorani. Zdaj smo še le prav videli, komu smo verjeli, zdaj smo še le spoznali g. Hub e rja, ki je vže v drugo snedel besedo. Go-
spod II ub er, ogorčenje naših Ijttdij je bilo in je veliko! Le zapomnite si la korak svoj — Bovčanje, kmetje in delavci ga tudi gotovo ne z a h i j o, hodite prepričan!
V	dvorani je vladala med tem velika zmešnjava. Kaplan A hram je pozval, videč, da drugače ne more iti, vse, naj zapustijo soho, obljubil, kakor je bilo sklenjeno, dati vsakomur iz okrilja vstopnico, na kar naj bi vsi ti po izkazu postavne vstopnice zopet šli v zhorovalni prostor. Toda tega niso hoteli Gahrščkovci slišati, tirjajoč, naj se da vsem vstopnica, čemur nismo mogli ugoditi vže radi lega ne, ker hi to bilo p r o l i p os la v n o: videli smo namreč v dvorani vse polno do cela nepoznanih izvenbovških obrazov, katerih bi, kakor ve tudi Gabršček zelo dobro, ne mogli in ne smeli vabiti po 2. z b o r. z a k. Naše po pravici ogorčene, sicer mirne Bovčane so ua lo »napredni'4 izzivali na vse načine, da bi jih prisilili v kako ku z njivo dejanje, kričali so, pravcato tulili, nedostojno napadali z besedo, !n in tam tudi suvali, dokler ni slednjič prišel glavarstvom komisar ter ukazal vsem dvorano zapustiti.
Shod pri „Ekselju“.
Mirni in razsodni Bovčani, kateri so se učili po svetu »manire11 a ne pri »naprednjakih11, so bili vsled lega nedostojnega nastopa zelo razdraženi, in zalo so nekateri šli kar domov ali kam drugam, drugi pa so se na poziv jeli zbirali v dvorani pri »K k s olju11, kjer se jih je zbralo vendar le ša celili I 7 0. H red no smo jeli zborovali, jo došel še glavarstvom komisar g. Skoberne, ter pregledal
—	ali je vse v redu in postavno.
Predsednik, g. J. Šuler, je nato pozdravil zborovalce in v kratkih besedah očrtal liberalce kot vedno jednake, kadar se gre za kako korist delavskih stanov. Tako je bilo tudi danes.
Dr. Jan. K v. Krek je nato nastopil, burno pozdravljati, ter najprej izrazil
LISTEK.
Pogovori
iz sedanjih dnij za današnje čase.
1.
„77 si Kristus, Sin hozjiu, Ivsiii VI., 70.
T one: No, Jurij, kaj pa li misliš? Ko sva hodila še v domačo šolo, sva rada molila in tudi pobožno, kaj pa zdaj slišim? T i, d a n e s p o z n a vaš v e č Boga! Prav res, ti napreduješ...
Jurij: Kdo pravi, da ne spoznavam Boga?
T o n e: Saj si rekel: K r i s l u s ni pravi Bog!
J uri j: To je res; jaz pravim, da je bil Kristus le dober č I o v e k !
Tone: No, vidiš: če to trdiš, tudi nič več ne veruješ; kajti vera v Kristusa Boga je podlaga (temelj) v e r i v p r a v e ga B o g a.
Jurij: Pa jaz sem prišel do prepričanja...
Tone: Ali shiii, kaj ne?
Jurij: Ne sam, drugi so m« prepričali...
Tone: Pa če se »ti drugi11 m r-tijo, če te navlušč zapeljujejo? Ali si tudi prepričan, da imajo tvoji prepričevalci prav ?
Jurij: Seveda! Jaz v e r u j e m ...
T on e : Ha, v e r u j e š, pa imaš prepričanje. Zakaj pa tudi ne veruješ in nisi prepričan, kar te je mali učila, in se je tvoja mati učila od svoje matere, in tako nazaj?
Jurij: Gel pridigar si, li ne spadaš v naš tabor, li si klerikalec, tudi v mestnih šolah si ostal pod komando gospodov v črni kuti, ti...
Tone: S lem ne opraviš pri meni nič —• jaz sem tudi prepričan; in če hočeš — saj sva prijatelja prepričam tudi tebe, daje Kristus pravi Bog...
Jurij: (Jem videti — bova vsaj govorila kaj, le začni !
Tone: Kakor si bral ti v kakem umazanem časopisu svojo trditev, bral sem tudi jaz svojo v sv. evangeliju, da je Kristus pravi Bog... Tudi sv. evangelij je knjiga, in če lo tajiš, moraš tajiti vsako zgodovino! In v tej knjigi bereš, če hočeš: »Ti si Kristus, Sin božji" — je rekel sv. Heter. In judovski višji duhovnik jo prašni Jezusa: »Zarotim te, da nam poveš, ali sili Kristus, Sin živega Boga?11 In Jezus je mirno, pa odločno odgovoril: »Ti si rekel, jaz sem11... Ha zopet: »Kdor mene (Kristusa) vidi. vidi očeta; jaz in Uče s v a e n u11.
svoje posebno veselje nad tem, da smo zbrani skupaj jed ne haže ljudje — sami tepe i, same šeme! »Meni j e »S o č u“ o b lanske m shod u v II o v c u rekla, da sem osel, o vas seje dr. Tuma, vaš poslanec, ne-d a v n o izrazil v d e ž. z h o r u, d a ste š e »n e z r e I i'1, tor e j tudi n e-ku ki osli, tepci. Za lake ljudi s e m kakor n a I a šč ! N o r e c m e d norce! Modrih ljudi.j ni nič; izobražencev dela smo ravnokar videli — vsakega skušajo z upi tj e m premagati. Naši glasi so preslabi. Za tako delo treba večjih živali od oslov — morajo biti voli, biki! Kaj bomo mi reveži! Slišali sle divje vpitje, pri tem se ni moglo zborovati. Videli ste kako se boje »šem'1. To je napredek!
Gospodje učitelji so igrali glavno ulogo — učitelji, kateri morajo vzgajati mladino — oni so nasprotovali. Iz G irice je prišel urednik »Soče41, kateremu se jaz čudim! Večkrat je pokazal da je mož, ki se ne boji najslrožjih pripomočkov do svojih namenov. Hriznanje mu! Prišel je iz Gorice,- žrloval čas, denar. A divjaškega vpitja m1 moremo hvaliti, to zna vsak otrok. Odločen pa je ta mož, naravnost junašk! Tako odločnost bi morali mi povsod kazali.
Povdarjali pa moram, — da je današnji ponesrečeni shod pokazal, kako potrebno, krvavo potrebno je »kat. pol. društvo41, zakaj očividno je, da je z ustanovitvijo lega društva zadet sovražnik v srce naravnost'1.
Nato je jel g. doktor zelo temeljito razkladali v 1 /, ure dolgem govoru, zakaj se liberalci hoje, — govoril o liberalizmu in njega škodljivosti za delavske stanove. Badi krajšega objavimo ta govor v glavnih črtali prihodnjič.
Resolucije.
Po končanem dr. Krekovem govoru je kaplan Abram utemeljeval resolucijo o prošnji na vlado, da se zavzemi za izboljšanje gospodarskih hizmer na
Vidiš, to pravi sv. evangelij in še več:	K r i s l u s j e g I a v a c e I e m u
evangeliju. In če poslušaš v cerkvi vsaj »berilo in evangelij11 — in ne misliš na umazane časopise, kakor nekateri, ki celo v cerkvi berejo laki* — pritrditi moraš, da ta nauk ni navaden nauk, da le niso človeške besede, ampak božje ...
