poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
likaja dvakrat tedensko, tn sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in *pr«v«: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom - Celje. Delavska zbornica -frbovlje, Delavski dom - Jesenice. Delavski dom. - Rokopisi se ne vračajo. Ntlrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. Reklamacijo se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din II.—, xa inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 67.
Kaj je z občinskimi volitvami?
Beograjski listi so te dni objavili novico, da se tudi v Sloveniji vrše dne 24. septembra občinske volitve. Ta vest ni prav verjetna, ker doslej še ni izšla banovinska naredba o sestavi volilnih imenikov. To na-redbo bo izdal ban, vendar mora poprej zaslišati banovinski svet, ki pa do danes sploh še ni sklican. Po občinskem zakonu morajo občine razglasiti nove volitve z navedbo volišč itd. najmanj 30 dni poprej, tako da ta rok poteče že to sredo. Toliko kakor izključeno je torej, da bi se volitve vršile že 24. septembra. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se volitve ne vršile v najbližjem času. Doslej sta volili moravska in vrbaska banovina. Banovinske na-redbe so tudi že izdane za savsko, dunavsko. drinsko in vardarsko banovino. Tudi v zetski banovini je banovinski svet že sklican. Vse te banovine bodo torej volile v najkrajšem času. — Z gotovostjo se mora računiti, da se bodo tudi pri nas v bližnjih mesecih vršile občinske volitve.
Novi občinski zakon prepušča občinam precejšen samostojen delokrog v gospodarskih, socialnih in kulturnih zadevah, dalje krajevno policijo in tudi del obče uprave. Ker imajo zlasti delavci velik interes na tem, kdo upravlja občine in kako jih upravlja, bomo v prihodnjih številkah objavili najvažnejše določbe novega občinskega zakona. Za danes omenjamo, da se volitve vrše na podlagi kandidatnih list. ki se predlagajo sodišču v potrditev. Kandidatna lista, ki je prejela največ glasov (relativno večino) dobi dve tretjini vseh mandatov, med njimi župana in vse občinske svetovalce (občinsko upravo). Posebnih županskih volitev ne bo več, ampak bo nosilec kandidatne liste župan, Prvi kandidati za njim pa občinski svetovalci. Občinski odbor se voli za tri leta na podlagi splošne enake in neposredne volilne pravice. Glasovanje je javno. Občinski zakon pa izrecno določa, da nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati y.Qlilca na odgovor zaradi tega, za katero kandidatno listo je oddal svoj Klas. Vsako volilno nasilje se kaznuje po posebnih zakonskih predpisih. £e je tudi res, da so ljudje gospodarsko odvisni in javno glasovanje ustvarja gotove nevarnosti za izraz Popolnoma svobodne volje volilcev, vendar zakon izrecno želi. da vsak Y°lilec odkrito in nošteno izjavi svo-lc . Prepričanje. Potrebujemo znatnih ljudi, ne pa šlev. Zakon ne
Sreda, 23. avgusta 1933.
Strokovne organizadje bodo
odločale!
dela
."obene razlike med sodno po-
trjenirni kandidatnimi listami, pa naj so vložene od koncesijoniranih poli-P i ank ali pa od posameznih socialnih, gospodarskih in kulturnih skupni, lo načelo je na seji zagrebškega banovinskega sveta izrecno povdarn ban dr. Perovič in ne velja samo za Savsko banovino, ampak za celo državo.
Zahtevi Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije po razpisu volitev v Delavske zbornice je ugodeno. Samo ob sebi razumljivo je, da je že skrajni čas za nove volitve. Vendar so nekateri krogi na vse pre-tege intrigirali in delovali proti razpisu volitev.
Glavni nasprotniki volitev so bili takozvani »narodni« sindikati pod vodstvom; bivšega komunista Stankoviča. V eni fronti z njimi je bila seveda njihova ljubljanska filiala »Narodna strokovna zveza«. Z njimi so se solidarizirali beograjski Kora-čevci. Nekateri od njih so izjavljali, da niso še pripravljeni za volitve in da je zato treba stvar-odložiti; drugi so pa zopet zahtevali, da se dosedanje izvoljene skupščine in upravni odbori zbornic razpuste in da prevzamejo Delavske zbornice — komisarji.
Ne smemo se čuditi stališču teh ljudi: imajo sicer firme im pečate, nimajo pa za seboj nobenih delavskih množic — in zato so naravno proti volitvami. V svojem naslovu imajo sicer tudi besedo »strokovna«, toda dejansko niso nobena strokovna organizacija — zato so proti temu, da bi pri volitvah kandidirale resnične delavske strokovne organizacije. Zapomniti si moramo dobro, da so ti ljudje nastopili proti svobodnimi strokovnimi organizacijami in proti avtonomnim Delavskimi zbornicami. To je potrebno radi tega, da ne bi kak delavec pomotoma volil za Delavsko zbornico ljudi, ki so de-
jansko proti temu, da bi delavci ohranili Delavske zbornice.
Če delavci hočejo, da bo Delavska zbornica brez vpliva delodajalcev ščitila delavske interese, morajo skrbeti za to, da bodo zbornico upravljali ljudje, ki z vsem. svojim udejstvovanjem' dajejo garancijo, da so jim1 delavske pravice najsvetejše, ljudje, ki za svoje delo tudi odgovarjajo pred delavstvom — a to so aktivni člani razrednih strokovnih organizacij.
Tisti, ki so hoteli Delavske zbornice izpremeniti v komisarske birokratske pisarne, niso uspeli pri ministrstvu in je ministrstvo proti njihovi volji razpisalo volitve.
Sedaj imajo vsi delavci možnost, da odločajo v nadaljnji usodi svoje edine pravne javne ustanove. Naravno je, da bodo delavci izvolili zastopstvo iz pravih svojih strokovnih organizacij, ker te so najstarejše in najvažnejše sredstvo v boju delavcev. za samoobrambo. Prave strokovne organizacije so pa samo tiste, ki združujejo delavce po posameznih industrijah na razredni podlagi. To so pri nas cdino-le organizacije, ki so včlanjene v Združeni Delavski Strokovni Zvezi. Volitve v Delavsko zbornico pomenijo plebiscit (ljudsko glasovanje) za enotno delavsko fronto, za enotne strokovne organizacije, za samoupravo vseh javnih socialnih inštitucij potom svobodno izvoljenih delavskih zastopnikov.
Dollfussova vlada proti Dunaju.
Dunajska občina je v soc. dem. rokah. Krščanski socialci vodijo naj-ostrejši boj proti občini in jo v interesu svojega državnega režima izkoriščajo. Za državno policijo, je dunajska občina plačevala na leto 105 milijonov šilingov (ca. 850 milijonov dinarjev). Sedaj je pa Dollfussova vlada sklenila, da mora dunajska občina v ta namen prispevati na leto
36 milijonov več (ca. 1 milijardo 800 milijonov Din).
Kancler dr. Dollfuss Je odletel v Italijo,
da se posvetuje z Mussolinijem o notranji in zunanji avstrijski politiki. Mussolini ga utegne morda pridobiti celo za Hitlerjev fašizem? Podobno je!
Ruski poslanik v Španiji
postane bivši sovjetski komisar Lu-načarski. Španska vlada je predlogu že pritrdila.
Širite naš list!
Vse evropske dr2ave so zaiele tekmovati,
katera bo v najkrajšem času izgradila čimveč novih vojnih letal. Italija, Francija in Anglija, ki je te dni naročila 100 novih letal. Tudi Nemčija gradi neumorno nova letala v »trgovske« svrhe.______________
O ogrskih faSistih.