J u r i j: Seveda, takoj naj ti pritrdim! To je za stare ženice, ki rade verujejo, ki niso razsvetljene ...
Tone. Tudi lo pride na vrsto — ne smemo skakati — zdaj imamo trditev : Kristus j e p r a vi Bog! To ti najprej dokažem:
1. poglejmo njegov nauk! Kristusove besede že veljajo PJOO let; bili so učenjaki, modrijani, sovražniki vsake baže — vsi ti so premišljevali, sodili, trgali božje besede, a besede božje so ostale božje besede: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede ne bodo nehale11 tako je rekel Kristus; in zato, da so resnične te besede, priča dovolj: Kristus j e B o g.
2. kateri nauk je ljudem največ koristil ? Ali poganstvo, ali mohainedan-stvo, ali od novih nauk Lutrov? Zgodovina — če si jo bral vsaj od »Družbe sv. Mobora" je priča, da krščanski nauk,
Bovškem. Vlada naj skrbi zlasti za ureditev in spopolnjenje in povsodno ustanovitev mlekarnic.
Dr. K r e k jev kratkih potezah očrtal zastareli r u d a r s k i z a k o n, povdarjal potrebo rudarskih nadzornikov in pte-membo bratovskih skladnio. Dalje se je sklenilo po predlogu g. doktorja napravili peticijo (s posebnim ozirom na llen-kljev rudnik v Rablju), naj se na surovine, . katere privatno prepeljujejo iz naših rudnikov na Nemško, naloži carina.
-	Hlača delavcev-rudarjev naj rasle z leti —■ čim več let dela rudar in čim več vplačuje, tem večja naj ho pokojnina.
G. Ivančič iz Srpenice slavi resolucijo proti c ig a n o m, ki delajo zlasti
v	jeseni po bovških poljih veliko škodo. Daljo, naj vlada dovoli krošnjarjem o p-
1 i k o m, da bodo smeli tudi iiudaljo še s tem kupčevati, ter naj se dovoli kroš-njarstvo tudi z galanterijo s 24 letom.
Sprejme se dalje tudi z velikim navdušenjem resolucija, naj se pošlje z a -h vala Nj. ces. Visokosti, nadvojvodu in prestolonasledniku Francu Ferdi-n a n d u, ker je prevzel pokroviteljstvo nad avstrijskim katoliškim šolskim društvom, s tem naj krepkejšo obsodil vse protiavslrijsko in protikatoliško gibanje v Avstriji ter s tem tudi nevstrašeno javno pokazal, da je sedanji šolski zakon slab, <la ga treba nadomestili z docela katoliškim.
Istotako se je sprejela resolucija glede delavcev n a e r a r s k i cesti, ter se zahteva, naj vlada plača lem delavcem vsaj toliko, kolikor plačujejo zasebniki v okraju. Ti reveži dobivajo namreč dnine zdaj po leti celih — 7U novcev.
Predsednik predlaga dalje, naj se zahteva od bovške občine, da izvrši slednjič enkrat starešinstvom sklep glede
2 letnih živinskih sejmov. — Sprejme se tudi predlog predsednikov, naj se napravi prošnja na vlado za
nauk Kristusov: kamorkoli prisije njegov nauk, začne prava omika, pošteno delavno življenje, pravi napredek; kjer pa ni krščanstva, ali kjer se ne spohiujejo sveti nauki, tudi ni pravega napredka, ni poštenja, ni omike: surovost gospodari ondi, zdivjanost, lenoba in nazadovanje ... Kristusov nauk je voditelj človeškega razuma — in naši nasprotniki naj govore karkoli, odkod imajo to, da oporekajo nauku Kristusovemu?
Jurij: No, nekaj si se pa učil v mestnih šolali! Ali mojo prepričanje...
T o n e : Judje sami so priznali, kako moč ima v sebi nauk Kristusov; rekli so : »Nikdar ni človek tako govoril!11 In res, le beri evangelij! kako moč ima v sebi, kako gotove in mirne in preproste so besede... Kristus se ne krega, ne dokazuje, ne zatrjuje: beseda njegova zadošča
—	ker je resnica. Zato pa rečem: le č I o v e k -B o g more tako govoriti!
3.	poslušaj njega samega i Kristus sam se imenuje Sinu božjega, Boga; se imenuje — Resnico, Življenje, lzveličarja. »Ge si Kristus, povoj nam11 — so ga skušali hudobni judje. In 011 je odvrnil: »Saj vam pravim, in
vi	mi ne verujete. Gudesa, ki delam v imenu svojega Učeta, pričajo od mene.
podporo B a v š i c e, ki je zelo trpel« o povodnji in znaša vsa škoda vže itak revnih gospodarjev, kojih je tam jedva 18, nad 3000 K. Tudi preti Ravšici v slučaju zopetnih povodnij velika nevarnost radi neurejenih hudournikov.
Odbornik Mi Soc stavi resolucijo, naj se dopošlje vladi prošnja z a regulacijo Soče zlasti od čezsoškega mosta do Sočinega pritoka „Glejuna“ pri Žvikarju, ker je nevarnost, da Soča v kratkem izpodje erarsko cesto v slučaju hudih nalivov, preplavi celo tamošnjo ravnino in si poišče ob sedanji cesti svoj brod.
Kaplan A b r a ni predlaga nato, naj se pošlje prošnja na rudniško glavarstvo, da bodi bovški zdravnik pooblaščen pregledovati bolne in onemogle rudarje, ki so morali hodili do zdaj v Rabelj 4 m več ur daleč.
Slednjič predlaga še isti, naj se dopošlje prošnjo na minislerstvo, da bi dobivali rudarji tudi za časa vojaških vaj svojo plačo. Ako plačujejo rudniške uradnike v tem slučaju, zakaj bi ne imeli pravice do tega delavci, ki so še potrebnejši. Od česa naj živijo ta čas svoje družine ? Kjer ni zaslužka, ni tudi jela, in zato je zadolženje često neizogibno I
Kuj pa „napredni“?
Po našem odhodu so imeli zaupen shod pri „Huberju“. Ali je ta zaupni shod vstrezal vsem postavnim določbam, ne vemo, a sodimo, da ne. Slišali sino, da je bil brez vstopnic. Kaj se je govorilo pri „Huberju“, si lahko mislimo ; slišali smo, da so čez svoje umazane „šobe“ vlačili vse, od papeža do zadnjega kaplana, da so peli ostudne pesmi itd. Napravili so, kakor „Soča“ poroča, edino resolucijo, da hočejo krepko „napredovati“.
Kako je bilo pri srcu v taki „lepi“ družbi zaslepljenim, zapeljanim kmetom iz bovške okolice, to bi radi vedeli — vedeli bi pa tudi radi, kako jim je in bo pri srcu, ko izvedč, kaj se je govorilo in sklepalo na shodu pri ,.Ekselju‘‘. Pomilujemo ! Sramota pa in nečast naprednemu ljudskemu učiteljstvu, ki tako izvršuje svoj blažilni poklic. Hujskanje in zaslepljevanje ubogega, v mnogih stvareh nezadostno razsodnega ljudstva, vam gotovo ne prinese koristij in časti. In potem se še čudite in drugim podtikate krivdo, da izgubljate spoštovanje pri ljudstvu I
0	par vaših „olikanostih“ pa prihodnjič.
Po katoliškem svetu.
Na Danskem. — S tisto strastjo, kakor napadajo dandanes liberalci in soc. demokratje sv. kat. cerkev, napadali so jo svoj čas, namreč v 16. stoletju luterani. Kakor zmerjajo liberalci č. duhovščino s farji, prav tako so takrat delali tudi luterani. Na ta način so bili tudi ubogo ljudstvo na Danskem nahujskali proti sv. cerkvi in proti kat. duhovščini. Da bi svoje lumparije zakrili, obdržali so pri službi božji vse katoliške obrede, le bistvene reči so spremenili. Tako na pr. so opustili pri sv. maši povzdigovanje, vse drugo so obdržali. Zapeljanemu ljudstvu pa so trdili: „Saj imamo tudi mi sv. mašo, saj smo tudi mi kristijani! Nič ne verujte farjem, ko vas kaj drugega uč6!“ Ubogo
ljudstvo jim je takral verovalo, kakor verujejo tudi dandanes nekateri liberalnim lumparijam. Toda sleparstvo mora priti enkrat na dan! Tako je tudi dansko ljudstvo začelo spoznavati, daje bilo prav za prav osleparjeno. Učenjaki danski si prizadevajo dokazali, da je prvotna vera in prvotna služba božja na Danskem bila katoliška, katero je le strast in zvijača zamenjala z luteransko. Zato se je v novejšem času pojavilo živahno gibanje, ki meri na to, da se ljudstvo zopet vrne v naročje kat. cerkve. Spreobrnenja se m nože.
Tudi v S vedi,ji napreduje sv. kat. cerkev. Pred kratkim je svečano prestopil največi luteranski dogmatik dr. Krogli Toning iz luteranske cerkve v katoliško. Ta prestop je napravil mogočen utis na vse luterane!
V Petrogradu je imel dne 18. t. m. novi metropolit katoliške cerkve monsg. R. Klopovski, slovesni uhod v katoliško katedralo. Na slavnost je došla vsa v Petrogradu živeča katoliška duhovščina in zbrala se je velika množica ljudi. Kanonik Soderski je prečital papeževo bulo in pismo do katoliških občili o imenovanju Klopovskega kat. višjim pastirjem v Rusiji. Med slovesno sv. mašo je novi metropolit imel nagovor.
Na Portugalskem je liberalno-napredna vlada zatrla na eden mah verske družbe. Hiše oo. jezuitov ter samostane benediktincev in frančiškanov so takoj zaprli, družbe, ki se pečajo s poučevanjem, s postrežbo bolnikov itd. morajo se razpustiti v šestih mesecih.
Tako gospodarijo naprednjaki, kjer so v večini. Kar delajo danes drugod, delali bodo črez leto dni pri nas, ako se njih razdivjanosti krepko ne upremo.
Napredujoča katoliška cerkev. Pred sto leti je bilo izven Evrope in Amerike le okolu 2 milijona katoličanov.
V	19. stoletju je sv. cerkev tako napredovala, da jih je dandanes okola 30 milijonov. V 19. stoletju je okolo 100.01)0 katoličanov prelilo kri za sv. vero.
V prednji Indiji uzdržujejo katoliški školje in duhovniki 2562 šol z 155.000 otroki in t62 sirotišč. Ko bodo po stoletjih dobili te šole v roke napredni učitelji, poreko, da je sv. cerkev sovražnica šole!
Je li vera postranska reč?
Vera je nadnaravna potreba srca. — Kdor ima le še napol nepokvarjeno naravo, njemu je vera poglavitna reč, poglavitna že v življenju, a prav posebno še v smrti. Ko je bil nekoč brezverski filozof Schopenhauer hudo bolan, je težko vzdihnil: „0 Bog, moj Bog!“ Zdravnik, ki je dobro poznal svojega bolnika, o katerem je mislil, da je trdno prepričan o svojem brezverstvu, ga je zavprašal: „Ali za vas in vašo li-lozolijo še živi Bog?-1 Trpeči bolnik je odgovoril v opravičenje: „Brez Boga se v takih bolečinah ne izhaja11. Torej celo mož, kateremu vera ni bila le postranska reč, ampak naravnost nič, je v boli vzdihoval po predmetu vere, po Bogu! Lažje je pogrešal tolažbe človeštva in svoje lilozolije, kot verskega krepila. In morda so se nanašale njegove besede v prvi vrsti le na telesno trpljenje — a kaj šele, če pomislimo na dušo, kadar
pride zanjo najtežja ura odločitve? Ril je dvomljivec, ki je določil za svoj nagrobni kamen sledeči nadpis: Oiihius vixi. Incertus morior. Quo enm neseio. Po slovensko to lahko povemo: Živel sem v dvomili, umrl v negotovosti, prihodnosti ne vem. Na smrtni postelji ni nobena zemeljska reč nič, nič ni tako važno, kakor vera, ki nam sama še ostane, ko nas vse zapusti, ki nas sama reši, ko nas vse izda obupu.
(Dalje prih.)
Novice.
Imemlan Njega Eminence .Jakoba kardinala Missia. Včeraj se jo mestna duhovščina poklonila Njega Eminenci ter mu čestitala na današnjem godu. Kakor vsako leto, imel je kardinal tudi letos o tej priliki nagovor na duhovščino. Rekel je, da so prišli težavni časi za sv. cerkev, pa ne smerno obupavali Kristus je sv. cerkev ustanovil in peklenska vrata je ne bodo razrušila. Toda Kristus ni samo ustanovil sv. cerkev, ampak je tudi za njo delal, se trudil, trpel in umrl. Tako moramo tudi mi za njo neumorno delali, se truditi in trpeti. Dandanes ni dovolj, da opravlja no samo svojo službo, treba je, da delamo še več in sicer kolikor moremo, in da se drug drugega podpiramo, ker so časi nevarni in nas je malo.
Tako Njega Eminenca! „Primorski List4 in ž njim gotovo vsi njegovi naročniki in čitatelji kličejo: Vsemogočni Rog razlij na našega višjega pastirja obilo blagoslova in milosti!
I*. n. naročnike prosimo, naj nam prej ko mogoče dopošljejo dolžno naročnino. Cena listu je tal o nizka, da se more vzdrževati le, ako p. n. naročniki najstrožje izvršujejo svojo dolžnost.
lleželni /bor goriški. — V soboto 20. t. m. ob 5 in pol uri popo-ludne bilo je nadaljevanje zadnje seje. Navzoči so bili vsi poslanci. Ko je bil prečitan zapisnik, se oglasi dr. Tuma ter pravi, da je poslanec conte Panigai čital v poročilu finančnega, odseka zadevajočem vprašanje, ali je v poročilu finančnega odseka, katero je sestavil poslanec prof. R er buč glede pobiranja užitni ne v deželni upravi, kaj žaljivega za osebo dr. Tume, da naj se njemu (dr. Tumi) izreče graja, a da je potem v istem poročilu zapazil, da so bile izbrisane besede glede graje. Dr. Verze-g n as si, conte Panigai in deželni glavar sam so odločno zavrnili dr. Tu movo trditev ter izjavili, da se iz poročila izbrisane besede v seji niso čitale.