Soc. dem. »Nčpszava« poroča:
Madžarski »hakenkrajclerji« iščejo voditelja, toda voditelja z denarjem. Pa ga ne najdejo. Ne zaradi tega, češ, da ni na Ogrskem1 nobenega bogatega grofa ali imovitega Žida, marveč zaradi tega, ker nihče ne mara v madžarsko hakenkrajcler-sko gibanje investirati svojega denarja. ki ne obeta velikega dobička. Vendar madžarsko hakenkrajetersko gibanje obeta dobiček! Kjerkoli so še poizkusili, v Raabu. v Mosonui v Trans-Danubiju in ob Platonskem jezeru. so ponesrečili. Končno je madžarski hakenkrajc razpadel na štiri dele, ustanovile so se štiri skupine, ki druga drugo pobijajo. Madžarsko hakenkrajclersko gibanje je prišlo v konkurz. Vršili so se samo še procesi, ki jih voditelji vodijo med se-
boj. Samo ti procesi bodo nekoč opozarjali na to, da so tudi na Ogrskem poizkušali s hakenkrajcom.
Hitlerjeva hvaležnost.
Pred nekaj meseci je pripeljal Bouha iz Nemčije večje število Jugoslovanov na obiske v Jugoslavijo. »Slovenski Narod« je takrat poročal, da so izletniki izjavljali, da so Slovenci v Nemčiji srečni, ker je zmagal Hitler. To izjavo in opisati razmere kot vzorne, so izletniki morali dati. Sedaj pa zahteva nemški režim, da se slovenske delavce tudi po dvajsetletnem bivanju: v Nemčiji odpusti. Mnogo teh delavcev z rodbinami je že izgnanih.
Amerikanski premogovni baroni se upirajo Rooseveltu.
Amerikanska premogovna industrija ni zadovoljna z Rooseveltovim gospodarskim, načrtom, češ, da so kapitalisti rajši sami svoji gospodarji. Sedaj se Roosevelt in pristojni tajnik pogajata z rudniškimi posestniki, kako naj se to vprašanje reši, da ne bo preostrega konflikta.
Leto VIII.
Med Avstrijo in Nemčijo ni zbliZanja.
Nemčija izziva na vse strani. Letala pošilja v Avstrijo s hujskajočimi letaki, po radiu razširja najostudnej-še govore proti avstrijski republiki. Velesile so se posvetovale, kaj naj ukrenejo proti Nemčiji. Hotele so skupno protestirati, pa ni prišlo do tega. Na posamezna vprašanja pa je Nemčija odgovorila sicer energično, da z akcijami ni v zvezi ter da bo v bodoče preprečila vsakršne akcije proti Avstriji. Toda napadi se nadaljujejo.
Po vesteh, da se vrše z Nemčijo pogajanja v Švici, je podkancler Winkler kategorično izjavil, da to ni resnica in da tudi ni ugoden trenutek za razgovore.
»Arbeiter-Zeitung« ugotavlja k vsem tem dogodkom1, zlasti z ozirom1 na vest, da se vrše pogajanja med Nemčijo in Avstrijo, da je to dogodek mednarodne politike. Ne vemo, če more nemški poslanik, ki je zapleten v fašistično agitacijo, še ostati na Dunaju, če ga nemška vlada sama ne odpokliče, mora avstrijska vlada zahtevati njegov odpust. Spor mora priti pred Društvo narodov. Avstrija se mora vsekakor proglasiti za mednarodnopravno nevtralno deželo. Potrebno pa je tudi v Avstriji pripraviti predpogoje za boj proti razvoju rumenega barbarstva: le demokratična Avstrija sme računati z vsemi silami, ki so v lastni deželi in v Evropi tej majhni državi na razpolago. Avstrijo sicer neposredno ogroža fašizem;, je pa vendar postala straža evropskega miru.
Kako resno misli avstrijski režim na demokratični sistemi vladavine, nam' pa prav jasno priča program nove enotne stranke. Imenuje se nacionalna enotna stranka. Nje program je: državna zvestoba, ljudska in nacionalna obnova, stoji na stališču krščanstva in se bori proti brez-božnosti. Zahteva avtoritativno stanovsko organizirano državo. Odklanja gospodarstvo po načrtu, liberalni gospodarski sistemi ter zahteva organičen gospodarski red. Zahteva dalje plemensko zavest, odpravo mirovnih pogodb, verzajlskih. St. ger-mainskih in trianonskih, in ljudsko oborožitev.
Resnično žal, da se avstrijski režim v tako- kritičnem1 trenutku, ko mu sili fašizem- še povsod v hišo, še vedno ne zave, da bi Avstrijo utegnila rešiti pred fašistično diktaturo le prava demokracija, nikdar pa ne malomeščanska demagogija.
Brez iluzij o rajhsveru!
»Radničkim Novinaml«, Beograd, pišejo naravnost iz Nemčije:
V inozemstvu je še vedno razširjeno mišljenje, da bo rajhsver prej ali kesneje strmoglavila Hitlerja. Pač ni večje iluzije kakor je ta. Višji častniki rahjsvera, ki so bili izpo-četka neprijateljsko razpoloženi na-pram Hitlerju, so izpremenili svoje stališče, ker je energično obvladal nadaljnjo izvedbo »revolucije« in odklonil razdelitev velikih junkerskih posestev. Veliko tajno oboroževanje Nemčije je tudi pomirilo častnike s Hitlerjem. Poleg tega je tej kupčiji največ doprineslo to, ker je rajhsver sploh izključen od »prikrajševanja«. »Židovski paragraf« namreč, ki bi zadel mnoge častnike plemiče, katerih matere ali stare matere so Židinje. za rajhsver sploh ne velja.
Rajshver se po vsem' temi počuti
V spomin Avgusta Bebla.
Ob petindvajseti obletnici njegove smrti.
Približno eno leto pred pričetkom svetovne vojne dne 13. avgusta 1913 je umrl Avgust Bebel, nenadomestljivi voditelj, organizator, agitator, taktičar in mislec nemškega socialističnega delavskega gibanja in vsega sveta. Bebljeva življenska pot je v bistvu tipična zgodovina nemškega delavca in nemškega delavskega razreda: od početka delavskega zbujenja in dviganja iz nezavednega mrtvila in brezbrižnosti
meneč, da gre samo za »prehodno dobo«, in da bo socialna demokracija po tej nepriliki tem ponosnejše dvignila svojo glavo. Kamor je prišel, je prinašal interesentom in omahljivcem pogum in zaupanje. Njegovo zaupanje v zmago je sugestivno vplivalo na druge. Strankin voditelj je postal prerok. Ono, kar je bilo stranki takrat najbolj potrebno, ji je Bebel dal, in to je mogel dati samo on.«
V mnogo hujši situaciji kakor pod Bismarckovim zakonom proti socialistom', se nahaja danes nemški delavski razred v Nemčiji in, nedvomno, po vsem svetu. 1 oda, ta razred, iz katerega je Bebel izšel in za katerega se je boril, kljub temu živi in se bori! Njegova sila je oslabljena, toda uničena ni... Seme, ki ga je Bebel sejal, ni uničeno. Zgodovinska naloga tega razreda je ostala.
Težke čase je preživel tudi Bebel, moramo jih preživeti tudi mi, prepojeni z njegovim’ duhom, njegovo voljo, njegovim zaupanjem! in hrabrostjo.
Pa bomo uspeli!
S tem sklepom utegne delavstvo najlepše proslaviti spomin na velikega Avgusta Bebla, boritelja in človeka, ob petindvajsetletnici njegove smrti.
jako dobro v senci hakenkrajclerjev. S tem* se more razlagati tudi resignacija generala Schleicherja, ki je koval velike politične načrte proti Hitlerju, ki jih je pa danes popolnoma opustil, v kolikor že ni gotovo, da mu ponudi svoje usluge, če jih bo potreboval.
Porušenje Hitlerjeve diktature more izvesti samo delavski razred v Nemčiji ob razmerah, ki bodo za to ugodne.
Kako se izvršujejo zakoniti predpisi v podjetjih.
Ob priliki vajeniških zborovanj v Ljubljani in drugod so govorniki delodajalskih organizacij radi po-vdarjali, kako vestno izposlujejo delavsko varstveno zakonodajo. Zlasti, so rekli, je njih najsvetejša stvar, da vajence vzgajajo in jih varujejo — pred pokvarjenostjo.
Na vsa ta naglašanja naj da pojasnila letno poročilo obrtnega nad-zorništva za dravsko banovino.
Poročilo pravi:
Nedostatek zdravega zraka in čistoče se je našlo v mnogih delavnicah, kakor tudi veliki nedostatki glede higijenske ureditve. Ker za odstranitev teh nedostatkov ni potreba mnogo sredstev, je odpravo obrtno nadzorništvo tudi zahtevalo v več slučajih. Opažajo se nedostatki še vedno glede ventilatorjev, kopališč, umivalnikov, garderob in hi-gijenskih stranišč.
Za stanovanje neodgovarjajočih prostorov se je našlo mnogo, zlasti spalnice za vajence.
Število vajencev je napram številu pomočnikov še vedno preveliko. Zloraba vajencev je bila ugotovljena v 225 primerih. Obiskovanje obrtnih šol je še nepovoljno. Število obrtnih šol je nezadostno.
Nočno delo mladoletnih in žen je bilo ugotovljeno v 53 primerih.
Število intervencij zaradi predol-gege delovnega časa je doseglo 335 primerov, kar dokazuje, da delovni čas ni urejen zadovoljivo. Nedostatek glede odpočitka je ugotovljen v 338 primerih. Nadure se še vedno ne plačujejo s 50 odst. doklado in je bilo lani zaraditega izvršenih 315 intervencij. V splošnem je absolutno število intervencij naraslo, in sicer glede nadurnega dela, odpočitka iir izplačevanja mezd in nadur.
Ti podatki iz poročila obrtnega nadzorništ,va za dravsko banovino SO: jako značilni z ozirom na raz^ mere glede delavskega varstva. Posebno karakteristično je poročilo, če pomislimo, da je bilo nadziranih le del obratov in da se smatra vobr čp,, da so delavsko-varstvene razmere v naši banovini še najbolje urejene. Nedvomno so v drugih de-lih države, kjer podjetniki gospodarijo bolj absolutno in nadziranje ne s strani delavskih organizacij in ne obrtnih nadzorništev še ni izvedeno, vladajo še slabše razmere.
Tu čaka delavstvo še mnogo dela, resnega dela. Iz poročila pa lah-
tako politične kakor razredne, se je kljub pojavljanju malomeščanskih zmot dvignil ta strugarski pomočnik in po njegovem osebnem vplivu tudi nemški delavski razred in obenem po ostalem svetu v družabnem1 in političnem življenju. do neverjetne višine.
Helmuth pl. Gerlach, nazadnjaški političar in politični pisatelj, pravi v svojem življenjepisu o Beblu:
»Bebel je za stranko največ storil v času prvih let zakona proti socialistom. Njegova zasluga je predvsem' v tem, da strankina kriza v tisti dobi ni zašla v katastrofo. Kazalo je, da se vse poruši: organizacija, tisk, število volilcev — toda on je ohranil zaupanje. Mnogi so izgubili nado in se odstranili. Materi-jalna beda je potrla druge. Špijona-ža je demoralizirala stranko. Toda Bebel je neustrašeno dvigal svojo glavo. On ni niti trenutek omahoval,
ko posnamemo, da trditvam delodajalcev o vzorno urejenih delav-skovarstvenih razmerah v dravski banovini ne moremo verovati.
Dobra žetev v Rusiji. V Rusiji imajo letos izredno dobro žetev.
Ce si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli* da se morajo delavski listi vzdrievatl izključno z lastnimi sredstvi. ...
O kljukastem kri2u.
(Hitlerjev ideal.)
Beograjska »Politika« prinaša iz nekega krakovskega ilustriranega lista tale zanimivi članek o »Hackenkreuzu« (hitlerov-skem kljukastem križu), ki so ga hitlerjevci prevzeli iz arijskih časov in navad (»Svastika«) kot znak arijske čistote nemškega naroda:
»Povsem napačno bi bilo, če bi verjeli ali menili, da ima Hitler monopol na znak kljukastega križa. Že v davnih časih je služila svastika kot simbol raznim narodom, pa tudi danes še vedno označu.le najbolj zvito in krvoločno indijsko božanstvo, boginjo Kali.
V okolici Kalkute so nagromadeni hrami in oltarji, posvečenj čaščenju najkrvo-ločnejšega indijskega božanstva, boginje Kali. Predstavljajo jo kot ženo s štirimi liokami in s tremi očesi. Eno oko je obrnjeno proti preteklosti, drugo k sedanjosti, a tretje k bodočnosti. Ena roka vihti meč v obliki srpa, s katerim je odsekala boginja glavo mladeniču in to glavo nosi v drugi roki. Njene noge gazijo po truplih, ki pokrivajo tla. Petnajst lobanj, nanizanih na vrvico, ji služi namesto ovratne ogrlice in kot vrhunec groze jo predstavljajo z iztegnjenim jezikom, ki je ogromen in pokrit
S ^Na stotisoče vernikov se hodi klanjat v to boginji Kali posvečeno svetišče. Eni
zahteva;o številno potomstvo, drugi dežja, dobro žetev in bogat ribolov. Vsako leto žrtvujejo tej boginji po eno človeško življenje. Mladeniča kot žrtev privežejo za steber od svetišča. Množica ljudstva pleše ob spremljevaniu gorečih molitev, namenjenih boginji, naravnost noro okrog njega: »O, Kali, mi ti žrtvujemo lepo žrtev in zato nam podari obilno žetev, zdravje in rodovitno letno dobo. Sprejmi žrtev tega mladeniča in naj ne pade niti eni greh na naše glave.« Med tem privedejo žrtev, ki ji svečenik z enim samim zamahom meča odseka glavo. Verniki, ki so na vrhuncu verske ekstaze, trgajo s trupla kose mesa. Včasih se z namenom, da se obred izpremeni, obrne steber, na katerem je žrtev privezana in to tako hitro, da verniki trgajo kose mesa z živega telesa.
Čim več solz pade iz oči žrtvovanega mladeniča, tem plodonosnejSi bo dež. Kose mesa, ki so jih udeleženci tega obreda, iztrgali od trupla žrtve, odnesejo le-ti domov, kjer jih družine pričakujejo s postomi V vsaki vasi bere svečenik nad temi čudnimi krvavimi relikvijami (ostanki) molitve in polovico relikvije izročijo boginji zemlje (rodovitnosti), drugo polovico pa razdelijo med najstarejše rodbinske člane v dotičnem kraju. •
Zdaj je angleška vlada prepovedala izvrševanje teh barbarskih obredov. Ker pa seveda ni mogla izbrisati in iztrebiti tega tisočletnega obreda žrtvovanja kar v enem
dnevu, ga še vedno tolerira, vendar samo pod pogojem, da žrtev ni več mladenič nego mlado jagnje. Žival sta žrtvovala dva svečenika in sicer v neki skupini, kjier je bil najbolj zastopan ženski spol, in to z nič manj fanatičnimi vzkliki. Romarji so prinesli žival za žrtvovanje, ki so jo metali svečenikoma, ki sta jo morala ujeti med poletom za dve nogi. Potem jo pa za-vihte krožno po zraku, preden jo privežejo za žrtveni steber. Med vsem časom teh ceremonij odmeva strašno vpitje vseh prisotnih in vsi skupaj pojejo molitve, kakor v onih časih, ko so žrtvovali človeške žrtve. Končno vzame svečenik v roko meč v obliki srpa in odseka jagnjetu glavo. Kri, ki brizgne v tem trenutku, oškropi prisotne in se pocedi po zemlji. Ženske se borijo med sebo\ katera bo mogla piti to kri še vročo in to gostijo delijo z zbranimi psi. Pobesnelo množico prevzema vse bolj in boli norost, kajti množica je obsedena od religiozne (verske) ekstaze. Ženske dobivajo histerične napade in se začno konvulzivno tresti. Trgajo svoje obleke, P°vfr°*aj°, rane in šele proti 'koncu padajo, nzlCno . -lesno) in moralno travno) PoPo'™™* ’ pane, nezavestne na tla. Med tem krica J romarjev ne preneha bičati živcevm tej peklenski atmosferi (ozračju) ohranijo tudi najbolj zdravi ljudje težko svoje ravnotežje.«
In to so menda vzgledi, za katerimi hodi Hitler?!