Na vrsto pride nadaljevanje razprave o predlogih ožjega odseka glede gradbe deželne norišnice. Posl. prof. Berbuč ugovarja temu, da bi slov. posl. hoteli pokopali to zadevo s tem, da predlagajo, naj se stvar odkaže linančnemu odseku. V dokaz lega svojega zatrdila po-polnuje svoj predlog s tem, da predlaga, naj se naroči fin. odseku, da se v sedanjem zasedanju poroča glede zgradbe nove norišnice. Dr. Marani se upira tudi temu dostavku in predlaga: sprejmejo naj se predlogi ožjega odseka ticoči se zgradbe nove norišnice; spremeni pa naj se predlog deželnega odbora tako, da naj isti še enkrat poroča deželnemu zboru o načinu, kako da misli izpeljati načrte ožjega odseka. Posl. Berbuč konstatira, da razume dr. Maranijev predlog tako-le: deželni zbor skleni že daiyis, da se zida taka norišnica, kakoršno predlaga ožji odsek in z istimi stroški kakoršne predlaga ožji odsek. Ostaja mu pa potem prosto, potrditi predloge deželnega odbora tičoče se financiranja pri izvršitvi zgradbe. Tega pa ravno slovenski poslanci nočejo, marveč oni so sicer za to, da se norišnica zida, a ob jednein so tudi za to, da določi linančni odsek z ozirom na deželne ekonomične razmere, koliko se sme potrositi za norišnico. Ker je pa dr. Marani v svojem govoru pobijal razne točke dr. Bojčevega govora, govorjenega v zadnji seji, pravi posl. prof. Rerbuč, da bode na to svoje-časno dr. Hojic sam odgovarjal. Govori tudi dr. Tuma. On je proti temu, da se zida norišnica kakoršno priporoča ožji odsek; on je p.i tudi proti temu, da se zidajo na istem prostoru vsi zdravstveni zavodi, kakor bi to hotel dr. Hojic. On sploh ne veruje nobenemu veščaku ničesar; govori pa vendarle o nekem centralnem zavodu za blazne, iz katerega bi se potem lahko izcimila kolonija, ravno tako, kakor smo to čitali v brošuri, katero je izdal
dr. Hojic i u v kalorije navajal m ne n j a r a z n i h v e šč a k o v.
Poprime besedo tudi deželni glavar; 011 pravi, da ni hotel kol poslanec govorili s sedeža deželnega glavarja ler da je hotel prepustiti predsedanje njegovemu nanestniku dr. Gregorčiču, la pa da je niholel sprejeti. Dr. Gregorčič seje v resnici temu branil in je zaposlil dvorano, kr mu je deželni glavar bolel izročiti predsedovanje. Spomnil se je najbrž« določil § HO. opravilnega reda. V lem § je namreč določeno, da deželni glavar, hoteč govoriti kol poslanec, govori z drugega mosta ler odstopi predsedanje svojemu namestniku, ki pa mora toliko časa predsedovali, dokler je razprava o doličnem predmetu popolnoma dovršena. Pravimo, dr. Gregorčič se je najhrže spomnil na določbe ravnokar omenjenega ter na posledice, ki bi v tem slučaju nastale, ako bi on prevzel predsedstvo. Vsled tega l'i bil namreč deželni zbor sklepčen, tudi če bi drugi slovenski poslanci zapustili dvorano; kajti ostalo bi v dvorani II Italijanov in dr. Gregorčič bi bil 12. poslanec. V očigled temu mu ni preoslajalo drugo nego to, kar je storil. Deželni glavar je pa vsejedno govoril. Njegov govor je bil naperjen proti, kakor se je sam izrazil, direktnim napadom dr. Hojica in indirektnim dr. Tume na člane ožjega odseka, češ, kakor da bi ti popolnoma nič ne razumeli svoje naloge.
Dr. Tuma je, kar se tiče njega, dr. Pajerju ugovarjal. Govoril je še kol poročevalec zadnji dr. Verzegnassi. Tudi on je očital slovenskim poslancem, da hočejo pokopati zgradbo norišnice. Ti so mu seveda odločno ugovarjali, a on je vkljub vsemu temu ostal pri svoji trditvi. Trdil je tudi, da Italijani, ko hočejo, da se takoj prične z zgradbo norišnice, hočejo dobro Slovencem, ki imajo več blaznih nego Italijani. Hotel je tudi z nekimi računi dokazali, koliko dohodkov da bode imela norišnica od onih, za katere bodo plačevale njih družine. Število takih je računal na 20 in od vsakega teh 20 hi dobila norišnica po 6 K na dan in je tako naračunal res nekaj tisočakov, ki jih je hotel natveziti kol čisti d o h o-d e k norišnice, na kar mu • je pa nek hudoinušnež ugovarjal, češ, da bodo do-tični ludi nckai pojedli ter da bode njihova oskrba tudi nekaj stala, da torej tu ne more biti govora o čistem dobičku. Koneeno jo priporočal zbornici, da vsprej-ine predloge deželnega odbora s spremembo, katero je predlagal dr. Marani. Na to je dal deželni glavar najprej na glasovanje predlog poslanca prof. Berbuča ki je meril na to, da se cela zadeva odkaže linančnemu odseku, ki pa naj že v sedanjem zasedanju deželnemu zboru o njej poroča. Ta predlog je pri glasovanju padel, glasovali so zanj samo slovenski poslanci.
Predno je pa prišel na glasovanje predlog deželnega odbora, zapustili so slovenski poslanci dvorano. Vsled tega je postal deželni zbor nesklepčen in seje je bil tako konec.
Danes popoludne je zopet seja. — Dnevni red je kakor zadnjič.
Deželni /bor isterski imel- bode prihodnjo sejo dne 29. t. m. v Kopru. Deželni glavar je rekel, ko je konstatiral nesklepčnost deželnega zbora v zadnji seji, da napove novo sejo, ko se prepriča, da se je udeleži tudi italijanska večina. Soditi po tern se torej prihodnje seje udeleži tudi italijanska večina. Kaj pa da misli ta večina v tej seji uprizoriti, se ne ve, ker so italijanski poslanci sklenili, da ostanejo tajni tozadevni sklepi, katere je storila te dni pri nekem posvetovanju.
Zavodi ..Šolskega Doma“ so sklenili šolsko leto kakor smo že poročali, 13. t. m. Danes naj še dodamo o oklepu šol. leta v obeh nadaljevalnih šolah, v obeh strokovnih in v obeh pripravljalnih tečajih sledeče:
V žensko o b r t n o - n a d a 1 j e-v a 1 n o šolo, obstoječo iz dveh razredov se je vpisalo 35 učenk, od katerih so 4 med letom izostale. Od 31 klasili-kovanih je napredovalo 9 prav dobro, 8 dobro, 7 zadostno in 7 nezadostno.
V strokovno šolo za belo šivanje in umetno vezenje se je vpisalo 13 učenk ; med letom sli dve iz*stali. Od 11 klasilikovanih so napredovale prav dobro 3, dobro 5 in 3 za-d ustno.
V strokovno šolo krojenja inšivanja oblek se je vpisalo 29 učuik, med letom so izostale 4. Od 25 klasilikovanih je napredovalo prav dobro 10, dobro 11 in zadostno 4.
Jaz in Oče sva eno11. A namesto da bi verovali, hoteli so ga kamnjati. On pa pravi: „Zakaj me hočete kamnjati?'1 Pa so mu rekli: „ker kolneš Boga (s tem), da se delaš Boga, ko si vendar človek-*. Na drugem mestu govori Kristus: „Bog je poslal svojega sina na svet, da bo svet odrešen po njem... kdor veruje vanj ne bo sojen; kdor pa ne verujete že sojen, ker ne veruje v e d i n o r o j e n ega Sinu božjega11. Ali hočeš še več?
Jurij: Ha, to slišim skoro vsako nedeljo v cerkvi — ali prepričanje...
Tone: Samo to zadostuj, če si še pameten: Kristus ali govori resnico, ali pa laže. če govori resnico, potem je Bog, kakor se sam inenuje: in lahko razumemo vse njegovo delovanje in življenje.