Doma in po svetu.
»Slovenec« hoče prekositi samega Hitlerja v pobijanju demokracije in socializma. V temi tekmovanju za prvenstvo v protisocialistični fronti se poslužuje vseh sredstev in receptov. Vsak dan zajema novo blato iz svojih kloak in tuli proti framazo-nom in socialistom, proti demokratičnim idejam in proti napredku.
Poročilom' o katoliški manifestaciji na ljubljanskem Stadionu sledi takoj1 bombastičen naslov: »Španski prirnas poziva narod, da pospravi razvaline španske revolucije s katoliško akcijo.«
Drugi dan novo odkritje z vzhoda: »Ortodoksni marksizem tudi v Rusiji ni prestal preizkušnje realnih razmer« — poročilo samo je napisano tako, kakor da se vsak moment pričakuje, da bo ruski kmet poklical v deželo — katoliško tiskovno družbo iz Ljubljane.
Čez 48 ur izvedo srečni »Slovenčevi« bravci, da je tudi bogata Francija na robu propada po zaslugi fra-mazonov, ki jih podpirajo seveda zopet ti nesrečni marksisti. Vsa Francija koprni v pričakovanju na odrešenika iz Kopitarjeve ulice.
In komaj se je skrila luna in se je zopet pokazalo žgoče solnce, že se vidijo na obzorju prve posledice gonje mogočnega »Slovenca«, ki ima po vseh krajih tega sveta svoje »posebne poročevalce«, ki pa stanujejo radi hitrejšega poslovanja kar v mejah dravske banovine. — Kajti drugi dan že naznanja z velikimi črkami, kakor Bafa svoje nove cene, da je v Franciji prišlo do »zatona marksizma«.
Da se slika zaokroži, še poroča »Slovenec« z veliko radostjo, da bo tudi na Poljskem zmagala fašistična diktatura.
Drugi dan se je pa v »Slovenčevi« politiki zopet nekaj zamešalo. Z zadovoljstvom sicer lahko poroča, da so nemški socialisti in komunisti že večinoma na varnem, da je »rdeča Nemčija v ječi«, ampak v Franciji, kjer je prejšnji dan marksizem že zatonil, je čez noč »domovina v nevarnosti« radi kongresa francoskih učiteljev, ki se iz neznanega vzroka niso pridružili katoliški akciji, ampak so se večinoma izjavili za marksi-zeirr. »Slovenec« poživlja francosko vlado in zvezo narodov, naj stopi vsaj framazonom na prste, ker sicer bo število »Slovenčevih« naročnikov preveč padlo.
Nerodno je to bojevanje »Slovenca«. Naj se mu vendar nekje poveri vlada, da bo po Hitlerjevem' vzgledu pokazal ljudstvu, kaj je to — klerikalna svoboda.
Notranji razdor med krščanskimi soeialci. — »Slovenec« z dne 20. avg. poroča, da bo pri volitvah v Delavsko zbornico pri nameščenski listi »boj med Združenimi zasebnimi in trgovskimi nameščenci (krščanski nameščenci, ki niso včlanjeni v J SZ), med Strokovno zvezo trgovskih in zasebnih nameščencev Jugoslavije (krščanskimi nameščenci, včlanjenimi v JSZ)« — in med socialistično ter »narodno« listo. Krščanski socialci bodo imeli torej dve listi: oficielno, ki stoji na strani starega klerikalnega vodstva in »Slovenca«, in pa Jugoslovansko Strok. Zvezo. V delavski skupini oficielni klerikalci nimajo registrirane svoje posebne zveze pri Del. zbornici in zato hočejo postaviti svoje kandidate na listi Jugosl. Strokovne Zveze. »Slovenec« bo napel vse strune za politični katolicizem' po svojih znanih demagoškili receptih, saj obeta v isti številki, »da bo volivni boj v Sloveniji... precej oster in hud.« Potem’ bo pač zmaga razredno-zavednega delavstva tem sijajnejša.
Jugoslovanska levatitinska izvozna in uvozna družba d. d. je imela svoj ustanovni občni zbor v Zagrebu. Turška skupina gospodarstva je izjavila, da bi se utegnilo nekaj jugoslovanskih izdelkov razpečavati v Turčiji. Ustanovitelji so zagrebški in-
dustrijci večinoma ter imajo za seboj Dunajsko bančno društvo, oziroma njega zagrebški zavod.
Sam se je razkrinkal — »Slovenec« stalno ponavlja izpade in pozive proti španski republiki, kjer Politični katolicizem nima več besede. Kako je sedaj v novi Španiji, je Pa menda pomotoma zapisal »Slovenec« sam v svoji 188. številki, kjer pravi: »Španija je s sprejetjem nove ustave rešila veliko problemov agrarne politike, sedaj pa intenzivno rešuje tudi številne socialne probleme. Dosedaj je Španija ratificirala že okrog 30 internacionalnih konvencij in ie tako prišla na prvo mesto med državami, ki so včlanjene v Mednarodnem; Uradu za delo.« — S tako Španijo se »Slovenec« nikakor ne more sporazumeti; njemu je pač pri srcu bivša Španija, v kateri sta vladala veleposestvo in klerus.
Jubilejni zbor češkoslovaške socialnodemokratske stranke. Izvršilni odbor češkoslovaške socialnodemokratske delavske stranke sklicuje za dneve 27. do 29. oktobra 1933 v Prago XVII. redni in jubilejni zbor stranke. Na dnevnem' redu je poleg poročila o delovanju stranke v letih 1930—1932 tudi referat o pregledu političnega razvoja v češkoslovaški republiki, nastop stranke v parlamentu ter posebno predavanje o mednarodnih političnih, socialnih in gospodarskih problemih in taktiki socialne demokracije. Kot tretja točka tega zbora so tudi pozdravi gostov na dnevnem^ redu in bi bilo želeti, da se med njimi pojavijo zopet tudi jugoslovanski sodrugi kot govorniki.
Proti hitleristom je belgijska vlada izdala stroge ukrepe in prepovedalo vsako njihovo shajanje in nošnjo njihovih uniform1. Izdala je tudi učinkovite ukrepe, da se prepreči hitlerska propaganda iz Nemčije. —• Istočasno so pozvana vsa belgijska podjetja, ki zaposlujejo Nemce, da iste nemudoma odpuste in nadome-ste z domačimi. To velja tudi za nemške trgovske firme, ki se nahajajo v Belgiji.
Nemčija vohuni v francoski armadi. V nekem' stanovanju! v Parizu je nastal požar. Varnostni organi so ob tej priliki odkrili v stanovanju cel arzenal raznega orožja in streliva in veliko količino propagandističnega materijala v komunističnem duhu pisanega, a pri natančnejši preiskavi se je ugotovilo, da je ta materijal nemškega izvora, namenjen za širjenje v francoski armadi v svrho, da se poruši disciplina. Obenem1 je bilo najdeno mnogo načrtov: francoskih trdnjav, mobilizacije in drugih vojaških' tajnosti, očividno namenjenih nemški vohunski službi.
Ljubljana.