Če pa laže, potem — težko je reči, pa moram, da se prepričaš — potem je bedak ali slepar: bedak, ki ne ve, kaj govori in dela, ali slepar, ki ve-doma laže in ljudi zapeljuje. Ti pa si sam priznal, da je Kristus b i 1 d o-ber človek, torej ne bedak in ne slepar: Zatč moraš tudi priznati, da je Kristus tudi Bog!
Jurij: Kar praviš, je res, toda moje prepričanje...
Tone: Pusti umazane časopise, pa boš zgubil tudi svoje neumno prepričanje, ki ni prepričanje, pač pa zmota, v katero so te zapeljali tvoji napredni tovariši... kajti, če imaš glavo še na pravem mestu, in v glavi vse v redu, moraš spoznali, da imam jaz prav. Le besede od začetka ponovim! Kajfa zaroti Jezusa, naj mu pov6, ali je on Kristus, Sin živega Boga? In Jezus mu odgovori: „Ti si rekel, jaz sem“.
To moraš ali verovati, ali ne verovati — tretje reči ni. Če veruješ, tedaj moli Kristusa, ker je Bog. Če pa ne veruješ, delaj ž njim, kakor bi delal z bedakom ali s sleparjem: pomiluj ga in ga zaničuj... kajti ali imaš Kristusa za Boga in človeka, ali pa moraš vse tajiti: ..Kdor ni z menoj, je zoper mene*1
—	kdor ga ne moli, ga tudi ne more imenovati dobrega človeka...
Jurij: Z Bogom! — Pa, kaj poreko ljudje.
Tone: Hočeš reči: naprednjaki?
| 0 tern, ko se zopet snideva, kaj več...
I	Z Bogom!
Gojenke teh 3 Sol so bile v sturosli od IB. do lit), leta. I/. Gorice jih je liilo 17, iz Solkana 7, ostale so hil<> i/, ( vega, Bovca, Podgore, Cerknega, Sežano, Tolmina, Šl. Andrica, Ccrvinjana, Trsla, Trnovega, Kopra, Vipavo, Pulja, Senožeč in Dupelj.
Moška o hrt n a šola jo sklonila Sol. lelo slovesno I k I. m. K sklepu je došel ravnatelj g. Štefan Križnič, ob enem vladni zastopnik v Sol. odboru, r.ckoliko uk. profesorjev, učiteljev in mojstrov. Voditelj šole je v kratkem govoru povdarjal potrebo le šole, vnemal mladino k rednemu obisku in marljivemu učenju, ker brez prepotrebnih naukov, ki se uče v tej Soli, ni napredka v rokodelstvu in v ohrtniji. — Za tem poda nekoliko letne kronike, iz katere posnamemo studeče: Na Soli je učilo fi tiri-leljskih inočij. Poučevalo se je v vsakem razredu po H ur na leden in sicer 105-kral med tednom po 2 uri v vsakem razredu in 37-krat oh nedeljah po
3	ure. Šolo je nadzoroval enkrat vladni svetnik vitez Hesky in dvakrat dež. S. nadzornik vitez Klodič-Sabladoski. Vladni zastopnik v Šolskem odboru gosp. Štefan Križnič je počastil Solo med letom enkrat. Učencev se je vpisalo 110. Med letom se jih je preselilo in izostalo 28. Od 82 klasilikovanih je napredovalo 21 prav dobro, 30 dobro in 28 zadostno.
Obdarjenih je bilo 30 učencev, in sicer: Brajnik Ludovik iz Št. Andreža, Kancler Anton iz Solkana, Bevčič Miha iz KviSkega Bratuž Al. iz Solkana, Poberaj Jožef iz Solkana, Srebrnič Štef. iz Soluana, Nanut Izidor iz Št. Andreža, Kancler Štef. iz Solkana, Ferlolja Franc iz Sela, Kustja Vencel iz Šempasa, Komel Alojz iz Solkana, Komel Andr. iz Solkana, Devetak Al. iz Opatjesela, Brajnik Emil iz Št. Andreža, Lutman Andr. iz Pevme s tem, da so je vpisalo na ime obdaro-vanca v hranilno knjižico znesek 4 do 10 K. Z »bonom-* v znesku 4 do 10 K so bili obdarovani ti-le: Terpin Al. iz Podgore, Kancler lv. iz Solkana, Plesničar Dan. iz Solkana, Rusjan Eduard iz Trsta in Vuga Daniel iz Gorice; s Šestilom pa Nanut Jožef iz Št. Andreža, Boltar Albert iz Solkana, Makuc Peter iz Solkana, Nemec Franc iz Vrtojbe, Vižintin Jožef iz Št. Andreža, Pintar Anton iz Pevme, Reščič Ludovik iz Št. Petra, Devetak Jožef iz Gaberj.
Smrtna kosa. — V petek popoludne ob treh je umrla v Gorici znana krčmarica „pri belem zajcu11 gospa Katarina Č o S v 52-letu svoje dobe. Pogreb je bil v nedeljo yb 51/., uri pop. Truplo pokojnice so pripeljali na pokopališče v Št. Andrež. N. p. v. m.l
kr. kmetijsko društvo je odprlo naročbo na R u d n i n s k i s u p e r fo s l a t s 12 — 14°/0 foslorove kisline, razstopljive v vodi; v Žakljih od 100 kg. Cena za celi v a g o n na vsaki postaji Primorskega je kron 5 20 za kvintal. Cena za manjše množine je 560 K; blago v našem magacinu. Pri naročbi je plačati varščine 1 krono za vsaki kvintal. Na-ročba ostane odprta do 10. avgusta t. t. Ker je to izvanredna priložnost po nizki ceni nakupiti ta superfoslat, priporočamo kmetovalcem naj se nanj naročijo.
Razpis štipendije. — Tukajšna kupčijska zbornica naznanja, da je razpisana ustanova barona Hektorja Hitlerja v znesku letnih 400 K. Pravico do te ustanove imajo in lahko zanjo prosijo oni, ki so pripadni kaki občini goriške-gradiščanske pokrajine in ki obiskujejo kako kupčijsko, industrijsko - tehnično, politehnično Solo ali pa kake druge podobne učne zavode doma ali v inozemstvu.
Prošnje je uložiti pri tej kupčijski zbornici do 31. avg. t. I. Iste morajo biti opremljene t. s potrdilom, da so npisani v kakem gori omenjenih zavodov ; 2. s spričevali zadnjih dveh semestrov, ali pa s spričevalom zrelosti in 3. z domovinskim listom in pa s spričevalom dotične občine, ki spričuje o premoženjskih odnošajih prosilca.
Nova zdražba iz »Goriške Ijud. posojilnice1*. — „Soča“ je pisala o neki služabnici tercijalki, da je otroka samega pustila v mestnem vrtu ter se med lem zatekla molit v cerkev. Otrok je bil.potem ves preplaSen. „Take so tercijalke!“, kliče „Soča“. »Gospodinje naj zapode vse tercijalke od hiše, ker bi rade le po cerkvah letale“.
Koliko se je dotična služabnica pregrešila, ne vemo, to pa smo izvedeli, da služi ona dekla v hiši, kjer je „tr-
govsko obrtna zadruga" in sicer — pri b I a g a j n i k u „g o r. I j u d s k e p o-s o j i I n i c e**, kateri je — kakor sodimo
—	čutil potrebo udarili po dr. Pavlici in po tcrcijnlkah, d asi nima dr. Pavlica pri tretjem rodu ničesar op ra v i I i.
V	očigled takim nesramnim in laž-ii ji vini napadom, se mi prav nič ne čudimo, da so začele tudi služabnice jemati denar iz »Gor. ljudske posojilnice". Vidi s«*, da so gospodje pri posojilnici Se vodno preveč sili kruha, drugače hi ne napadali ubogih služabnic, katere imajo v „goriski ljudski posojilnici*1 in v ,.lrgovsko-obrlni zadrugi** naloženega Se mnogo trdo zasluženega denarja
Hiliemberg. — ,.Soča“ St. 84. piše o rihemborškem ljudstvu, da je nevedno, malomarno in popustljivo, da slabo in nerodno gospodari, da je nezmerno v pijači, da je neumno itd.
Tako pišejo naprednjaki o poštenem in pridnem rihemberSkem ljudstvu. Noben časnik se ni drznil Se tako poniževalno pisali kakor ,.Soča“. Vprašamo, koliko časa bode Se ljudstvo molče in krotko prenašalo tako poniževanje?! Možje ri-iiomberški, napravile konec lem naprednim lumparijam, ki vam pred svetom tako nečast delajo! Da, v resnici so v občini nekateri slabi gospodarji in ma-lomarneži, a to so ravno naprednjaki, ki delajo zdražbo
Z nožem zabodel. — Iz Rihem-berga nam poročajo, da sta se v nedeljo po noči dva napredna mladeniča brala spila. Mlajši je starejšega z nožem v prsi zabodel, da so ga morali prenesli v goriško bolnico. — Tako napredujejo rihemberSki naprednjaki. Sramota! Možje, napravite konec tej razdivjanosti!
Iz Šempasa. — Telefonada Dr. Tume Bimhotu: „Shod v Šempasu prihodnjo nedeljo bo za nas velevažen. Zberi vse naše zaupnike. Pomoč pride iz Prvačine 200 mož. Obljubil sem jim cesto iz Šempasa, katero sem kot deželni odbornik že pokopal. Pridejo Trnovčani, katerim bom obljubil cesto črez Rebro, ki so jo drugi pridobili. Pride 100 Crničanov, katerim bom obljubil telegraf, ki je že zagotovljen od druge strani. Pride goriški izvežbani kader (bokserji) napredne. Vabi Šempasce, katerim bom na shodu obljubil vseh onih 40.000 K za kanone, katere sem Pod-čavencem obljubil pri Repku. Popravljal boin ugled tamošnjega županstva, katerega uničuje Grča. Dnevni red: Politika in cesta. Obratno mi naznani uro in kraj:*.	Dr.	H.	Tuma.
Izjava. — Ker sem podpisani od več strani na sumu, da pišem ali da saj pomagam skladati dopise v »Soči'* proti preč. gosp. Juvančič-u, župniku v Dornbergu, izjavljam tem polom, da nisem do danes nikoli proli tamošnjemu župniku nič pisal in tudi nič k dopisom pripomogel, pač pa sem pripravljen precej plačati znesek 200 kron onemu, kateri zamore dokazati, da je neresnična ta moja izjava.
Zalošče, 23. julija 1901.
Ivan Budi n.
Opazka uredništva: Vidi se, da se vsi sramujejo lažnjive pisarije „Soče“ in ,.Primorca“.
Vogersko. — Novemu slikarju J. G. se je radi velikih skrbi o zadnjih občinskih volitvah, pri katerih je propal, močno v glavi zavrtelo. Namesto da bi bil skrbno obdeloval svoje vinograde, obdeloval je duhovnike in širil liberalizem s pomočjo vsevednega učitelja H. S e d e v-či ča. Njegov vinograd ga zdaj opominja: Kakoršna setev, takošna žetev. Namesto sladkega grozdja, prideluje robidnice. Revež leti v gospodarski propad. Pa v sili se marsikdo kaj umisli. Tako seje umislil tudi on, da bo za slikarja. Napravil je že tri slike novih starašin, ki mu delajo veliko čast. Za to ga danes ponovno priporočamo slavnemu občinstvu. Za svojo umetnost rabi le svinčnik in papir, kaj pa bode Se, ko bo moral »polento*4 plačevati!
Na Vogerskem je umrl Jožef Žižmond, znani organist šempaski. Bolehal je že več časa. Hanjki je bil doma na Vogerskem iz poštene družine, kjer je tudi' bival. Od tod je hodil v Šempas opravljat svojo službo. Ni mraz ni slabo vreme ga ni zadrževalo od izvrševanja ljubega mu poklica. Bog mu povrni in podeli pokoj njegovi duši !
V	Klancu pri Gorjanskem na | Krasu se je obesil dne 23. t. m. ob 4. uri zjutraj zakonski mož v starosti 08 let. Vzrok je bil družinski prepir, ker neko-
liko, predenj se je obesil, rekel je svoji ženi : Danes boš pa zadovoljna. Obesil se je doma na dvorišču pod okrilo (lopo) z vrvjo, ki ju je privezal okolu grede pod streho.
S Pečin, dne 21. julija 1901. — 1 Letina sploh kaže pri nas Se dobro, če nas ljubi Bog obvaruje pred elementarnimi nezgodami. Včeraj popoludne so se prikazali temni oblaki izza „Jalovnika'* ler pomikali so se dalje preko Tonikov, tako, da je bilo kmalu nebo prepreženo s temnimi oblaki, jelo je grometi m v oblakih bučati. Kmalu za lem sledila je toča, katera je padala preko Ponikev ,.(>slrožnika-Kal“. S lužnim srcem je gledal ubogi kmetič, kako mu vničuje njegov celoletni trud novsiniljeiia — toča. Zraven drugega poljskega pridelka vni-čeno je tudi belo žito, katero je bilo še skoraj večji del na prostem. Pri nas na Pečinah, hvala Bogu, je padala le mala, lako, da ni napravila škode, prizadel je le zgornji del „Ostrožnik‘* in „Kal“. — Ko je prenehala, bilo je videti preko Ponikev, „Ostrožnik-Kal‘* kakor po zimi zapali sneg.
Danes smo dobili poročilo s Pom-kev. Dopisnik nam naznanja, da je škoda velikanska. Pololkla je tndi tri kmete na Slapu in tri na Pečinah.
St. Andrež. —■' V nedeljo dne 21. t. m. je Njega Em. kardinal slovesno posvetil novo cerkev. V govoru je Njega Km. večkrat povdarjal, da je cerkev lepa. V resnici lahko rečemo, da je mod vsemi cerkvami, kar jih ima slovenski del goriške dežele, . šlandrežka najlepša. Čestitamo vrlemu štandrežkemu ljudstvu, č. g. kuratu Kosovelu in pa slavnemu županstvu na prekrasni cerkvi, ki je prava krasota goriški okolici. Vsemogočni Bog naj dobremu in pridnemu ljudstvu obilo poplača ves trud in vse žrtve za novo cerkev. — Omenjamo še, da je bil na cesti poleg šole krasen slavolok iu da so bile hiše v zastavah. — Okrog cerkve so bila okna razsvetljena.
.Nova sv. maša v Podgori. —
Take slavnosti kakor je bila v nedeljo dne 21. t. m. ni Podgora že .davno videla. Zadnjikrat je bila nova sv. maša v Podgorski cerkvi pred 29 leti. Imel jo je č. g. B. Bandel, sedaj vikar v Cerovem. Po 29 letih smo imeli tedaj zopet prvo sv. mašo v nedeljo. Daroval jo je č. g. Ivan Drašček, naš rojak. Cel teden je veselo prilrkovanje naznanjalo izredno slovesnost. Pritrkovali so vrli podgorski mladeniči brezplačno. Podgorsko ljudstvo je kar tekmovalo v izkazovanja spoštovanja do č. novoinašnika. Napravili so tri lepe slavoloke, pred hišo novomašnikovo, pri Soli in pri cerkvi. Na mnogih hišah so vihrale zastave. Procesija je šla na prošnjo ljudstva iz novomašnikove hiSe pri Mohorajišču in ne iz vikarijšča, kakor je bilo prvotno določeno. Deklica Afra Trpin je s primernimi besedami podarila pri prvem slavoloku č. novoinašniku šopek cvetic. Ljudstva je bilo nešteta množica. Vrlo županstvo je v povišanje slavnosti oskrbelo streljanje s topiči, na večer pa umetne ognje. Slavnostni govor v cerkvi je imel č. g. dekan Filipič. Omenjamo Se, da je dobro podgorsko ljudstvo podarilo č. g. novoinašniku obilo potrebnega perila, posode itd.