Resnica o pollrjjh in preddelavcih na Dukičevem bloku. Na tem mestu smo v številki 38 od 13, maja 1933 objavili Članek »o terorju polirjev in preddelavcev na Dukiče-Vem bloku«. Po informacijah, ki smo jih radi tega članka poiskali, se je dognalo, ,a Članek predvsem ni izviral iz kroga dejstva, zaposlenega na tem bloku. Tudi si-c?r Se je izkazalo, da vsebina tega članka JI1, v skladu z resnico. Glede nobenega po-JJria. nobenega preddelavca, pa tudi glede izv ne druge osebe ni mogoče reči, da bi da K^al nad delavstvom kakšen teror, ali nanr Se sPl°h kakorkoli napačno obnašal r ' attt delavstvu. Tako je n. pr. čisto ne-t jj JJ?> da bi se sprejemali v delo grun-
Ha	»naj0 doma posestvo im živino in
cfa	^1°	brezposelni in potrebni. Bila
st rf.f /es dva primera, da sta se takšna Pi° u. aJ)lotela vštuliti med delavce, pa n, ? ,'onjena. Tudi glede kuhinje so aavDe ta*Jratnega članka neresnične in je P'Sk° k? a .nasedel informacijam neke osebe, ki ga je IZ konkurenčnih razlogov nalagala, v resnici se ni nikdar zgodilo, da bi se bilo .Komu reklo, da mora v novoustanovljeni kuhinji jesti, ker bo sicer odpuščen, pa tudi ravnalo se ni tako, da bi jnogel katerikoli delavec misliti, da mora jemati hrano v določeni kuhinji. Polirji in Preddelavci s kuhinjo sploh nimajo nobene zveze in je to povsemi zasebno priložnostjo podjetje drugih. O kakšni samovolji zato govora ne more biti in je apel objavlje-Uega članka na vodstvo firme docela brezpredmeten. Uredništvo je objavilo članek v dobri veri in zanašajoč se na priložnostnega dopisnika, kateri je kakor rečeno, sam Postal žrtev mistifikacije. Po krivici napadeni polirji so se pritožili in ker jim moderno delati krivice, preklicujemo vse na-vedbe onega članka kot neosnovane.
Kdo ima pravico kandidirati pri občinskih
volitvah?
Ali smejo od banske uprave imenovani in razrešeni občinski odborniki
kandidirati?
Iz nekaterih krajev v Savinjski dolini smo prejeli od tamošnjih so-drugov vprašanja, da-li je res, da pri predstoječih občinskih volitvah: ne bodo smeli kandidirati tisti, ki so bili odslej člani imenovanih občinskih odborov, pa so bili iz kakršnih koli znanih ali neznanih razlogov s strani banske uprave razrešeni funkcij; te verzije se namreč širijo med ljudstvom in sicer jih razširjajo ljudje, ki zavzemajo gotove položaje, tako da javnost misli, da so take in podobne izjave povsem verodostojne.
Da ne bo nepotrebnega beganja in zmešnjave, odgovarjamo na vsa došla vprašanja javno: Ni res, da
bi občinski zakon vseboval kakšno tako določilo, ki bi onemogočalo kandidaturo od banske uprave doslej razrešenih občinskih odbornikov, županov’ itd. Vsak izmed teh lahko kandidira pri bodočih občinskih volitvah, samo da izpolnjuje ostale pogoje občinskega zakona o volitvah. Ljudje, ki take vesti trosijo, delajo to najbrž zavestno. Ker bi take vesti lahko ustvarile razburjenje med ljudstvom;, priporočamo vsakemu, da tiste vplivne osebe, ki c temi govore, prijavijo sreskemu načelstvu in pa državnemu pravdništvu, da bo proti njim uvedena kazenska preiskava in da bodo prejeli zasluženo plačilo.
Maribor.
Nemški fašizem je pričel izganjati iz Nemčije naše delavce. Zadnje dni prihajajo preko Avstrije v Maribor naši delavci, ki so bili doslej zaposleni v Nemčiji. Od kar vlada tam1 fašizem:, ni več mesta za naše delavce, ki so po večini izčrpani in do skrajnosti onemogli doslej žrtvovali svoje moči in zdravje nemškemu kapitalizmu. Prizadeti so vsi brez sredstev in jih čaka v domovini novo razočaranje, kjer je le malo izgleda, da bi dobili zapo-slenje. Tako postopa z delavci fašizem v Nemčiji, za katerega se navdušujejo tudi pri nas nekateri nad-stoodstotni nacionalisti.
Akcija stanovanjskih najemnikov na Sušaku. Na zadnji seji organizacije stanovanjskih najemnikov v Sušaku se je ustanovila »Zadruga za zidanje enodružinskih hišic na odplačevanje«. Kakor hitro bo oblast zadrugo odobrila, se bo začelo z zbiranjem sredstev za gradnjo prve serije malih, vilam podobnih hišic z vrtovi in vsem potrebnim kornfor-tom, ki jih bodo člani odplačevali v obliki običajne mesečne stanarine. Za gospodarsko šibkejše člane se pa bodo gradile večje hiše z enosobnimi stanovanji in potrebnimi pritiklinami, za zelo zmerno najemnino. Pomoč je obljubila zadrugi tudi banska uprava. Za mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov pa taka vprašanja seveda niso aktualna.
Obisk češkega novinarja. Pretekli teden je obiskal naše uredništvo odličen češki novinar- sodrug Josip Jirout iz Plzna, ki je tam že dolga leta šefurednik socialnodemokratskega dnevnika »Nova doba«. Sodrug Jirout je že znan prijatelj in poznavalec Jugoslavije in se je zlasti obširno pečal tudi z makedonskim vprašanjem in napisal o tem posebno knjigo. Tudi sedaj je bil sodrug Jirout na celomesečnem študijskem potovanju po Jugoslaviji, in bo o tem pisal v naše bratske liste dnevnika »Novo dobo« in centralno glasilo češkoslovaške socialdemokratske stranke »Pravo lidu« v Pragi. — Obenem se je sodrug Jirout sestal tudi z nekaterimi našimi sodrugi, da se informira o pokretu za obnovo socialistične stranke v Jugoslaviji in bo o tem poročal izvršilnemu odboru socialdemokratske stranke v Pragi. Kakor nam je poročal sodrug Jirout, si v Češkoslovaški iskreno želijo, da čim preje navežejo ožje stike z jugoslovanskimi socialisti. Mi to željo iskreno pozdravljamo ter smo radi tega z velikim veseljem in z zadoščenjem sprejeli sodruga Jirouta v Mariboru in mu dali tudi temeljite informacije o naših’ razmerah in idejnem gibanju našega proletarijata. — Med Mariborom in Plznom imamo že dalj časa navezane stike ter si naše uredništvo tudi izmenjuje »Delavsko Politiko« z dnevnikom »Novo dobo« v Plznu, ki na podlagi »Delavske politike« često poroča o naših prilikah. — Sodrug Jirout se je zelo pohvalno izrazil o lepem Mariboru. Zal, da je bil le kratek čas med nami, pa upamo, da ga ^bomo čim preje še z drugimi sodrugi iz Češkoslovaške videli pri kaki večji prireditvi v Mariboru.
Na državni deški meščanski šoli v Mariboru bodo popravni izpiti dne 30. in 31. avgusta od 8. do 12. ure. — Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra, vselej od 8. do 12. ure. Pri vpisovanju se mora vsak učenec izkazati 1. z izpričevalom o dovršenem prejšnjem; razredu — v prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene in niso stari še 14 let; 2. s potrdilom o višini davkov, ki jih plačujejo učenci sami ali njihovi roditelji oz. skrbniki. Na podlagi takega potrdila plača učenec takoj pri vpisu dotično šolnino ali je od plačila oproščen. Vsako potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20.— Din. Kdor si da napraviti za istočasen vpis v raznih šolah prepis takega potrdila, ga mora kolkovati s kolkom za
10,— Din. Potrdila izdajajo pristojni davčni uradi. Učencem državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev izda potrdilo urad, pri katerem' dobivajo roditelji plačo. Kdor ima plačo in posestvo, se mora izkazati s potrdilom o obeh davčnih dajatvah. Učenci, katerih roditelji plačajo skupno manj kot 300.—• Din davka, so šolnine prosti. Učenec, čigar starejši brat ali sestra poseča isti ali kak drug šolski zavod srednje stopnje, plača le polovično šolnino. V takem slučaju pa se mora izkazati s potrdilom do-tične šolske uprave. Brez izkaza o višini davka in brez plačane šolnine je vpis nemogoč. 3. Pri vpisu mora vplačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveni fond v znesku 20.— Din. Vsa nadaijna navodila o prijavah, o pričetku rednega pouka itd., bodo razvidna na šolski deski.