Bes, lep dan je bil v nedeljo za Podgoro! Naj bi spoštovanje in ljubezen, katero je podgorsko ljudstvo skazalo č. novoinašniku, dajalo njemu v življenju pogum in vztrajnost v težkem duhovskem poklicu! Slava č. g. novoinašniku, slava Podgorcem!
Iz Škrbine smo dobili dva dopisa, v katerih se nam naznanja, da dopis v predzadnjem „Priin. Listu*1 iz Škrbine ni bil povsem resničen. Dopisnika se ne vjemljeta z onim dopisnikom v predzadnji številki glede laslike in glede murve; glede odpeljanega psa pa pravita, da se je oni Škrbinec le v tem pregrešil, da ni naznanil županstvu, da ima najdenega psa. V ostalem se dopisniki vjemajo. — Sicer pa izjavljamo, da nočemo delati nobenemu krivice iu da želimo le golo resnico pisati. Zato prosimo gg. dopisnike, da nam vselej le resnico pišejo.
Hrvatski gimnazij v Pazinu. -
Na tem gimnaziju je bilo ob zaključku šolskega leta 122 učencev. V prvem razredu jih je bilo 54, 5 jil| je dobilo odliko, 38 prvi red, I je pripuščen k popravku, 7 drugi red, a trije tretji.
V	drugem razredu A je bilo 34 učencev, 5 jih je dobilo odliko, 21 prvi red, 1 popravek, 0 drugi red, 1 tretji red. V razredu B je bilo 34 dijakov, 6
jih je dobilo odliko, 21 prvi red, I popravek, 5 drugi red, I tretji red.
Socijalne drobtinice.
Brzojavka iz Nabrežine. — Tik pred sklepom lista smo dobili i/, Nabrežine sledečo brzojavko: „Pod vodstvom znanega Kopača začeli stavkati vsi k lesarji, ker gospodarji niso povišali plače**.
St raj k v podgorski celulozi. —
Kakili 30 delavcev je v podgorski celulozi v pondeljek ustavilo delo. Ti delavci so likali les iu so dobivali plačo po pogodbi. Zlikani les so potem z voli drugi vozili k stroju. Vodstvo pa je zdaj zahtevalo, da morajo dotični delavci sami spravljati los do stroja. Pri tein so jim hoteli zvišali plačo za 2 kr. pri metru. Delavci so spoznali, da bi se jim pri tem godila velika krivica in da je to nemogoče vršili. Zato so ustavili delo. Tvorniško vodstvo jih je hotelo nadomestiti z delavci, ki delajo pri kotlu, pa ti niso hoteli. Le nekateri (8) navadni delavci so se vdali.
Vodstvo ^slovenskega kal. del. društva** se je obrnilo do tvorniškega vodstva, pa tudi do c. kr. glavarstva v Gorici s prošnjo, naj se krivice odpravijo. Upamo, da se to zgodi !
Kakor nam poročajo, šli so včerai vsi delavci, razun enega, zopet na delo. Vodstvo jim je povišalo na 2V, kr. pri metru.
„Rdcči prapor" piše v zadnji številki v članku o prostituciji: »Pisateljica (v »Slovenki**) govori neprenehoma o »čistosti-1. Proti tej besedi se mora odločno protestirati, ker bi bilo po tem spolno občevanje samo po sebi nečisto... Na to stališče se sicer postavlja cerkev, ki si domišlja, da je njena pravica komandirati vse v življenju in ki je izmislila »nečistost-* zato, da bi prišli ljudje njo prosit, da jim naredi »čisto**, kar je bilo drugače »nečisto**. Ali dva spola sta bila na svetu, predenj je kdo sanjal, da bode sploh kdaj kakšna cerkev in imenovati nečisto, kar je prvi pogoj človeškega obstoja, je neumno ali pa frivolno1*.
Na te jako konfuzne besede kratek odgovor: Ako misli »Rdeči prapor**, da je sveto čistost iznašla še-le sv. cerkev, se temeljito moti. Ne! Sveto čistost zahteva naravni razum. Še predenj je bila sv. katoliška cerkev, so ljudje poznali sveto čistost, poznali sojojudje, poznali so jo tudi pagani. Protestirati proti čistosti se pravi, kregati se s pametjo!
Na drugi strani se „Rdeči prapor1* zopet temeljito moti, ako misli, da je zakon iznašla sv. cerkev. Ne! Zakon zahteva človeška narava, ker je pogoj človeškega obstoja. Še predenj je bila sv. cerkev, so ljudje poznali zakon v pravem pomenu besede, poznali so ga judje, poznali so ga tudi pagani. Jezus Kristus ni glede sv. zakona drugega storil nego povzdignil ga v sakrament.
Socijalni demokratje naj nikar ne govorijo, da čistost nasprotuje zakonu. Čistost ne nasprotuje zakonu, pač pa nasprotuje nezakonskemu spolnemu občevanju. Tako ne uči le sv. cerkev, ampak tudi človeški razum. Nezakonsko spolno občevanje je proti človeškemu razumu, tedaj proti človeški naravi — torej greh ! Kol lako ne more biti prvi pogoj človeškega obstoja. Prvi pogoj človeškega obstoja je le zakonsko spolno občevanje. Ali razumete ?
Toliko za danes v obrambo resnici, katero bi socijalni demokratje radi utajili.
Starostno zavarovanje. — Francoska vlada je predložila parlamentu načrt zakona o zavarovanju delavcev. Po vladnem načrtu se mora vsaki delavec, ki ni štar še 65 let iu ki nima plače več ko 4000 frankov na leto, zavarovati. Pokojnina bo znašala največ 800 frankov na leto ali pa 456 frankov na leto, če delavec hoče, da se izplača družini ob njegovi smrti tudi neki kapital. Zavarovalnina se bo odtrgovala od zaslužka. Kdor ni še dosegel 18. leto ali če zasluži manj kakor 2 franka na dan, se mu odtrga 5 vinarjev na dan; kdor zasluži 2 do 5 frankov, plača 10 vinarjev, kdor zasluži več kakor 5 frankov, plača 15 vinarjev na dan. Havno toliko mora plačali podjetnik. Ves denar bo sprejemala narodna blagajna za delavske pokojnine, ki bo za vsakega delavca imela poseben račun. Za tuje delavce, ki pa ne bodo imeli pravice do pokojnine, bo plačeval
podjetnik 2b vinarjev. Pokojnino dobi vsaki zavaiovanec lehko od svoji'«« f»r». leta. če jo nesposoben za delo. A k«» poslane delavec prej nesposoben za delo, dobi bolniAko pokojnino, ako je bil vsaj 2000 dni zavarovan Najmanjša laka pokojnina znaša 200 frankov na lelo. 'I'isli. ki so že prekoračili (>f> lelo, ki lorej ne morejo bili zavarovani, dobijo pokojnino iz državne blagajne, ako dokažejo, da so bili ,'{ii lel kol delavci v službah.