G. Sirak Alojzij, lekarnar v Mariboru, je daroval za mestne ubožce mariborske znesek Din 1.000.—, za kar mu mestna občina mariborska izreka najiskrenejšo zahvalo.
Mestno načelstvo mariborsko opozarja prodajalce sadja in grozdja na določbo § 10. mestnega tržnega reda, glasom katerega se mora vsak prodajalec sadja in grozdja na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati s potrdilom pristojne občine, da je prodajalec upravičen lastnik sadja ali grozdja. Taka potrdila so obvezna tudi za branjev-ce(ke) in trgovce.
Peš bo prepotovala Evropo. Te
dni je prispela v Maribor novinarka Katica Beschmann iz saar-skega ozemlja, ki je že 5 let na potovanju po Evropi. Dosedaj je prepotovala:	Luksemburško, Elsaško,
Francijo, Belgijo, Holandsko, Nemčijo, Švico, Čehoslovaško in Avstrijo. Namenjena je v Črnogoro, od tam v Albanijo in v ostale balkanske države. Ko bo prepotovala to dolgo pot, bo izdala, ko se vrne v domovino, v knjigi opis svojih1 doživljajev, ki bodo gotovo zelo zanimivi.
Ukinitev strogega pasjega zapora.
Z ozirom; na dejstvo, da se od 22. maja t. 1. ni pojavil noben nov slučaj stekline v mestu Mariboru, je ukinjen strogi pasji zapor.
Celje.
Kaj je s preiskavo v tovarni »Bergman« in »Pyroti«. Pred tedni smo objavili dopis bivšega delavca v tekstilni tovarni »Bergman«, v katerem- se ta pritožuje Okrožnemu uradu radi slabih sanitarnih naprav v tej tovarni. Dopis je podkrepljen z vsakovrstnimi navedbami in očitki. Ker je bil dopis javno priobčen, smemo menda upati, da bomo dobili vsaj odgovor, kaj se je v stvari ukrenilo. Okrožni urad je menda in-teresiran na tem, da se sanitarne naprave v tovarnah zboljšajo? — Pri »Pyroti« je pa slučaj kakor smo ga opisali mnogo hujši. Menda sme javnost izvedeti, po kateri krivdi se je pripetila ona strašna nesreča. Ali je časopisje zato tukaj, da zastonj priobčuje taka vprašanja? Če se za stvar nihče ne bo zavzel, bomo morali misliti, da ima kdorkoli interes na tem1, da se taka in slična vprašanja javno ne obravnavajo. Zakaj imamo potem: časopisje? Ali naj pričnemo objavljati bajke o tisoč in eni noči? Če se zgodi druigod nesreča, ki zahteva človeška življenja, je vsa javnost po konci, in naenkrat se znajdejo komisije, ki stvar preiščejo in tudi objavijo rezultat svoje preiskave, f:. b/.s r . ■
Naš SK »Olimp« prav lepo napreduje. V trening tekmi proti SK Celju je zmagalo njegovo nogometno moštvo v nedeljo z razmerjem 2 ; 1. Njegova rezerva je pa prvak
Naš novi p
V prihodnji številki našega lista bomo pričeli objavljati novi roman Toneta Mačka, ki je našim čitate-ljem že znan po povesti »Ženin iz Amerike«. Njegov novi roman »Slučaj Kumberger« se odigrava v našem rudarskem; revirju in nam v poljudno pripovedovalni obliki slika težko življenje naših rudarjev.
Kdor hoče slediti temu opisovanju od začetka do konca, naj si takoj naroči »Delavsko Politiko« in ne bo mu žal.
Pokojni Avgust Bebel je rekel: Naša naloga je, da se družabni red tako izgradi, da bo vsakemu človeku omogočen popolnoma neoviran razvoj njegovega bistva. — Ali: Tudi najbolj ženijalnega človeka je rodila neka mati, tudi njej je on često dolžan hvalo za to, kar ima. S kakšno pravico se torej zahteva, da se ženi odreče enakopravnost z možem?
Celja (rezerv seveda). Iz tega se prav posebno jasno zrcali značai tega kluba. Delavska mladina raste v mnogo slabših razmerah kot meščanska. Vendar noče zaostajati nikjer. To se vidi ravno pri športu prav dobro. Kjer pa ni sporltnih klubov z izrazito delavskim članstvom, tam pa tvorijo naj-boPši del in sploh jedro moštev meščanskih športnih klubov delavski športniki. Oklenimo se rajši svojih klubov, kjer smo, četudi revni in po sili razmer skromni, vendar sami odločujoč faktor. O športu samem in kako potreben je ravno delavski mladini, bi bilo tu odveč govoriti. SK Olimp ima že odseke za vse važnejše panoge športa, kot so; nogomet, lahka atletika, težka atletika in smučanje. Revijo svojega dela na športnem polju nam bo podal na svojem športnem dnevu v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. Mladino, zlasti delavsko, katera čuti potrebo športnega udejstvovanja (radi fizične kulture, ne rekordolovstva), vabimo, naj pristopi v SK Olimp.
Trbovlje.
Beda rudarjev ne gane hišnih lastnikov. V današnjih težkih dneh, ki jih preživljajo naši rudarji, trpijo v Trbovljah deloma tudi obrtniki in trgovci radi obubožan ja konzumen-tov. Toda poleg TPD se pri nas nahaja vendarle še par ljudi, ki kaj malo občutijo krizo, to so naši hišni lastniki. V času, ko so rudarske družine izročene najhujšemu pomanjkanju in bedi, nekateri izmed hišnih lastnikov prav tako brezobzirno in neusmiljeno zahtevajo visoke najemnine, kakor so to delali poprej, ko so bili rudarji še bolje plačani ni polno zaposleni. Rudarska deca je do skrajnosti izčrpana vsled slabe prehrane, medtem1 pa se nekateri hišni lastniki vozijo s svojimi družinami z avtomobili, privoščijo si oddih v zdraviliščih, na miorju itd. Kadar pa najemniki prosijo za znižanje pretirane najemnine, takrat pa ti reveži jadikujejo o krizi hujše kot pa brezposelni rudarji. Vse to je menda dovoljeno v imenu gospodarske krize, ki je prinesla delovnemu ljudstvu nepopisno bedo in pomanjkanje, posameznikom pa blagostanje.
Jesenice.
Črnec inž. Kola Ayayi na Jesenicah. —
Pred 14 dnevi ie obiskal Jesenice tudi črni inženir Kola Ayayi in je imel v Kinu Radio predavanje o svoji domovini. — Predaval je v esperantu, predsednik tukajšnjega esperantističnega kluba učitelj g. Peter Golobič je pa prevajal. Predavanje se je vršilo ob spremiljevanju skioptičnih slik. G. inženir je pač opisoval navade svojih črnih rojakov in prikazoval njih življenje. Vsa njegova izvajanja pa so imela tendenco dokazati poslušalcem1, da so Črnci srečne;# in zadovoljnejši kot pa Evropci, zlasti pa so bili to, preden je stopila prva noga belcev na črni kontinent. Lahko si dobil utis, da hoče reči; Ono lepo, zadovoljno življenje ste nam Vi, belci, že dovolj pokvarili. Vse mogoče stvari, ki so nam v škodo, ste nam: dali, dobrega pa nič. Zatorej je že čas, da odmaknete svoje roke proč od nas, kajti nanr za Vašo pogubno civilizacijo ni nič in je boljše, če o Vas niti ne slišimo. — Delno bi morda lahko g. inženirju celo pritrdili, ali o> tem razpravljati, ni mesto tu. Zatem je zapel s pomočjo nekega črnskega instrumenta še nekaj pesmi in s tem končal. Obisk je bil precej povo-ljen, kajti predavatelj je »vlekel«. Pa tudi njega je menda »vlekel« naš denar, sai pravijo, da je zelo nezaupljiv. Kdo ve, če nima prav in že kaj tozadevni izkušenj? Ne čudili bi se, če bi jih imel.
Rumena knjiga
ali fašizem nemoralnih in korupcionističnih elementov ne more imeti
bodočnosti.
Ni nami treba pojasnjevati več, kako je kapitalizem kupoval in kupil fašistično gibanje, da z njim ohrani in utrdi svoje pozicije. Zanimivo pa je, kakšnih sredstev se kapitalizem! poslužuje in kakšni elementi mu služijo, kadar mu gre za to, da ubije demokracijo in onemogoči delavsko borbo za pravice. V temi oziru nam tudi služi avstrijska »rumena knjiga«, ki precej jasno osvetljuje moralno vrednost nemškega fašizma.
Znani »požigalec« nemškega parlamenta je Belgijec. Ime mu je Ma-rinus van der Lubbe in je sin havzi-rerjeve rodbine, katoliško vzgojen, častilakomen, lažnjiv in bal se je žensk. 2e v šoli je kazal homoseksualna nagnenja. Pozneje je potoval po Nemčiji, Jugoslaviji, Ogrski in Poljski. V Nemčiji je stanoval nekaj časa pri rodbini, kjer so se vršile homoseksualne orgije. Tam se je tudi seznanil z »imenitnimi« gospodom dr. Georgom! Bellom!. Ta je bil po rodu Anglež in obenem nemški fašistični agitator. Dr. Bell je bil v zvezi z angleškimi petrolejskimi magnatom' Deterdingom in kapitalistom. Rosenbergom, ki sta želela potom Nemčije zopet zavzeti ruska bogastva. Zato sta podpirala fašizem;. Dr. Bell se je seznanil z Lubbejem na cesti. Povabil ga je v svoj avtomobil ter ga pozneje uvedel v fašistov-
ske kroge in ga seznanil z Rblimom. Dr. Bella so fašisti pozneje ustrelili na avstrijskih tleh pri Kufsteinu ter zaplenili v njegovem stanovanju razne spise in seznami homoseksualcev, med katerimi je bil naveden tudi van der Lubbe med drugimi mladeniči, katere je dr. Bell privajal Rohmu. Seznami je obsegal nad 30 imen.
Dr. Bell je vedel vse; tudi, kako je požar nastal. To je povedal na nekem sestanku ter so ga zaradi tega ustrelili.
Tik pred požarom parlamenta je Lubbe prenočeval v občini Sorne-witz. Videl ga je fašistični voditelj Somrner; ko je ta o temi govoril, je izginil za vedno.
Dne 27. februarja je zažgal Belgijec parlament; čeprav Berlina niti poznal ni. Parlament je bil strogo zastražen in ni smel brez spremstva nihče vanj.
S posredovanjemi dr. Bella se je Lubbe sestal z okolico grofa Hell-dorfa. O tem je vedel tudi Hanus-sen, zato je moral umreti, čeprav je bil grofov prijatelj.
Van der Lubbe je bil orodje, rabil je denar, občeval homoseksualno s fašističnimi voditelji, zato jim; je dal svoje ime kot slabič.
Goringovo palačo in parlament pa veže podzemski hodnik iti od tam se je pripravil in izvršil po vsej verjetnosti požig parlamenta.
Rooseveltov delovni načrt — Nira — ni socializem.
»Prosveta«, največji delavski dnevnik v USA in glasilo Slovenske narodne podporne Jednote v Chicagu, piše v svoji številki z dne 31. julra t. 1. v uvodniku, da »Nira ni socializem«.
Svoj članek napeljuje na poročila raznih starokrajskih delavskih listov, češ »da je predsednik USA Roosevelt prisiljen voditi politiko, ki je za ameriške kapitaliste pravi socializem«.
»Prosveta« omenja k temu, da torej v Jugoslavijo tudi prišla ta novica, ki jo trobijo že nekaj mesecev kapitalistični listi v Ameriki. Omenja tudi, da je za chicaški dnevnik »Tribuno« ta načrt celo »sovjeti-zern iz Moskve«, torej nekak komunizem ali boljševizem. Eni listi pravijo, da je to »državni socializem!«, drugi, da je »uvod v socializem«, tretji, da je to »mešanica fašizma in boljševizma«, četrti pa pravijo, da je pošast, ki še nima imena.
»Prosveta« omenja, da je najboljšo definicijo o Rooseveltovem načrtu za industrijsko obnovo pogruntal vodja francoske socialistične stranke Leon Blurn, ki je nedavno pisal v pariškem »Populairu« o tem načrtu in je sarkastično omenil, da bo ta eksperiment socializem šele takrat, ko se bo ponesrečil In Izjalovil...
»Nira« je Rooseveltov načrt za izleče-nje zasebnega kapitalizma, ki zdaj boleha. Ta kapitalizem je preveč bolan, da bi se laltko nadziral : in zdravil sam, zatorej ga je pa vzela pod kontrolo vlada, ki bo skrbela zanj, dokler ne ozdravi, če sploh kdaj okreva, je pa še veliko vprašanje. Zaenkrat se pa ta zasebni kapitalizem nahaja pod kontrolo, dasi je zelo nerad in hudo presenečen. Kaj takega se mu namreč še ni. pripetilo, kar obstoji v Ameriki.
»Prosveta« zaključuje:	»Vsi oni, ki
podtikajo Rooseveltu socializem, ne razumejo »Nire« in njenega namena. Te konfu-zije ne razume na milijone delavcev, drugi pa igrajo nalašč demagogijo, da bodo potem, če se »Nira« izjalovi, lažje udrihali — po socializmu, češ, tak je socializem' v praksi in tako se ie ponesrečil... Kdor stvar razume, se smeje.«
»Prosveta« od 2. avgusta t. 1. pa poroča tudi, da se je pojavil 1. avgusta t. 1. v oknu uradov Slov. narodne podp. Jednote v Chicagu plakat NIRA s sliko plavega orla, v znak, da je vodstvo jednote podpisalo zvezni splošni pravilnik, ki med drugim določa tudi najvišji delovni teden za vse nameščence jednote na 40 ur. Jednota h hotela s tem podpisom pripomoči h koraku naprei na poti v socializem. To pa NIRA je.	S—s.
Kulturni pregled.
Drama »Draga Mašin«, ki jo je
spisal Friedrich Lichtenecker in ki obravnava konec Aleksandra Obre-noviča in njegove žene Drage, se bo igrala prihodnjo sezijo v Pragi. Vlogo kraljice Drage bo igrala znana igralka Leopoldina Konstantinova.
V Moskvi pripravljajo izdajo novih šolskih knjig, enakih za vso sovjetsko Unijo, v 70 jezikih. Za 15 jezikov so morali šele abecedo ustvariti, ker je dotični narodi sploh še niso imeli.
Kitajska naj bi nadomestila Rusijo. Nemški gospodarski krogi so zelo v skrbeh zaradi vedno večjega nazadovanja izvoza nemških proizvodov. Največji odjemalec je bila do-sedaj Rusija, ki pa je svoja naročila v Nemčiji skoro čisto odpovedala in se naslonila na Francijo, Poljsko in Čehoslovaško. Zato sedaj Nemci razmišljajo o načinu, kako bi nadoknadili svojo izgubo v Kini, vendar so gospodarski krogi pri tem zelo skeptični, ker je Kina še bolj nesiguren plačnik kot Rusija in zahteva kredit na 10 let, katerega bi pa morala nemška država v celoti garantirati. Zato iz te moke najbrž ne bo dosti kruha.