Kdaj dobimo v Avslriji kaj podobnega ?
Zsi kratek Sas.
Njepa ih*! — Oče svoji luVrki: Ako se hočeš poročili, nimam nič proti temu. Le nj« ga ne smeš vzeli, ker je poln dolgov.
Hčerka: Ali, ljubi oče. saj sem vam že večkrat povedala, da dolgove lahko vi prej plačate!
Mož in žena sla se hudo skregala. Ko žena vidi. da je mož srdit in da ue manjka mnogo, da se stepeta, začne bežati, a mož za njo. Nekaj časa tako le-čela. Naenkrat se žena obrne in reče možu: „Veš kaj? Ako hočeš, da še dalje beživa, pojdi poprej domov in zakleni hišo !w Na te besede se mož nasmeje in skupaj se vrneta v hišo.
Dobra dedšftna. — Mož: ,.Kaj vedno godrnjaš, žena, da bom vse zapravil in sinu ničesar zapustil? Sin bo po meni podedoval velik zaklad-1. Žena: ,.Po tebi bo podedoval velik zaklad?“ Mož : „Da, po meni. največji zaklad: dober želodec**. —
Latiaroar eve skladbe
se dobe pri skladatelju na Št. Viškigori (p. Slap ob Idriji) in sicer po znižani ceni še sledeče:
1. „Sveta maša“ za mešani zbor. Op. 1. 80 vin.
2. „Gorske cvetlice". Slovonski napevi za čvetero in petero mešanih glasov. Op. 4. 90 vin.
3. „Poinladanski odmevi". Pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Op. 6. 1 K 20 v.
4. „Glasi radosti". Za možki zbor (sopran in alt ad libitum). Op. 7. 50 vin.
£>. „Gorski odmevi". Zbirka možkih zborov in čveterospevov. Op. 8. 1 K 40 v.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejso sobno opravo, na katero sc še posebej opozarja p. n. občinstvo!
Žrebanje nepreklicno 30. dec 190L
Efektna loterija
za zgradbo zavetišča in od-gojevališča v Ljubljani. Srečka 50 v.
Srečke se dobivajo vodboro\i pisarili v Ljubljani, (iosposke ulice.
Raaprodajalcem popust.
OZNANILO.
Oskibnišlvo stolne cerkve v (Juriči proda za dober kup dele starih orgelj. j ki so popolnoma še za rabo, n pr. kla-vijalnro. pedal, dva meha, abstrakli drugo Natančnejše se o Inn pni/.vr pri stolnem župniku dr. Kr Sedeju
„Krojaška zadruga1;
vpisana zadruga z omejeno zavezo * 4<iorici,
(iosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega niatiiiraklurnega Naga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas v najverji Izbori, kakor: sukno, platno, pilc-nino, ChilTon. oksforl, srovico, vsakovrstne preproge. zavese, nami/ne pri e: nadalje vsa ko vrstno perilo, srajce.
S a. ul ni g <2z X0 e Ir le v a. $
v Gorici.
liiger 1111.
Vhi* pu naju t/.jili t*«*nali.
('<•»<• so slutile lircr. p obijanj n.
.»®6thčg
C C . C
E 2 ■-
« *
ji©«**:
1‘rva slovenska [H
J pli. 210 pil 4'20 pli 41
d ~	®	05	5
z 3	t-	O
is5a
“	3J £	t S
a c:	ec	c <-
iiikctiiustii anker-remuut. i žepna »ra n pusrebrnjeuo ▼ franc, verižico in tokom. ^ prava srebrna remont. A ura s pottrelirnjeno umor. T žepno verižico in tokom. V prava srebrna remont ura za dame s posrebrii.jeuo x ižico in tokom*. ™
angl. verižic« prava 14kurut /.lata re-
♦
♦
♦
♦
♦
4 rrnld 11‘— m°nt. žepna ura v lepi T ^UIU. 11	baržunaHtl škatatji in ele-
T	Rantu«	verižico.
^ Za vsako uro se jamči 3 leta.
A Nepovoljiio se zaiimnja ali denar nazaj T poSlje, lorej brez lizike. — Tom unakaj na-T znanila so ponarejena. — 1’o-Silja se pr< !i gotovini ali po povzetju.
BRATJE H1TKVIZ
tovarniška zaloga ur in zlatnine aa debelo.
Založnik avstr. c. kr. uradniške zveze itd. Krakovo, Stradon /7. (Avstrijsko). Ilustruvani ceniki zastonj in franko. Agentje s« sprujmejo.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši) priporoča častili duhovščini in slav ,emu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rieo i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, t, 2, 3, 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po '/* kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Melo la. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini Vse blago prve vrsle.
Po pošli se razpošilja v zabojčkih najmanje po i» Kg. na vse kraje.
Krojaški mojster
v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za mo*ke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi,posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
O H
zaloga \sako\Tsl- [jH] m ve- M
... . ■ “v r
(Slickereininschi- M, neti), kakor ludi dvokoles ter sa-mokresov v ulici »1 .Municipijo št. 1. ^
Lastna nielia- A a v ni ca m
M
siv;
dvokoles v Nisi i- ^
nili šiv;
Zejnili s | | o
mena
in popravljalnim ^ ojev. m
ski ulici hiš.
Hi.
©
•Pred konkurencijo nič strahu!!!
Siva 11 m* sl roje se jamči za pel ^
V ©
%
Kor se me ižče Se vedno na Travniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj lam fotograf Marega, javljam s lem slavnemu občinstvu, (la se nahaja moj novi atelije že dve leti v
Gosposki ulici
sit. 7 II. nadstr. v hlsi „(«or. Ijud. posojilnice44, kjer je tudi »Krojaška zadru«a“. Molijo je v vsakom oziru najmodernejši, najlepši, največji v (iorici, ter urejen velikomestno.
Pri po ročaj e se ludi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, hi-Iježim se z odličnim spoštovanjem
Ant. Jerkič,
odlikovani fotografski zavod v (iorici, Gosposka ulica 7.
jfaztorc Jon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tud. z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Lekarna
t
A Teodor Slabania, K
A	srebrar,	JI
U v Gorici, ulica Moreli 12, S S JI'	■
■ rf priporoča prečast. duhovščini za JjJ
izdelovanje cerkvenih posod in gS ■j orodja. Pripravo cerkvenega o- f!?
■ I rodja olajšuje revnim cerkvam Jj. || s tem, da daje tudi na obroke. ES U Obroke si pa preč. p. 11. gospod
naročevalec sam lahko določi. Jji
Prave in edine žel. kiipljlee
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih, dvakrat na dani
po jedno žličico (Varstvena znamka) |l()|jjje _ Ohrepi
želodec, store, da zgine r kratkem času omotica in Si-rotna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CKIttTOFOI,KTTI
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
v Gorici
Via Stretta št. 1
Ozka ulica št. 1.
Priporoča iz lastne zaloge
izvrstne in trpežni* skropilnicr proti peronospori,
(prenovljene po Vermorelovi sestavi), liaker je trd in svetel. Zalislke (valvole) se more lahko prenieniti. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilca.
Cena je /,el» nixka.
Sprejen lij e v poplavo in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke.
Priporoča ludi stroje za žveplanje sodov izcinkanega železa, pripravo I za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanje 111 pri točenju iz soda (kani, mo-hovo za žvepiauje grozdja raznih sistemov, covi iz gumo za vsakovrstne škropilnice*. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja strelovode itd. itd
urotljitM
IKOUSTtlAll A 81 1 ST t CA
G O R12 I A