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
-—^,= V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ===-
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 6% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 delavske domove, 2 v Trbovljah, kakor tudi 3 prodajalne in 2 gostilni v Trbovljah in 1 prodajalno in gostilno v Senovem pri Rajhenburgu, v katerih se oddaja blago najboljše kvalitete po najnižjih cenah. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino; delež znaša Din 400—, vpisnina Din 10-—.
NAČELSTVO.
F
F
F
F
F
F
F
F
F
Razno.
Mesto, ki noče biti mesto. Mesto Velika Kaniža v Slavoniji je poslalo vladi prošnjo, da se ga uvrsti zopet med vasi, da bi se prebivalstvo izognilo davčnim bremenom, ki jih mora kot meščanstvo plačevati. Nasproti temu je pa trg Čakovec v Medjimurju zaprosil, da se ga povzdigne v mesto.
Ali dinar narašča, ali šiling pada? Napram avstrijskemu šilingu, za katerega smo še pred nekaj tedni morali plačevati po 12.50 Din, se je dinar že toliko opomogel, da ga pla-čujemb že z 8.60 Din.
Zli duh Bolgarske. Vsak človek s pravo človečansko kulturo se z gnusom spominja imena »krvavega« Cankova, ki je in bo ostal najtemnejši madež v zgodovini Bolgarske. In ta človek še vedno straši in vznemirja nesrečno deželo. Intrigira s svojimi opričniki proti vsaki vladi, ki bi hotela dati deželi znosnejši, de-mokratičnejši režim. Ravno, ko se je zopet pripravljal na veliko politično akcijo z javnimi shodi, se je raznesla vest, da je v Četin-Banji, kjer se nahaja na letovišču, bil vnri-zorjen po nekem mladeniču na Cankova atentat z bombami, od katerih pa ni bil zadet. Dasiravno sta se Cankova dva telesna stražarja, ki sta ga na sprehodu spremljala, pognala za atentatorjem, ga nista mogla ujeti. Cankovi pristaši so silno razburjeni in groze z osveto. V Plovdivu so hitro sklicali javni shod, ki pa ga je policija prepovedala. Zbrali pa so se cankovci kljub temu in med njimi in policijo se je vnela 1 juta bitka s samokresi in je več ljudi bilo ranjenih. Policija na konjih jih je končno razgnala. Del časopisja trdi, da so atentat cankovci sami in-scenirali, da bi lahko nastopili proti vladi.
Davke bodo smeli plačevati v žitu na Ogrskem. Ogrska vlada izda naredbo, po kateri bodo smeli kmetje plačevati davke v pšenici ali rži, ker tudi na Ogrskem manjka denarja.
Kako služijo veliki gospodje denar. Na Ogrskem' je bil še nedavno ministrski predsednik grof Betlen. Ta mož je bil nedavno izvoljen za predsednika premogokopne družbe in prejema mesečno nagrado (častno) v znesku ca. 20.000 Din. Grofa Bethlena pa nameravajo še izvoliti v predsedstvo največjega industrijskega koncerna, kjer bo prejemal okoli en milijon dinarjev častne nagrade. Grof Bethlen pa sicer ni največji siromak na Ogrskem'.
Nebotičnik samomorilcev je nedvomno novi dunajski »WoIkenkrat-zer«, ki je bil lani dograjen v Her-rengassi. Tekom zadnjega leta se je v samomorilnem namenu že četvero oseb vrglo raz njega na cesto, kjer so obležale mrtve. Zadnja je to storila 21 letna trgovska nastavljen-ka Erna Vogler, ki je prošli petek skočila iz 12. nadstropja na cesto.
V Parizu ne marajo »križem-kljuk«. Delegacija nemških; profesorjev in dijakov, ki se je nahajala te dni v Parizu, je obiskala tudi grob francoskega neznanega vojaka in je položila nanj venec s trakom' v nemških državnih barvah in s kljukastim križem. Komaj pa se je delegacija odstranila, je občinstvo strgalo z venca trak s »hakenkreuzemi«, venec pa je pustilo.
Proti nemškim športnikom, ki se
nahajajo na neki tekmi v Londonu, je občinstvo, zlasti židovsko, priredilo burne protestne demonstracije, .
Gandhi se zopet posti. Po zadnji aretaciji, kakor smo poročali, je bil Gandhi obsojen na ječo. Zahteva pa sedaj pravice političnega jetnika, ki , mu jih uprava ječe ne dovoli. Nezadovoljen je, ker ne more več PQŠi-ljati člankov v časopise. Prepove^ar J li so tudi, da bi ga vsak teden, enkrat obiskoval njegov poročevalec. ; Zaradi tega se je zopet pričel'poštifi ter izjavil, da »rajši umrje., če. se mu ne dovoli nadaljevati njegovega dela, ker je to delo njegovo življertfe.«.'; — Oblasti so mu dovolile nekaj olajšav, vendar še ni gotovo, če Gandhi te sprejme.	ro'
Tudi v Luksemburgu je hitlersko, gibanje prepovedano. Kdor bi se pro-! ti tej prepovedi pregrešil, bo takoj izgnan v Nemčijo.
O bodoči rusko-japonski vojni je
japonski delegat na kongresu za mirovne mednarodne odnošaje v BaUfc fu (Kanada), g. Nitoba, podal zanimive izjave. Rusko-japonska Vmna za nadvlado v Aziji, predvsem v Mandžuriji in na Kitajskem, bo gotovo izbruhnila že v bližnji bodočnosti, kakor hitro bosta za to obe državi dovolj pripravljeni: To doka-, z uje ustanavljanje novih vojaških zavodov in tovarn, ki j ib sovjetti 2 veliko nagličo grade- v Vzhodni'' Si-; biriji, kakor tudi pospešena- gradnja' drugega vzporednega-tira na veliki prekosibirski železnici, ki je' imela dosedaj samo en tir. Na kak način, se pa Japonska pripravlja na to vojno, tega pa japonski delegat seveda, ni povedal.	.-r	,	^r.oo';
Irak iztreblja Asirce. Asirski kristjani — nestorijanci so narodič 150.000 duš, ki živi v Mali Aziji na meji med Perzijo in Turčijo. Ze med vojno so od Turkov, poleg Armencev, silno, trpeli, zato se je velik del njih pridružil angleški vojski v Siriji. Angleži so jim1 zato obljubili, da si bodo lahko ustvarili po zmagi svobodno državo. Po končani vojni se pa niso več dosti zmenili zanje in tako so brezpravni Asirci ostali razkropljeni med turškimi Kurdi, ki so jih vedno krvavo preganjali, in po novoustanovljeni muslimanski državi Irak. Sedaj so pa tudi v Iraku vpri-zorili nad njimi pravi pokolj in izgnali njihovega mitropolita, ki sedaj prosi Evrope pomoči. Evropa pa zanje nima časa.
Japonski svinčniki cenejši kakor nemški. Pri nas porabljamo večinoma svinčnike iz Nemčije. Osiješki trgovec je pa naročil večjo količino japonskih svinčnikov, ki jih je dobil komad po 33 par, dočim veljajo nemški 1.30 Din in so še slabejše kvalitete. Seveda so deloma vzrok' tej razliki v ceni delavske mezde, deloma pa ogromni dobički, ki jih zahtevajo evropski fabrikanti.
Radi Tolstoja obsojeni. Na Malti so bili trije člani tamošnje delavske stranke obsojeni na tri mesece zapora, ker so čitali knjige Karla Marxa, Leva Tolstega in Bernarda Shawa.
Za šolsko deco kupujte U pd pum na Slomškovem tegu tegoviua fjudoke tteUocttc d. d.
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
»DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z.
Maribor, Frankopanova uM-
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ke potrebščine v svoji trgovini.
Vsi letni naročniki 9*|CftAli8
„Radlowelt‘‘ dobe «05HlW||J 14 karatno originalno amerlkansko
zlato noiiono pen
ali pa KOrschnsrJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio" welt“. Naroča se Admlnlstration der „Radlo-welt" Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike ln ima lepo urejene poučne tehnične članke.
II
nn m peavo n
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru.